SVOBODNA SLOVENIJA STO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 50 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 10 de diciembre -10. decembra 1998 0 komunizmu na Slovenskem Napisi na plakatih Loesje so včasih povito pomenljivi in prodorni. Eden od lWh) »Genocid — eden od načinov za dose-8° večine,” me je spodbudil, da sem se v #6ueJjo odločil za ogled razstave Temna Slran meseca v tivolskem Cekinovem gradu v Ljubljani. Kot veš, dragi bralec, I alt ko pogosto slišiva izjave o tem, da naj bi bil komuni-na Slovenskem popolnoma prijazen, a 11 aj ne bi nikomur storil nič hudega, in ^°> da naj bi nam v prejšnjem režimu šlo °ye. Zato me je toliko bolj zanimalo, kaj 0 Pokazala razstava, ki je niso pripravljali Politiki, ampak ugledni slovenski zgodovini' Z drugimi besedami: naj antikomuni-za trenutek umolkne, spregovorijo naj dokumenti. Ob prihodu na razstavo nas za dobrodo- 0 sprejme fotografija procesa pred v°jaškini sodiščem leta 1948. Kazen: smrt z “delitvijo. Nato se sprehajamo od teme ° teme — in se pri tem spominjamo časa, §a ni več in vendarle je. Poboji, procesi, ^Pori, taborišča (natanko tako, koncentra- cUska taborišča, dragi bralec!), razlastitve, 2aPlembe, zamejci, emigracija, kultura, ■stvo, cenzura ... vse to nam tančico za cico odstira resničnosti rdečega narobe ^ja v deželi pod Triglavom. Nedvomno te bo zanimalo gradivo o °su komunističnega režima do Cerkve, ^piranju duhovnikov, o preganjanju ka- ‘icanov... V množici gradiva je naravnost ^tresljiva fotografija zažganega nadškofa 0vka. Posebej pa se ti bodo zdeli zanimivi pP*ski, ki si jih je delal nadškof Vovk, po- 111 ko se je vračal z udbovskih zaslišanj. /-katero udbovske obtožbe, kijih preberejo ^ Pri Vovku, se zdijo silno modeme. Da ^ Vsi duhovniki homoseksualci, denimo. Je totalitarna metoda obračunavanja z Protnikom od tedaj spremenila? Zanimiv se ti bo zdel tudi odnos komu-Ocnega režima do kulture. Tukaj se je azala vsa domiselnost cenzorskih posegov VSa omejenost neizobraženih polbo-komunističnega panteona in njihovih bednikov. Tako ne moreva mimo sez-(jjj a literature, ki po zmagi revolucije ni ^ yec dobrodošla. Kar pomeni, da so jo p . odstraniti iz knjižnic in odpeljati v “Wee, avtorje pa je zadela najhujša t^jd izbris iz zgodovine. Na seznamu p. eva Knuta Hamsuna pa francoskega Pa . 'n prepričanega pacifista Gionoja Našega Balantiča. Da ne govorimo o slo- V Sloveniji ni kritičnih časnikov jev !'lt't*S('(l|iik Nemškega društva novinar-, eriT'ann Meyn je 2. decembra ob kon-rjj v°dnevnega obiska v Ljubljani poudari v Sloveniji po njegovi oceni ni po-j n'^ dnevnikov ali tednikov, ki bi bili l(ega 0 vlade. Prav pomanjkanje medijs-I v6tl=. P*Uralizma je glavna razlika med Slo-^°bil° 'n Meyn je pojasnil, da ni Vtlsa’ da bi bili mediji v Sloveniji Sl0V(Uriran*, vendar pa so po njegovi oceni riačasnikarji prepričani, daje vlad-8iCer 1 ..tista prava”. Tudi v Nemčiji so Ptavji IU vn'*<' ’n tedniki, ki so prepričani v °st vladne politike, vendar obenem "^jj^Uo tudi mediji, ki to politiko a pa v Sloveniji ni. venskem polonistu dr. Tinetu Debeljaku, katerega doktorsko disertacijo o poljskem književniku Reymontu so hladnokrvno spravili na seznam kljub njeni visoki znanstveni vrednosti. Sicer pa o odnosu