'XTRA GLAS ^o. 135 — Štev. i £ ^LUME LIL — LETNIK LEL - List slovenskih Marcev r AmerikL - Reentered as Second Class Matter September 25th 19*0 at the Port Office aft New York, N. under Art of Concreu of March 3rd, 1879. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 12, 1944 — SREDA, 12. JULUA, 1944 Tel: CHelsea 3-1242 ROOSEVELT BO KANDIDAT Predsednik Roosevelt je včeraj rekel, da bo prevzel nominacijo za demokratskega pred-sodniškega kandidata in da bo služil četrti termin, ako bo izvoljen. To svojo izjavo je podal v svojem pismu iia Roiberta E. llannegana, predsednika narodne demokratske -stranke, ki ga je obvestil, da je otbljwbilo že dovolj delegatov, da glasujejo za njegovo nominacijo na demokratski konvenciji prihodnji teden v Ghieagu. Predsednik je rekel, da bi se rajši umaknil v privatno življenje, dodal pa je: "Sprejel bom in bom služil v uradu, aiko Dii to ukaže najvišji poveljnik — svobodni narod Združenih držav. " Predsednik je to povedal na časnikarski konferenci včeraj, ko ga je nek časnikarski poročevalec vprašal, ako misli kaj povedati o konvenciji. Predsednik se je nasmejal in je prdbral Hanneganovo pismo, ki mu sporoča, da mu je nominacija zagotovljena, nato pa je rekel: Ako konvencija to stori in me imenuje za predsedniško, bom sprejel. Ako me narod izvoli, (bom služil." Predsednik pa je rekel, da ne bo vodil kampanje za zo-petno izvolitev v političnem smislu in dodal': "Ako narod zahteva, da sem še dalje v tem uradu iji v vojni, imam ravno tako malo pravice umakniti se kot jo ima vojak zapustiti svoje mesto v bojni črti." Kmalu potem, ko je Roosevelt naznanil, da je pripravljen ostati Se nadaljna štiri leta v Beli liiši, aJko narod zahteva, je imeil podpredsednik Wallace ž njim konferenco. Podpredsednik po konferenci časnikarskim poročeva&cem ni hotel povedati, kaj je govoril s predsednikom. Pred štirimi leti, ko je bil (predsednik Roosevelt na demokratki konvenciji nominiran za predsedniškega kandidata, je naravnost zahtevali, da mora za podpredsedniško mesto biti nominiran tedanji poljedeL tajnik Wallace. Ko pa je včeraj naznanil, da bo sprejel nominacijo za četrti termin ni ničesar omenil o tem, koga želi imeti, da kandidira ž njim kol podpredsednik. Predsednik je pričel konferenco z običajnim nasmehom m je najprej govoril o konferenci s francoskim generaffom de Ganile ter rekel, da se je vlada odločila, da prizna de Gaulle-jev narodni odbor kot francosko vlado. Ko pa je predsednik opazil, da hočejo časnikarji oditi, jih je pozval, da ostanejo, češ, da jim ima še nekaj povedati. In *meje je rekel, da sploh nilkdo ne more iz sobe, ker so vrata zaklenjena. In tisti trenutek so detektivi zaklenili vsa vrata iz predsednikovega urada. In predsednik je nato zopet smeje rekel, da je dal vrata iz previdnosti zaikleniti, ker je hotel varovati človeška življenja, kajti ve, da bodo časnikarji, ko bodo slikali njegovo novico, drvili k telefonu. Nato je rekel, da bo prebral pismo, ki ga je pisal predsedniku narodnega demokratskega odbora Hanneganu, in že je pričel brati, pa je zopet nehal*. Postal je nekoliko nervozen in opazil je, da se mu tudi roke tresejo in prižgal si je cigareto. Nato je prebral pismo, ki ga je pisat Hanneganu in v njem povedal, da je pripravljen nastopiti četrti predsedniški termin, ako ga narod izvoli. Minister Šubašič na poti k maršalu Titu Poročilo iz Londona naznanja, da je dr. Ivan &ubažič zopet odpotoval iz Anglije, da se sestane z marŠaSom Titom. Ko je dr. Sdbašič 9estavil novo jugoslovansko -vftado, se mu zdi potrebno, da je treba z maršalom Titom skleniti natančnejši dogovor, kot pa je bil sklenjen na prvem sestanku na Visn. Rusi, kot vednb... Rdeča armada je včeraj s tanki in infanterijo zdrobila nemški odpor in napredovala 18 milj v novi močni ofenzivi proti Vzhodni Prusiji, v predelu okoli VHne pa so Rusi zabili globoko zagvozdo med Dvtns kom in Kavnasom (Kovnom). V Vilni se poulični boji na- daljujejo že četrti dan. Rusi v sredini mesta uničujejo posamezne nemške oddelke. Nižje proti jutru so Rusi napredovali 19 mil! j proli Volkovi-skijju, kjer «e bodo Nemci naj-fl»rže vstavili pred BijaJosto-kom. Ru>i so se tudi Pinsku približali na osem mili. Včeraj so Rusi osvobodili nad 300 mest. trgov in vasi. Na Finskem so Rusi zavzeli veliko železniško postajo Suo-jaervi in so očistili 70 milj železnice od Petrova vodska, ki je bila zgrajena po rusko-finskem miru leta 1940. Na 5(K> mil j dolgi fronti, kjer Rusi prodirajo »neti Le teko in Pripetskimi močvirji, je bilo včeraj ubitih 7100 Nemcev. Vzhodno od Minska so bili pobiti zadnji Nem-ci, ko so se branili v posameznih skupinah in poveljnik 27. armadnega zbora general Voel-ker ov, nego keda j popreje. Istočasno se je tudi uveril, da repliblikanci pri predsedniških volitvah dne 7. novemlbra t. 1, f;odo zmagali le v državah Kansas, Nebraska, Iowa in morda tudi v Indiani, v (kolikor pridejo dnžave osrednjega za-pada t pofttev. On je tudi uver-jen, da gov. Bridker ne bo porazil svojega nasprotnika v državi Qfhio, fcajtt on ne bo dobil večiite glasov niti v glavnem ______ KUPITE EN "EXTRA" BOND DANESI Zavezniki prihajajo v zavzeto mesto v Franciji Nemci ne štedijo ne z vojaštvom, ne-z vojnim materja-lom in so izvedli več zelo močnih protinapadov, toda Amerikanci so napredovali okoli tri milje in zavzeli kakih deset vasi na 40 milj dolgi fronti. Amerikanci so oddaljeni še tri milje od Lessaya, križišča cest n a zapadnem obrežju Cherbourg p6lotoka in štiri milje od Periers, kjer se križate cesti Dessay-St. Lo. Armada generala Bradleya je z veliko silo vdarila v času, ko so Nemci pričeli s silovitim protinapadom na angleški fronti okoli Caena, kjer so Angleži (morali pustiti nekaj zemlje. Cela okoli 100 milj do%a fronta v Normandiji je v o-gnju. Gora sv. Križaj ali hrib s t. 112, pet milj jugozapadno od Caena, je izmenjal svojega gospodarja trikrat, včeraj pa je bil zopet v angleških rokah. {Pdbočje hriba pe pokrito z mrtvimi Nemci, ki so skušali hrib zopet zavzeti. Severovzhodno od Caena so Angleži oih vzhodnem bregu Orne napredovali eno mifljo in dospeli do Faubourg de VauceMes, ki leži ob kolenu Orne in nasproti zavezniški armadi, ki drži središče Caena. General Montgomery je včeraj obiskal Caen. Amerikanci so včeraj napredovali južno od La Haye du Puits skozi gosto grmovje, močvirje in čez reke. Pod zaščito arti'lerije in bombnikov so Amerikanoi napredovali .2000 jardov ter so zavzeli hrib št. 192, severovzhodno od St. Lo. Nemška Leliova oklepna divizija je poslalia proti Ameri- Narod v Jugoslaviji ima odločilno besedo Tito poveljnik vojske Zavezniški radio v Altžiru je včeraj sporočit, da je kralj Peter imenoval maršala Tita za vrhovnega poveljnika vseh o-boroženih sil v Jugoslaviji in je tudi pristal na zahtevo mar šala Tita, da narod po vojni z ljudskim glasovanjem odloči, kakšno vfliado hoče imeti. Radijska postaja dalje poroča, da je kralj s Titom podpi sal dogovor, da ne bo skušal vrniti se v Jugoslavijo, dokler dežeSa ni osvobojena in da: bo pustil na strani vsa politična vprašanja do konca vojne. Isto poročilo pravi, da je bila odobrena federacija Slovenije, Hrvatske, Srbije, Črne gore, Ma-cedonije, Bosne in Hercegovine. Zaslužki premogarjev Ljudje, katerim okoliščine, v katerih morajo živeti premo-garji, niso znane, se čestokrat čudijo, čemu na tisoče premogarjev ostane kar za vedno pri svojem poklicu. Pred vsem je pa treba uva-ževati, da je zaslužek premogarjev dokaj dober, kajti njihovi povprečni dohodki so dokaj večji, kakor onih delavcev, ki so zaposleni pri raznoterih strokah obrti. Na tisoče premogarjev namreč zasluzi po $300, $400 in celo po $500 na mesec. Tudi prostori njihove zaposelj-nosti niso talko neprijetni, kakor bi človek na prvi pogled sodil, kajti toplota v rovih znaša vedno le od 62 do 72 stopinj nad ničlo po Fahrenheitu. Mnogo premogarjev, ki so ostavili ZRAČNI NAPAD * NA MONAKO VO IN TOULON Dva tlsoc aeropLanov, ki so zatemnili tnelbo, med njimi 1100 bombnikov j e bombardiralo razne kraje okoli Monakovega na Bavarskem, drugo zračno brodovje pa je IbomJbardiraJo pokrajino oikoli Toulona v južni (Franciji. Naipad na Monakovo je bil izvršen z angleških letališč, na Toulon pa iz Italije. Med napadom na Monakovo in Toulon so drugi angleški aeroplani 'bombardirali letališča robotnih aeroplanov v severni EVanciji, od koder so Nemci včeraj poslali zopet ve liko krdelo rdbotnih aeroplanov. Pri napadu na Mkmakovo je bilo nebo oblačno in bombniki so se mora/li posluževati inštrumentov pri spuščanju bomb. Neko poročilo iz Švice naznanja, da je na švicarskih tleh pristalo sedem ameriških bombnikov. Beiflinski radio poroča o ve-liki zračni (bitki nad Monako-vem. Monaikovo je zibelka na-icajske stranke in eno največjih železniških križišč v Nemčiji ter po velikosti četrto nemško mesto. kancem kakih 35'tankov blizu, sv0->e deio >n odm'1 na delo v razne tovarne, se vrača na delo v rove. Tank, M vozi veliki Bren top in motoristi drve v mesto, vojaki pa zasledujejo sovražnika, 4© »krit po hišah, da gasede naipade prihajajoče zmagovalce. Pont-Hebert in 15 tankov je šlo skozi. Amerikanci pa so jih obkolili in so jih sedem razbiliu z bazukami (proti tančnimi ročnimi topovi) in s strmoglavci Neko drugo poročilo pravi, da je ibilo razbitih 21 tankov, šest pa jih je bilo poškodovanih. Pomoč zavezniškim ujetnikom na Japonskem Angleški vnan ji minister Anthony Eden je naznanil, da je rus4ca vlada izrazila željo, da bo pomaga)!a pošiljati angleškim in ameriškim vojnim u-jetnikom na Japonskem živež, zdiravfia in pisma. Vse pošilija-tve za zavezniške vojne ujetnike na Japonskem bodo "poslane v neiko rtusko pristanišče v Sibiriji, od koder jih bodo japonske ladje odpeljale na Japonsko. Nemški general pozabi! ' na besedo Nemški g«merai StdinfeHer, ki se je pred nekaj dnevi podal na ruski fronti, je pred tremi tedni v Berlinu govoril! 