komunističnega totalitarizma do znanosti največ pove Kraigherjeva izjava o tako napadani Slodnjakovi Zgodovini slovenske literature: „Lahko, da je ordinarij za fiziko in kemijo nekdo, ki ne ve nič o marksizmu, nikakor pa to ne more biti človek na tako pomembnem mestu, kot je katedra za slovenščino.” Kaj je sporočilo razstave? Ko si jo boš ogledal tudi sam, boš videl, da jih je več. Morebiti boš ob ogledu vlekel vzporednice z nekim drugim, prav tako poživinjenim totalitarizmom, ki seje kakšnih dvanajst let bohotno šopiril po nemških deželah. Morebiti pa se boš nekoliko bolj ustavil tudi ob dejstvu, da so bili vodje Zveze komunistov ..zavezani nasilju... Če se bodo tisti člani zveze komunistov, ki so hodili na partijske sestanke in brez problemov odločali o drugih (ali pa o ničemer), zavedeli, da je bilo to njihovo početje v bistvu globoko krivično, bodo lahko razumeli totalitarni režim” (Vaško Simoniti). Dokler ne bo priznanja in obžalovanja, lahko še vedno pričakujemo domove „španskih borcev”, Titovo cesto v Mariboru in dveh slovenskih mestih in nekaj podobnih izrazov češčenja, namenjenih voditeljem tega sistema, ki jih najdemo v Kopru in drugje po Sloveniji. Za konec, dragi bralec, pa še tole: preden odideš z razstave, si lahko prebereš obsežen seznam odgovornih za (odkrite in prikrite) zločine komunističnega totalitarnega sistema na Slovenskem. Na seznamu so imena, ki jih poznamo in še danes krojijo naš vsakdanjik. Kdo nas torej uči demokracije? In kaj se je v Slovenyi zares (!) spremenilo? MATEJ LESKOVAR Družina; št. 48; 6. decembra SDS: Sprava — pesek v oči? Socialdemokratska stranka Slovenije je izjavila, da sočasnost izvolitve Janeza Kocijančiča za predsednika sveta RTV Slovenija, otvoritev razstave Temna stran meseca in zelo kritičnega poročila evropske komisije o (ne)napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko zvezo, ni naključje. Gre za potrditev dejstva, „da narod z nerazčiščenim odnosom do lastne preteklosti ne more uspešno ustvarjati sedanjosti in se soočati z izzivi prihodnosti”. Kot so pojasnili, imata razstava na Cekinovem gradu in Kocijančičeva izvolitev skupno stičišče, saj zadevata komunistično preteklost in ryene posledice v sedanjosti. Razstava je pomembno spravno dejarye, ki bo veliko prispevalo k duhovnemu razvoju Slovencev, saj na prepričljiv in nazoren način opozarja na grozljivost komunistične oblasti, ki je grobo in sistematično kršila človekove pravice, kar je, kot so zapisali, v svoji nedavni odločbi o povojni kazenski zakonodaji soglasno ugotovilo tudi ustavno sodišče. V izvolitvi Janeza Kocijančiča za predsednika sveta RTV Slovenija pa socialdemokrati vidijo jasen odraz stai\ja duha v Slovenyi in posredno tudi odgovor na vprašanje, zakaj je Slovenija že izgubila vse izhodiščne prednosti, ki jih je imela pred Delni rezultati glasovanja drugega kroga za župane Po neuradnih občinskih volilnih komisij je bila udeležba v drugem krogu volitev v nedelo nizka, okoli 50%. V Mariboru vodi Boris Sovič (ZLSD) z 54,23% glasov, Alojz Križman (SLS in SDS) pa mu sledi z 45,77%. V Kranju vodi s 59,4% Mohor Bogataj (LDS), Janez Remškar (SKD) ima 40,60%. V Celju je Bojan Šrot (SLS) dobil 56,78%, Jožef Zimšek (LDS) pa 43,22%. V Novem mestu Anton Starc (LDS, SLS) dobil 