10 tisočem nemškim vojakom, katerim je reked, da njegov besednjak ne pozna besede "predaja." Nov petrolejski vrelec v Oklahomi Iz Bartlesvitle, Okla., se poroča, da so tamikaj navrtali nov petrolejski vrelec, iz katerega se pridobiva dnevno več kakor 1000 sodov petroleja. Vrelec, ki je v countvjn Logan, je last znane Philips Petroleum Co. Obilo pšenice v Kansasu Iz Kansas City, Kans., se javlja, da se bode tamkaj vršila dne 12. julija posebna konferenca lastnikov parnih mlinov, zastopnikov železnic in lastnikov žitnih sfcladiBČ ter zastopnikov zvezine vlade. Pri konferenci se bode razpravljalo glede vsdruzbenja vojnih jetnikov pri nakladanju žita na via-ket, kakor tudi o neoviramem razvozu žita. H konferenci pride najmanj tisoč zastopnikov zgoraj omenjenih podjetij. Sovjetski poslanik dospel v Etiopijo Iz Londona se javlja, da je novi sovjetski poslanik, Viktor Kozlov, dospel dne 5 t. m. v Aiddis Ababa, gfflavno mesto E-tiopije, kjer je bil tako sprejet na dvoru cesarje Haile Selassi- ja. 54.000 NEMCEV UJETIH V NORMANDIJI Po radio je general sir Ber-li vse, kar smo dobili, navzlic nard L. Montgomery svojim četam povedal, da so zavezniki v Normandiji ujeli 54,000 Nemcev in mnogo dosegli v vročih bitkah, odkar so vpadni v Francijo. 4 * Naše pridobitve so določne in gotove," je rekel. "iZavezni-2ke armade imajo dovolj vzroka, da eo zadovoljne." Besedilo njegove radijske oddaje se gkMsi: "Marsikaj se je zgodilo po moji zadnji poslanici ena vas 10. junija, pred enim mesecem. Bitka v Normandiji je bila vroča in »krvava, pa od tedaj je bilo marsikaj doseženega. "Nase pridobitve so bile določne in gotove in smo obdrža- moenemu naporu sovražnika, da bi nas vrgei naoaj t morje; na zaipadnem krilu, Cherbourg, na vzhodnem krilu, Caen — in mnogo zemlje vmes in vse to v silni borbi z izvežbanim sovražnikom, čegar dcfbre vojne lastnosti in trdnost v bitki moramo občudovati. "S^daj imajo zavezniške armade, ki se bore v Normandiji, dobra tla. "VjeG£ smo 54,000 sovražnikov. Sovražnim armadam smo zadali hude vdarce in od ujetnikov vemo, kako velike izgube so imeli. Borimo se do končne zmage. Mnogo sreče vsafkenra posameznemu izmed vas," ■ytAfl Nypy-fflw WEDNESDAY, JULY 12, 1944 'GLAS NARODA" 51st Year ■w Hand*'1' ti - francoska vojna ekspedicija odšla prelko švedskega teritorija proti iztoku in napadla Sovjetsko Rusijo, bi se vsa bodočnost vojne hipoma spremenila, "kajti v tem slučaju bi bila fašistična »zmaga zagotovljena in sšaeir s — pomočjo Chamber Lainove Anglije. Kdor se ie malo zanima za novejšo politično zgodovino, lahko čita v vsaki cenciklopediji dejstvo, da so sedanji vladarji Suome prišli na ikranilo po za^tugi nemškega cesarja Viljema IL, bacš pred petindvajsetimi leti. Se predno je v Nemčiji zavladal teror znanih laži-patrijotov Scheidemann, Staimpfer, Noske, in Hindenburg, vladali so v Suouii istovrstni ljudje a la Risto By ti, Vaino Tasnner, Edwin Lmko-mies in — "baron" von Mannerheim. Kasneje so pa Hitler in njegovi "hooligani" izpopolnili fašistični teror v Nemčiji in i*todcft>no postaja je Snoma pod vlado Mannerheima in njegovih (lopovov prava država sužnjev. IZ PARTIZANSKEGA TISKA SIN PREDSEDNIKA BRITANSKE VLADE V NAŠI SREDINI a Ta članek je izšel y partizanskem časopisu "Vjesnik", 12. aprila, 1944.) Katko je bilo že javljeno, je prispel v naš Vrhovni štafb sin predsednika britanske vlade, gospoda Wmstona Churchilla, major Randolph Churchill. Po bivanju pri Vrhovnemu štabu, je sedaj prišel tudi na Hrvaško. V društvu političnega komisarja, glavnega štaba NOV, tovariša Rade Žigiča, je obiska* Narodno antifašistično viječe narodnega osvobojenja Hrvatske, njegove oddd¥ke in njego ve ustanove. Major Churchill je najprej obiskal izvršilni odbor in tajni štvo ZAVNOH-a. Tam so gia sprejeli in toplo pozdravili predsednik ZAVNOHa Vladimir Nazor, podpredsednik An-drija Hebrang, tajnik dr. Pava Gregorič in drugi. 'Major Churchill je pri tej priliki prišel za Veliko Noč v neko vas, kjer je .raivno tafkrat brad mašo irmgr. dr. Svetozar •Ritig, župnik cerkve sv. Marka iz Zagreba, in (ki je v svojem govoru pozdravil odličnega gosta Major Churchill je tudi obiskal neko prireditev naše mladine in avtočete naše vojske, in zemlja sita skozi vojno sesta~ vljena od različnih narodov. Partizanski pokret je prešel lokalne raalike in je ujedinii v«e narodne sile in razne elemente v Jugoslaviji. To je naredilo na mene največji vtis. To — poleg sijajnih dejanj na bojnem polju, — je resnično triurni" državniške modrosti maršala Ti ta. Tukaj v Jugoslaviji se more videti v malem novo Evropo, ki se tvori. Kakor bi vaša parti zanska fboilba morala služiti kakor primer ostalim narodom, taiko Ibi morala sflužiti tudi politična zgradba. Miaršai Tito je pokazal, da je ravno tako dober državnik kakor je vojak in jaz sem prepričan, da 4>odo principi tolerancije in li-Iberalizma, ki so tako karakteristični za Narodno-osvo/bodiil-ni pokret, osignrati srečno bodočnost Jugoslavije. Ali ste videli med našimi borci tudi žene? — Videl) sem veliko žen-borcev in jih občudujem. Drugače sem jaz bolj starih načeOi in ne vidim rad da se borijo tudi ženske. Ampak kadar zasede eno državo -sovražnik je čisto raz- je tudi ta priredba postala ™ orožje. " Siromašna in mala Finska, — redno plačuje svoje dolgove", taiko je pri nas pisalo časopisje v dobi od 1939 do 1944, d as i ravno je ves svet dolbro vedel, da je plačevanje o-menjega dolga služilo'le v svrho, da se ohrani battisko aristokracijo na površju in da «se na ta način ohrani Hitlerju trdnjava za njegovo iztočno fronto. Tedaj je ta hvala "male Finske" krnela nekaj veljave za splošno in malobrižno javnost. Toda ta hvala je sedaj, v juliju 1944 brez vsake vrednosti in pomena. Tedaj, pred par leti, progftaševalo je naše časopisje "barona" von Mannerheima kot glavnega junaka siromašne "Finske", in kot edinega braniteija prave demokracije — da-siravno je bil ves ta čas "okrašen" z "kaiserjevim" železnim križcem. In sedaj, ko je preteklo skoraj pet let neprestane hvale finskih lopovov, poživlja zgoraj omenjen« časnikarska družba prebivalstvo "Junake" na revolucijo, in na pomoč siromašne-r.- prebivalstvu nesrečne deželice, katero se bo s to pomočjo otreslo (Hitlerjevega in ^fonnertieimovega suženjstva. Toda — finskim fašistom je sedaj odzvonilo. Prijatelji fašističnih diktatorjev v malih in siromašnih državicah bodo prišli sedaj do spoznanja, da ni zdravo delovati v prid takih lopovov, dasiravno se nekaj case, še lahko to lazijo, 'kajti ndka j lopovov fašistične kakovosti je začasno se na krmilu, pa naj se naziva jo Nediči ah Rupniki, in naj za sedaj še vedno ribarijo v kalnih vodah Poljake. Jugoslavije in Grške. V kolikor pride "Fiiwfka" v postev, nje prebivalstvo o-stane za sedaj lahko mirno, kajti von Mannerbeimu in njego vim fašističnim lopovom bo sovjetska Vojska pripravila pravo mesto. In — v kolikor pridejo poljski in jugoslovanski fašistični dopovi v poštev, pa vfladi v Londonu in Wa>shiifcgtololi ne pridelujejo bombaža, razun v nekaterih krajih Španske in juž. Rusije. Samo v južnih okrajih naše države Vir^inije. se pride!* dvakrat toliko bombaža, kakor v vsej Evropi. V zemljepisnem smislu, se tropične pokrajine prično šele južno od skrajne južne točke države, oairoma jiolotoka Floride. V smislu rastlinja, ki vspeva le v tropičuih krajih, se pa pri nas ti kraji prično ob našem iztočnem obrežju, in sicer v državi North Carolini. Od t.u dalje se ta tropični pas ZDRUŽENIH Texas, potem proti zapadu preko južne Arizone v južno Calif orni jo. V smislu botanike^ prištevati je namreč vse pokrajine, kjer vspevajo domače palme, tropičniin pokrajinam. Naša domača pahna, imenom Palmetto, raste in vspeva v vseh gozdili od našega skrajnega juga do vštevši državo North Cairolino; v South Carolini in Oeorgiji imamo dvoje v r s t palm, in v državah Ixyuisiane, Texas, Arizona in California, iribomo vspevajo domače palme, ki so znane pwl l»otanični-mi imeni — .HabaJ iouisia>na. Indores texana, Wasliingtonia arizoniea in Wasliingtonia fili-fera. V državi Floridi imajo več nego ducat domazrlih, oziroma več vrst različnih palm, kakor marsikatera dežela, katere geogra-fičua lega je baš na zemskem ravniku, a^i ekvatorju. V južnem delu Floride, oziroma jiužno od Bradentona in Foi-t Pierce, ni nikdar slane, in vsled t<*ga j«' večina južno-flo-rid^ke flore izključno tropične vrste, oziroma v južni Floridi vspeva iste vrste rastlinje, kakor v Z'apadni Indiij; mango, avocados, sapodillas, banane, papaya, koko-palme. itd. Med tropične ameriške rastline spa- nadaljuje proti jugu v državoUla seved« tudi tobak. Slovenski mornar Urad za javne odnosa je vojnega departmenta je sporpčil •Mrs. Marv Suhar v New Yor-ku, da Ibo njen sin Charles Su-har, S "2 ic dokončal svoje učenje na U. S. Navai Training Station v Sampson, N. Y. ob Seneca ježem 13. jiilija in bo potem od6eD na dopust. Ko se bo po dopustu vrml na ve3ba3, no postajo, Ibo dodeljen posebnemu oddelku, kjer ibo mogel postati častnik*. ■ š; Pomanjkanje brivcev v Californiji Julius Bossev, ki je lastnik velike brivnice v južnem delu mesta, Los Angeles, je imel običajno od pet do devet brivcev zaposlenih v svoji brivnici. Potem je jjrišla vojna in njegovi pomočniki so eden za drugim odšli v vojno, — deloma z našo vojsko, deloma z našo vojno mornarico. Bossev je ostal sam v svoji brivnici, in ker je bil sam je nekaj časa premišljal kaj naj stori. Sedaj je končno vendarie rešil svoj problem in sicer prav enostavno: Ljudjem, ki so redno in vedno prihajali v njegovo bri-vnico v "olepševalne ^vi'lie", je jednostavno naznanil, naj ^e kar sami obrije jo, in za pristojbino 30c jim da na razpolago britev, brisače, milo. dišave in: tudi nasvete, ako so baš potrebni. Da je pri vsem tem zaibava tem večja, Bossev dovoli svojim "odjemalcem", da V njem VMga OTfe; K io t&t trebni, i nnfkiiim »nfihiiB. Zemljari^^ u Naročite |ttf: NARODA", #Mt 4m Stn^t, N,e|r Toi^r 11, J*. Y. PREVEČ KOKOŠJE PEČENKE Ko je bivši predsednik H. ni, da svoje kokoši ne more i- Hoover, kandidiral za predsednika, je Obljubil vsakomur vsakdanjo kokošjo pečenko. Toda neki Joseph Asaro iz Brook-Jyna, N. Y., se je prepričal, da je kokšja pečenka — tudi ako pride le ob