58,01%, Franc Koncilja pa 42%. V mestni občini Nova Gorica je Črtomir Špacapan (LDS) dobil 72% glasov, Go-jmir Mozetič (SKD, SLS) pa 28%. V drugih občinah je položaj odvisen od lokalnih povezav. Večinoma so ljudje podprli kandidata sorodne stranke, bodisi vladne ali opozicije, ki si tudi delita približno enako število občin. Problem je, kjer se v občini nasprotujeta kandidata pomladnih strank SKD, SDS ali SLS. Tu je predvsem odvisno, ali so SLS podprli levičarji. Tako npr. v občini Dobrova-PoLhov Gradec vodi Janez Oven (SLS) s 50,13% pred Antonom Gerjoljem (SKD) z 49,87%, v občini Dol pri Ljubljani pa Anton Jemec (SKD) s 54,17% pred Andrejem Oberstar-jem (SLS) s 45,83%. V občini Hoče-Slivni-ca vodi Anton Obreht (SDS) z 62,01% pred Štefanom Klincem (SLS) s 37,99%, na Igu pa Ciril Podržaj (SKD) s 50,38% pred Danico Lavrinc-Bolha (neodvisna). V Logatcu vodi Janez Nagode (SLS) s 66,54% pred Vladislavom Pucem (SKD) s 33,46%, v Mengšu Tomaž Štebe (SDS) s 60,16% pred Janezom Perom (SLS). V Pivki vodi Robert Smrdelj (SLS) s 53,94% pred Ernestom Margonom (SKD, SDS). V občini Sveti Andraž vodi Franc Krebša (SKD) s 56,64% pred Albinom Druzovičem (SLS). V Velikih Laščah vodi Anton Zakrajšek (SKD, SDS) s 53,04% pred Milanom Te-kavcem (SLS) s 46,96%, v Zavrču pa Miran Vuk (SKD) s 70,62 odstotka pred Francem Majcenovičem (SLS). Na Vrhniki vodi SKD, v Trebnjah in Žužemberku pa levica. Filmski program ob razstavi Vzporedno z odmevno razstavo Kratka zgodovina totalitarizma v Slovenyi 1945-1991 v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani so pripravili še poseben izbor slovenskih dokumentarnih in igranih filmov. Izbrani flmski program se bo pričel s Iz razstave: Rupnikov proces premierno predstavitvijo 50-minutne dokumentarne oddaje Temna stran meseca oziroma Zrcaljenje zamolčanega režiserja Slavka Hrena. Hren je posnel za več kot dvajset ur avtorskih pripovedi na zamolčane teme slovenske zgodovine. Poleg tega je zbral še trikrat toliko arhivskega dokumen- dmgimi kandidatkami za vstop v Evropsko zvezo. Zamude na omenjenem področju so namreč po prepričanju SDS zgolj zunanji odraz pomanjkanja politične volje sil kontinuitete, da v resnici prekinejo s preteklostjo. tamega gradiva in začel z dokumentiranjem pričevanj akterjev dogajanj, ki so dosegljivi in so bili po dolgih letih molka končno pripravljeni spregovoriti. Dokumentarec Zrcaljenje zamolčanega samo v obrisih prepleta zgodovino povojnega dokumentarnega filma, avtorske prispevke za Zbornik Nove revije, razstavo Temna stran meseca, pričevanja akterjev in gradivo, ki je v 90-ih zapolnilo bele lise slovenske zgodovine v TV. Predstavljeni bodo celovečerni filmi, ki so kritično reflektirali čas ideološke in partijske dominacije na Slovenskem. To so filmi Trenutki odločitve (1955) v režiji Františka Čapa, Veselica (1960) Jožeta Babiča, Zarota (1964) Francija Križaja, Grajski biki (1967) Jožeta Pogačnika, Rdeče klasje (1970) v režiji Živojina Pavloviča, Begunec (1973) Janeta Kavčiča, Razseljena oseba (1982) Marjana Cigliča, Rdeči boogie (1982) Karpa Godine, Dediščina (1984) Matjaža Klopčiča, Ljubezen (1984) Rajka Ranfla, Christophoros (1985) Andreja Mlakarja, Ovni in mamuti (1985) Filipa Robarja-Dorina, Hudodelci (1987) Francija Slaka, Kavama Astoria (1989) Jožeta Pogačnika, Rogenrol (1991) Filipa Robarja-Dorina, Prerokbe ogrya (1995) Michaela Bensona in Outsider (1996) Andreja Košaka. STRAN 3: Ob uvodu v Črno knjigo SVOBODNA SLOVENIJA BTan>«fg»Tvi>ižaB(Bfežaag»i>»ir'iii1 irwia-M riiiiinMwi^iiwa^'^^s^^a^ia^aasBHEBiag Zgodilo se je v Sloveniji... Iz življenja v Argentini SLOVENCI NA SKAVTSKEM JAMBOREEJU Od 27. decembra do 6. januarja bo v Čilu potekal 19. svetovni skavtski jamboree, ki se ga bo udeležilo tudi 280 članov slovenske odprave tabornikov in katoliških skavtov. Moto letošnjega srečanja je Gradimo mir skupaj, slovenski taborniki pa se bodo kot polnopravni člani Svetovne skavtske organizacije takšnega srečanja udeležili že drugič. Slovenska odprava je glede na število prebivalcev Slovenije najštevilčnejša v primerjavi z ostalimi. Ob prostovoljnem delu v lokalnih skupnostih, spoznavanju različnih kultur, športnih tekmovanjih in drugih skavtskih aktivnostih bodo slovenski taborniki in skavti pripravili tudi predstavitev Republike Slovenije. RAZSTAVA JASLIC V PODSREDI Kozjanski park iz Podsrede je pripravil razstavo jaslic. Na razstavi so prikazani nekateri tipi jaslic, ki se na slovenskih domačijah še postavljajo za božič. Eksponate so zbrali na območju Kozjanskega. KOPENSKA MEJA Slovenija in Hrvaška sta na srečai\ju zunanjih ministrov na gradu Strmol 30. novembra, ki je bil posvečen predvsem kopenski meji med državama, dosegli dogovor o 17 spornih točkah na meji, odprta pa je ostala le še ena. O tej se bodo skušali dogovoriti na prihodnjem srečanju, ki bo še pred božičem, sta na skupni časnikarski konferenci po pogovorih povedala zunanja ministra Boris Frlec in Mate Granič. Ministra nista želela povedati, katero je vprašanje, ki ostaja odprto. O morski meji med državama se niso utegnili pogovarjati, zato se bodo temu vprašanju podrobneje posvetili na predbožičnem srečanju. SLOVENSKI VOJAKI ZAPUŠČAJO TRDINOV VRH Iz izjav zunanjih ministrov Hrvaške in Slovenije Mateja Graniča in Borisa Frleca, da ni sprejet dogovor le o 61 kilometrih kopenske meje in da gre le še za eno sporno točko, izhaja, da bi to utegnila biti meja v Istri pri Dragonji, piše Večernji list v Zagrebu 2. decembra. V zvezi s Trdinovim vrhom na Goijancih piše, da tudi za slovensko stran ni sporno, da ozemeljsko pripada Hrvaški, da pa se iščejo načini, kako bi ga tudi fizično zapustili slovenski vojaki, da tega Podobnikova stranka ne bi ocenila kot preveliko popuščanje ali poraz. Že pred meseci je bila dogovorjena „mehka” rešitev prehoda Trdinovega vrha v hrvaško pristojnost in to tako, da bo vojašnica postala planinski dom, kar naj bi pomenilo izselitev petih vojakov. Obenem pa vanjo ne bi prišli hrvaški vojaki. NUNCIJ V URADU ZA VERSKE SKUPNOSTI Apostolski nuncij Edmond Farhat je obiskal 25. novembra Urad za verske skupnosti na povabilo njegove direktorice Nine Čož. Pogovarjala sta se o vlogi in položaju katoliške Cerkve, odnosu države do nje, o svobodi posameznika ter o cerkvenem poslanstvu v vsaki, tudi v slovenski družbi. Kaj bolj konkretnega ni bilo, vsaj kot so sporočili medijem. PODPRTA SKUPNA KANDIDATURA ZA ZIMSKE OI 2006 Na srečanju predstavnikov vlad članic Delovne skupnosti Alpe-Jadran v Trentu so udeleženci podpisali izjavo o manjšinah in podprli