nedefijah, oziroma vsakdo nedeljo na mizo, dokaj netečna jed, kajti o tem se je do cela prepričal. Nedavno je bil namreč pozvan k policijskemu sodišču v mestnem delu Flatbush, kjer mu je sodnik James A. Blanchfield ukazal, da mora pojesti, ali pa na kak drug način odpravit svojih dvanajst kokoši — in sicer tekom trinajstih dni. Zdravstveni oddelek imestne uprave je namreč dognal, da ima Asaro svoje kokoši v posebnem kokotšnjafcu nia strehi svoje hiše, kar je seveda v protislovju z paragrafi zdravstavenega zakonika. Asaro, ki je dokaj patrijoti-čen državSjan, je sodniku pojas- male svote denarja, na onega 1'samobrivca7ki se bo prvi ali drugi — pošteno obrezal. Dobljene in izgubljene stave so dokaj velike in polovica tega denarja postane la>st Bosseva. meti — sedaj v vojnem času—• na svojem "vrtu zmage",ker v tem slučaju bi ne "pridelal" niti solate, niti zelene, niti česna in čebule — in kaj šele u-gorke all& "kumare", ki so pred vsem potrebne v sedanjem vojnem času. Povdarjal je v svojem zagovor, da se poslušalci na radio kar neprestano pozivajo naj bodo patrijotični in da mora vsakdo, ki ima le nekoliko zemlje na razpolago, prirediti Kvoj "vrt zmage", na katerem mora pridellati toliko zelenjadi, da jo labkokonservira za doma če potrebe tekom zime. Pristavil je tudi: "Prvotno sem imel osemnajst kokoši, toda sosedje so se pričeli pritoževati. Do-sedaj sem jih že šest pojedel, in tako sem se naveličal kokošje pečenke s*aj za nekaj časa. In sedaj moram pojesti še ostalih dvanajst — fo' heaven's sake" — dajte mi nekoliko več časa. Sodnik je Asarov govor važeval, naročil tdženeu, da mora, tekom trinajstih dni pojesti saj po-lovico svojih kokoši in vsaki drugi dan javiti sodišču osebno, kako napreduje s svojo kokošjo pečenko. nit ti" 'iiuiiiiiiy'HfiiniiiiP^iiKiiiin'niiuiHiiii'ifiii,,,,,!!? -MIH'- —9||iilli""lll|M!l iitii:iiiH,|"iii!inn»"»im„.tiiWiii -i&St! KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali f Nations RECEPTI VSEH NARODOV '3. ^"Knjiga je trdo vezana in ima 621 strani*^ NOVA IZDAJA STANE SEDAJ 00 SMtptt so QipftnM T angleškem jezika; ponekod pa so i, ki mu je kaka jed posebno v navadi je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo sa Jroto^t^in se hodijo v njem čimbolj isveibati in NaroČite pri; S3L,OVENIC PUBLISHING CO, Wort IBtii Atrmt New Tork It H. T. ,i»iiiiiiiil|.giitiitiiiil|.|iiiaiiiti|||jjiiiiiifui|||*iiiiMni|;liaH|ll,l|nii "GLAS NARODA"—NEW TQKC WEDNESDAY, JULY 12, 1944 iBurnnjiN c. UN Poročila is raxnih ihnIMu, kjer bivajo in delajo Slovenci PRVA SOCJALSTlCNA DRŽAVA V AMERIKI 0 Prva prava socjalmv-demo-kratska vlada na zapadni polobli je pričela poslovati 10. julija v državi Saskatchewan v Kanadi. Stranka, ki je prlšfta na vlado, je znana pod imenom Co-operativ e 'Commonwealth Federation in kot iiiini-strrfki predsednik province je bil zaprisežen T. C. Douglas. Douglas je star 40 let, je bap-tistorski pastor in črkostavec ter je pustil svoje poslansko mesto v poslanski zbornici in je vodil svojo 12 let staro stranko fdo zmage. Od 55 zastopnikov v . vladi je njegova stranka dobila 47 mest in je pometla liberalno stranko, ki je bila dosedaj" na vladi 35 let. COF stranka, ki je prišla do vlade v Saška tebe wanu. zapadni kanadski provinci z 900,000 prebivalci, ne izgleda posebno pomembna od daleč, toda pomniti je treba naslednje: CCF stranka je sprejela program za socjalno in gospodarsko reformo, ki prebega vse, kar je še bilo kdaj v kaki demokratski deželi. V razmerju s prebivalstvom bi slično premembo prinesla politična izprememba v Združenih državah, v državah Iowa. Kansas, Minnesota, Nebraska, North Dakota in South Dakota, ako bi namesto republikance ali demokratske vlade izvolile 4 ■o TkUnfcn« eledete slovenske pesmi: SLOVENSKA LIRA" "AMERIŠKA V PESMARICI I. Pod okni c* r- molki ibnr « bari -ton Munogpevom I. Poidra* — moflkl »bor I [jihko noč — moflkl i Otoflkl ivon — meftanI zbor S. Potnladnnka — m a An nt ibor, m bariton eemoapevnm C Mm 1. — aa. aolo «p*ve, molki In metaal sfcor 7. Lira II. — sa me*a nI »bor I Allan taki odmevi — ca moflkl ln tenakl s bor. s bariton aa-m ni pfTom • K an tata Is pa* Ima 1M — molki ■bor 10. SoCI — n MmoapeT«, mefla.nl mber r, v provinci ji Quebec, ise poroča, da so v bHiiži-ni omenjenega mesteca v jLoči dne 8. t. nu nastali velikanski gozdni požari, katere ni tbilo mogoče omejiti vsled severnih vetrov. Val d 'Or je rudniška pokrajina daleč na ■severu provinci je Quelbec. Mestece Lina 'le kakih 700 prebivalcev, katerim se je pa posrečilo rešiti j ▼ 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po pošti. Ser je aaloga teh knjižic >elo omejena, je priporočljivo, da poUjlta naročilo prej ko mogoče. K naročilu priložite v dobrem savitkn gotovino os. znamke (Združenih držav). — NaroČite lahko pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY tli West 19th Street New Voifc It N. X* WEDNESDAY, JULY 12, 1944 TfTANOTUBf L UW PROKLETfl Spisal BMTT.K RICHEB0UR3 Is francoščine prestavil J. L. I i k i i (74) Mesečna luč se je razlivata po tožnem grmovju, izmed katerega se je Jupataan. vzdigovral ibel kamen. Leon se strese. '4Pokopališče!" zamrmra. Mladenič prične težko eopsti. Sledil je staremu prosjaiku. Ta se ustavi na najpustejšem kraju pokopališča. Mesečna luc je tu sijala na neolbdieian siv kamen, s kateregai je biila, neznana roka odpravila koprive, travo in druge ovijalke. iMardoehe prime mladeniča za roko. "Ali vidite ta kameni" povpraša. ^ \ ; "Da." \ V "Napis ima." Sklonite se1 ter Iberite!" Mladenič uboga, \ s S tresočim glasom bere: k k "Umorjenec. 24. junija 1850." \ F % 25. ^ Leon se zopet vzravna ter zvedavo pogleda Mardoche-a. Ta pa nadaljnje: "Pred devetnajstimi leti so ubili tujega, mladega moža na deželni ces\'i med Premicourtom in Ci-vryjem. Ta neznanec je bival v Sannt Imuni v gostilnici pri starem Bertaimi. CMoral je biti neka&o dvajset let star; bil je velik in brhek kakor vi; plemenit, izobražen kakor vi; bil je iniločutnega srca kakor vi ter zvai se je Leon — kakor vil" Mladenič starčka krčevito prime zai roko. "Dalje!" zajeclja, "dalje!" In Mardoche nadaljnje: Mladi gospod, odkrite svojo gfla-vo, zalkaj vi stojite na grobu svojega očeta!" Leon sname kfliofbuk ter povesi glavo. A kmalu se zopet brzo vzravna ter potegnivši si z roko preko čela de s tožnim glaisom: "Spominjam se, spominjam se! 'Oh, ona zimska noč! . . . Tu pred tem kamenom sem pokfleknili poleg matere svo- ■in *9 J® • • • Oči starekove so žarele. "Počakajte, počakajte!" prične zopet Leon. "Moja mati me je učila neko molitev! ..." To refeši poklekne ter neko&iko časa nepremično molči. Zbirajoč svoje misli, se je po sili hotel spomniti materine moBitve. Naenkrat pa prične glasno govoriti: "Vsemogočni, neskončno doibri Bog! Daj mojemu očetu večni pokoj v nebesih; prizanesi onemu, ki me je naredil siroto; tolaži njega, ki se pokori namesto krivca; usmili se u-boge moje matere ter varuj me otroka vseh nadlog!" "Se zadnji ta dokaz mi je bil potreben!" jekne Mardoche. "Zdaj ni več dvomlbe!" Leon pa kleči dalje, zamišljen, obile solze toceč. Mardoche ga prime za roko ter mu veli; "Pojdite!" Leon vzame svoj klobuk, ki je ležal1 na tleh ter vstane. Oba ponočna šetailCa se potem odstranita, korakajoč med lesenimi £riži in nagrobnimi kameni. Ko zapustita pokopališče, zapre Mardoche omrežna vrata. Nato kreneta po stranski poti, ki je vodila iz vasi. fi; £% Bila sta sedaj zunaj na prostetm polju ter sta laihko kramljala. Leon povpraša željno starčka: "(Mardoche, vi ste poznali mojega oče ta t" "Da." / "Natankot" * "Ne; videl sem ga Te dvakrat: ko je umiral ter potem kot mrliča." MHadenič si zakrije obraz z rokama, potem reče: "Vi ste ga videli,kot je umirali AJi jez vami govorili?" "Oovoril je z menoj." "O, povejte mi, kaj vam je rekel, povejte mi!" "Že dolgo časa je od tega, pozabil sem!" "Vi niste pozaJbili, Mardodhe, le povedati mi nočete." "Morda imate prav! Ce je pa temu tako, ne rprasnjte me p« tem, kar vam hočem zamolčati. Jaz imam svoje vzroke, da ravnam tako. Potrpite: pride čas, ko vse izveste. Že v nekoliko dneh nadejem se, izevste reči, ki so meni samemu se neznane." "Kflfco izvem te reči, če mi o tem ne pojasnite?" ' Poslušajte! So rokopisi, ki so bili nekdaj lastnina vašega očeta. Kaj je v njih, ne vem. Morda vam 'bode 'ključ k u-ganfki, (ki sem jo jaz sam rešil in ki bi je rajši nikdar ne znali. Ako pa nganete iz onih Bistov, no, potem mi vsaj ne bode treba, da vam razkrijem stvar!" "Vi tedaj veste, kje se nahajajo ti papirji?" "Da." "In, aK mi to poveste?" Papirji se nahajajo pod razvalinami posute hiše; skriti so v neki globini." "Ali daleč od takajt" "V vasi Cmy. HoČeva te papirje skupno poiskati." 4 4 Takoj, Mardoche, takoj!'' **Ne, jutri ponoči! Dotlej potrpite, da dobim orodja, da ž t:jim odpravku kamenje.'' "Skoro se Vas ne upam. Mardoche, zopet povprašati ničesar; in vendar." "Poenam vašo radovednost. Torej Tecite: kaj bi radi? Moida vam lahko odgovorim." 44Ali ste li poznali mojo mater?" 44Da, poznal sem jo, ko je bila 20 let stara; bi«a je najlep ea in najboljša deMica — taka nekako, kakršna je sedaj Blanch* na pristavi?* 1 .r (Nadaljevanje sladi.) Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vaaim Otrokom KRANJSKOSLOVENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMERIKI. Posluje že 51. leto Članstvo 39,150 Premoženje $5,500,000.00 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43"% fe bote« dobre mM ta svojim dragin, zavaruj ae pri naJMJil, m-iteni in nadsolventni podporni argaidsaclji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer M lahko tavanje« ta svtnine. razne poškodbo, operacije, proti bolezni In m. leta; K. 8. K. JEDNOTA sprejema molke In tenko od II. 4* otroke pa takoj po rejatvn In do IS. lota pod trojo okrilja. K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodwaejlo vreto certifikate danje dobe od %259JH do SS JNJfc K. S. K. JEDNOTA Je pnva mati Tdtr in atrot. Ce le rial lian ali flanlea te asofoCne in bofate katolHke podporne organizacije, pe-trodl m in pristopi takoj. Sa pojasnila • zavarovalnini In •e obrnite an uradnike In K.II vse drnfe krajevnih att pa aas GLAVNI 351-353 No. Chicago Street, URAD Joliet, Illinois Ijami. 