kandidaturo regijskih članic Delovne skupnosti Alpe-Jadran (Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine) o skup- ni organizaciji Zimskih olimpijskih iger leta 2006. Dveletno predsedovanje Delovni skupnosti Alpe-Jadran je prevzela Madžarska. LJUBLJANA DOBILA MANIFESTO 3 Ljubljana si je v konkurenci angleškega Newcastlea, madžarske Budimpešte in italijanskega Palerma pridobila organizacijo bienalne prireditve sodobne evropske umetnosti Manifesta 3 leta 2000. Vest so danes potrdili na ministrstvu za kulturo. Manifesta je bienalna prireditev, prvič je bila organizirana od 9. junija do 19. avgusta leta 1996 v Rotterdamu, drugič pa letos od 28. junija do 11. oktobra v Luxembourgu. Znotraj široko zasnovane vsebinske zasnove leži ideja, da se Manifesta vsakič pojavi v drugem evropskem mestu. ZASKRBLJENOST ZARADI RAZMER V OBRAMBNEM MINISTRSTVU Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle je predsedniku vlade Janezu Drnovšku 30. novembra poslal pismo, v katerem je izrazil zaskrbljenost zaradi razmer v ministrstvu za obrambo ter ugleda naše države, „ki je očitno prizadet zaradi nerazumljivo počasnega odločanja v zvezi z novim obrambnim ministrom”. Peterle je v pismu tudi izrazil upanje, da bo premier s svojo avtoriteto pospešil proces odločanja o novem ministru. KONČANA VAJA NATO S taktično operativno prikazano vajo in slovesnostjo v letalskem oporišču Slovenske vojske v Cerkljah se je uradno končala vaja zveze NATO. Kot je v svojem zaključnem nagovoru poudaril poveljnik general Giuseppe Ardito je bila vaja CAE ’98 v marsičem prelomna, saj so bile kopenske sile za hitro posredovanje evropskega poveljstva zavezništva tokrat prvič razmeščene zunaj območja odgovornosti NATO. NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO Hrvaška in Slovenija sta se v Zagrebu dogovorili, da vprašanje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) rešita po načelu solastniškega odnosa obeh držav, ki vključile paritetni odnos tako pri upravljanju in odločanju kot tudi pri tistem delu, ki se nanaša na vprašanje zaprtja NEK in skrb za odpadke. Iz solastniškega odnosa izhaja tudi odločanje o tistih vprašanjih, ki zadevno tudi stroške in so bili kamen spotike. ATLAS THEATRUM ORBIS TERRARUM Založba Slovenska knjiga je v zbirki Monumenta Slovenica 2. decembra izdala popolni faksimile izbranih zemljevidov slovenskega ozemlja iz atlasa Abrahama Orte-lya - Theatrum orbis terrarum. Faksimile je posnetek zemljevidov slovenskih dežel, objavljenih v prvem atlasu modeme dobe, ki je prvič izšel leta 1570. Ortelijevi zemljevidi so danes dragocen dokument za proučevanje vedenja o slovenskih deželah v 16. stoletju. Publikacija vsebuje dve dvostranski karti, ki prikazujeta cel svet oz. Evropo, ter sedem zemljevidov posameznih pokrajin danes slovenskega ozemlja. Medtem, ko opozicija hitro napreduje v reševanju notranjih problemov, se položaj v vladi in peronizmu vedno bolj zapleta. Predsednik Menem sicer spretno krmari v razburkanem valovju, a ni jasno, kaj namerava. KDO NAJ VODI PERONIZEM? Povezava je kaj hitro rešila prvo veliko vprašanje po notranjih volitvah. Šlo je za mesto podpredsedniškega kandidata. Zmagoviti De la Rua je takoj predlagal, naj to mesto zasede vodja Solidarne fronte Cha-cho