10,000 WACS je dodeljeno temu iZdravniskenm Odseku, toda ra/bilo bi jih še 25,000 več, samo alko ibi jih se mogfli najti. (F. L. L S. — Common Council.) ZRAČNI PREVOZ AMERIŠKIH RANJENCEV JE ZELO USPEŠEN _ Pred kratkim je 'bilo objavljeno da je v teku 1943 leta pri ■zračnem prevozu ranjenih in 'bolnih ameriških vojakov z fronte v ozadje od 173,527 pacientov samo 11 umrlo med poletom. Na ta način je izračunano daje v preteklem letu1 prišel en smrtni slučaj na povprečno 15,775 prevažanih »bolnikov. Od celokupnega števila prepeljanih ranjencev 161,W1 — ali skoraj vseh 173,527 — je bido prepeljano po enajstih Preko-morsJkih vojnih silah. Dvanajsta Vojna sila sama, ki deluje v podnočju Sredozemskega morja, je prepeljala 58.479 ranjenih črez 16,491,266 milj v času 131,726 ur, is samo enim smrtnim slučajem v teku leta, čeprav so vsaj pofloviea pacientov bili težki slučaji. iStanje precejšnjega števila bolnikov je bifto tako resno, da bi vsak drug način prevoza, ali vsako odlaganje prevoza v glavne (bolnice, mnogo povečalo število mrtvih. V Tunisu, na-primer, je prenos ranjencev do glavne Ibolnice trajal samo eno ZAHVALA Podpisana se tem potom želiva prav iskreno zahvaliti vsem, ki so se odzvali vabilu na svatbo najine hčere Heien, ki se je vršila, v soboto, 1. julija 1944 v dvorani Mr. Franka Arneža v Brooklyn, N. Y. f, Posefcno zahvafla izrekava ■članstvu slov. pevskega društva "Slovan", ki so se svatbe udeležili korporativno ter pod vodstvom svojega vodje Mr. Ignac Hudeta zapeli na čast novoporočenccma nekaj krasnih pesmi. Lepa hvala tudi 'Mrs. Paudini Ourel, za solo-pe-tje, kakor tudi prav lepa hvala našemu znanemu harmonikarju M]r. Frank Lovšinu, 'ki je tako lepo skoro nepretrgoma i-gral vafloke in poskočnice, da so se navzoči tem lepše zabavali. Nadalje lepa hvala tudi Mr. in Mrs. Arnežti, ki sta vse tako lepo vredila in pripravila, da je bilo vse^a v izobilju, bodisi kar se tiče raznih okusnih jestvin ali izfborne kapljice. Torej se enkrat iskrena hvala vsem skupaj. — Pozdrav vsem Skupaj. — MJr. in Mrs. Matija in He-fStta Oorel, 67 Sc&ofres Street, BtooHjti 6, New York. PARTIZANSKA PESEM Primorski partizan (Po napevu "Ciganski otrok") Po hrilbih jaz okrog ibfflodim. Od doma sem pregnan, Ker ilju/bim ves slovenski rod, Postal sem partizan. Visoke gore, temni log, So partizanu dom, V njem svolbode srečni dan, •Enkrat dočakal bom. Požgali so mi rojstni kraj. Pregnali drage vse, Bog ve, Če jih še videl bom, ■Morda že v grobu spe. Al ena misel še živi, Da narod vstaja spet, Na vzhodu zarja se žari, Prihaja novi svet. (Iz partizanskega tiska.) Maša zadušnica V petek 21. juffija ofo pol osmih se bo za pokojnim Johnom Hribarjem v cerkvi sv. Cirila v New Yorku brala črna sv. maša z lilbero po namenu Mr. Frank Janša iz Clevelanda. VSEM JUGOSLOVANSKIM STARŠEM! Danes služi v vojnih silah Združenih držav na desettiso-če sinov in hčera južnoslovan-skih staršev in nahajajo se na oddaljenih frontah Vzhoda itn Zapada, kjer se bore proti sovražnikom naše demokratske dežefle. Naši hrabri sinovi bra nijo s svojo krvjo našo domovino Ameriko, žrtvujoč svoja mlada življenja za zmago nad tiranijo nacizma in fašizma in za vzpostavljenje svobode in pravice med ljudstvi in -narodi. Mnogi naši vojaki, ki služijo pod slavno zabavo prog in zvezd in ki so sinovi in hčere naših juiznoslovanskih staršev, so pokazali hrabrost in odličnost ter so prejeli od ameriških yojnih oblasti mnogo uglednih odlikovanj i® priznanj, kar med nami ne sme biti pozabljeno. . Združeni odbor južnoslovan skih Amerikancev s tem apelira na «vse one starše, katerih sinovi, ali pa hčere, so bili odlikovani v ameriških vojnih si lah, ali pa so že padli v boju, da na« pismeno obveste o tem. ker ta odbor želi ohraniti in zbrati vse podatke o njihovih junaških zaslugah, kar bo v trajen spomin našim padlim in odlikovanim sinovom in hčeram. Vst izčrpne podatke pošljite na naslov: The United Committee of South Slavic Americans, 1010 Park Avenue, New York, 28, N. Y. V podatkih navedite ime in priimek odlikovanega ali padlega vojaka ter imena roditeljev, vipsto odlikovanja, vojaški Čin, kraj rojstva, starost vojaka, kje je padel in v slučaju odlikovanih pa navedite zasluge, radi kateiih jebil — ali bila — odlikovan, kakor tudi zadnji naslov vojaka- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii uro poleta, aii samo 230 zračnih milj, dokaj /bi prevoz z am-buiLanco vzefli najmanj 12 do 15 ur, ali 20 do 22 ur z vlakom Rdečega, križa. Manj kot eden odstotek pacientov je v zraku imelo morsko bolezen. Major general David N. W. Grant, direktor Zdravniškega oddelka Vojnih zračnih sil, je izjavil, da je vspeh vojne evakuacije v velikih tovornih aero-pranih, ki pripefljujejo potrebščine na fronto, ter pri povrat-ku odpeljujejo vojake ranjene v boju, zelo vettik. Na ta način se je tudi zmanjšala potreba za pripravljanje večjih bolnic zelo blizu bojišča. Izjavil je tudi da se je s tem načinom evakuacije mnogo doprinesla taktičnemu vspehu v vseh večjih napadih kjer so 'sodelovale ameriške čete. Prva evakuacija pacientov z avionom v velikem številu je bilk izvršena v poletju 1942. (leta za časa Novo Gvinejske kontra-ofenzive proti Japoncem, ko so bilniki bili prevaža-ni preko devet tisoč čevljev visoke gore, Owen Stanely, v Avstralijo. Na Guadalcanal« so aeroplani za prevoz čet, se ponoči spustili na Hendersono-vo letališče, ter izkrcali mu-nicijo in gasolin, potem so na-tovorifi ranjene vojake ter leteli nazaj v svojo bazo na Novi Kaledoniji. Od tistega časa se je z iskuštvom mnogo poboljšajo hitro prenarejevanjei tovornih avionov v ambulance.} Ker je prvi zračni skadron, poznat kot prvi zdravniški skvadronza zračno evakuacijo,' bil treniran na Bowman polju! v Kentucky 1942. leta, je še 25 drugih takih bilo tam trenirano. Tako je šola za Zračno eva-kaucijo, za vežbanje letečih kirurgov, letnih fboliiičaifc, ter letečih pomagačev, bila ustanovljena tam junija 1943. leta. Da bi se zasigurala zdravniška nega za več kot 2,500,000 vojakov Vojne zračne sile, ter da bi se pripravilo za evakuacijo in nego v teku leta pacientov suhozepme vojske, šteje moštvo Zdravniškega Odseka Zračne Sile 100,000 ljudi, od katerih je povprečno 75,000 vojakov in več kot 20,000 oficirjev. Več kot 8,000 je zdravnikov, med katerimi je tudi 4000 kirurgov. Zdravniški Odsek AmeriSke Zračne SMe vzdržuje tudi 230 bofcno s 6*»000 poete- V BLAG SPOMIN OB DRUGI OBLETNICI SMRTI našega ljubljenega in nikdar pozabljenega sina in brata William Kaluža Dve leti sta minuli, ko si zapustil ta svet, dve leti že spiš pod gomiio. Kaj vse bi jaz dala, da bi Te videla še enkrat, da bi pri Telbi našla nekaj tolažbe. Na Tvoj grob bom rože sadila in jih s svojimi solzami za'lila. Sonce naj na Tvoj grdb sije. kjer počivaš. Tvoja duša pa naj raj vživa v srečni večnosti. Žalujoči stariši, (bratje in sestre. Rixford, Pa. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO ^ ZVEZEK "Two Way Passage" V tej knjigi, Id Je ibndila poiornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako M bilo mogote po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije^ m prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetn. Sedaj je prišel fas. da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pon^agali do njihovega sijaja in moti. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je Jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško. "What's Your Name" "Človeški odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . , Č»- tanje te knjige Je bogato plačano."--Tako se je izrazil veliki ameriški dnevnik o tej knjigi Pri narocbi se poslužite naslednjega kupona PoftUjam Money Order z* t.............. m Utfttnoro&in podplsano(l) knjigo(i): Moje ime .................................................... fit., ulica all Box St............................................. Mesto to država........................................ "Glas Naroda99 216 W. 18th STREET NEW YORK 11. N. Y. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALLJE. slovenske pesmi Zbirka 9 narodnih pešat Izdala Glasbena Matlea v Cleveland a. Gena - Emil Adamič—IS JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PRSMI »a moški ■bor.................*....... &est narodnih pesmi ta ma- Akl ?bor .................... " Sest narodnih pesmi «a me- kani »bor -.................. ^ »rane Ventiirlnl—ftEST ME&ANIH IN MOftKIH ZBOROV ...... M ferdo Javanee-I* MLADIH LET. moški zbori ................. Mk Peter Jereb—OSEM ZBOROV (molki in mešani) .... ......... Jt I Moški zbori J8KAB D I! V : Barčlea; OJ, moj »orel >e Bo*: Kam mi, fantje, drev v ru poj* demo .......................te OS KAK DIV: ..Srečno, Unbca moja; Ko ptJW-ea na tuje gre; Soči: Moj očks mi konjička dra; I>oV'» sem pi ■emce; Slovo; Je TplboJIe lu« t* EMIL ADAMlO: Modra devojka (belr*ranjska.. -M Vso noč pri potorf ............M Jurjeva ......................JM Hodi Micka domo; Kaj drugega htxVro ; 7Aranica ........J4 VASILIJ M IKK tn A. UKORIfING; Vetrlč: P« rradlol ..........M JUVANEC: Zjutraj...................... 'M SloTanska ................... PETER JEREB: Pelin rofta; VASILIJ MIRK : Podoknlca.........M 40RK0 PRELOVWJ: Le enkrat 4e ................& Slava delu ..................J* • K. VOLAKlC: Rotmarlo: JOS PA vOlC: Potrkan plea ......JU IZ 8TARE ZA LOGE pa ima mo še naslednje pesmi, k*term smo znižali cene: Ijnerlftk* alovenak* lir«. fHehaar) M Orlov-Trije meianl zbori >» a<«ikl zbor In aolo-------------------- *» .Natl himni, d v oglasne ____________tt tionkl odmevi. (Labarnar K II zvezek, a»*6kl ibuH .......... jm lA TAMUIK1CS: NA UUK^IMj»Jii<;M Jžj t'LKTfrU, pudpoun gJo-veuokiu ua roduLh peaiui lh taiubunce, ziožii M«r ko Bajuk...............71 Slovenske narodne peni «a tamo« raild zbor (Bajuk) __________ 1» Ben iel na plani m«, (Ha)ok t. podpori __________________________ m za CITRE: Podnh za eltre. — • «*e«k» —