Alvarez. Dejansko se je temu najbolj upirala premagana kandidatinja Graciela Fernandez Meijide, a je končno spričo splošne volje in zlasti spričo pristanka zainteresiranega Alvareza sprejela odločitev. Tako je opozicija že proglasila celotno formulo, ima že kandidata za guvernerja največje province (Buenos Aires) in sedaj odloča podguvemersko mesto in zlasti, kdo naj kandidira za vodjo mestne vlade. A vse poteka v lepem miru in ni izgleda za kake hujše spore, kot so upali v vladi. Medtem pa se peronizem izživlja v notranjih pretepih. Kot smo večkrat omenili, borba ne teče med raznimi kandidati, ki bi se mogli predstaviti, temveč med predsednikom Menemom in guvernerjem Duhalde-jem. Torej vsaj direktno ni problem vprašanje predsedniške kandidature, temveč vodstvo stranke. Ta teden je Menem znova objavil, da bo zasedel predsedstvo peronizma, katerega mu je poveril kongres stranke 17. julija v Parque Norte. Ta kongres pa duhaldisti osporavajo in so proti njemu vložili več sodnih postopkov. Trdijo, da ni bil legalno sklican, ker še prejšnji kongres ni bil zaključen, temveč so ga le prekinili za nedoločen čas. Prejšnjemu kongresu je predsedoval Duhalde in le on z ostalimi vodji more veljavno sklicati njegovo nadaljevanje. Poleg tega je bilo v sklicanju kongresa 17. julija še par drugih nepravilnosti. Postopek teče pred sodnico Servini de Cubria. Ta je sprejela priziv in odločila, naj stvari ostanejo v danem položaju, dokler se ne odloči, kdo ima prav. Predsednik Menem je kljub temu že dvakrat hotel prevzeti vodstvo stranke, pa mu je sodnica obakrat to prepovedala. Sedaj se je o tem izrekla tudi sodnijska zbornica, ki je prav tako odločila proti Menemu. Predsednik pa je ob povratku s potovanja na Japonsko izrazil, da mu nihče ne more prepovedati vodstva stranke, ker da ga je kongres za to izvolil. Končno tako ali tako vsi vemo, da bo vprašanje prišlo v roke Vrhovnemu sodišču, ki bo odločilo v prid predsednika. A ta pot je dolga in vlada postna nestrpna. NOVA USTAVNA REFORMA? Še druga zanimivost. Isti dan, ko so bile odprte volitve za predsedniškega kandidata Povezave je Menem izjavil, da bo predlagal, naj se odpravi obveznost volitev in naj postanejo prostovoljne. Isto je potrdil s posebnim pismom narodu ob povratku z Japonske. Sed^j opazovalci ta korak razlagajo kot nov poizkus, da sproži ustavno reformo, ki naj bi mu omogočila ponovno kandidaturo. Razlaga ima svoj prav. Za spremembo volilnega sistema, da naj bo glasovanje prostovoljno in ne obvezno, je treba sklicati ustavodajno skupščino. Ta bi pa istočasno lahko predsedniku omogočila ponovno kandidaturo. A to je malo verjetno. Poteza ustavne reforme je pesek v oči, da predsednikova oseba ne zapusti najvidnejših mest. Za sklic ustavodajne skupščine sta potrebni 2/3 glasov celotnega kongresa. To pa je neizvedljivo spričo števila opozicionalnih poslancev. Nihče ne bo nasedel na te limanice. To mora Menem dobro vedeti, zato njegovega koraka ne moremo vzeti resno. Tone Mizerit Lahko pa bi bila le gesta, ki naj prikrije resnične namene in postopke vlade. Večkrat smo že zapisali, da vodi edina možna čeprav nelegitimna pot za ponovno Menemovo kandidaturo preko Vrhovnega sodišča. To naj bi razglasilo, da ustavodajna odločba, da se tedanja Menemova doba šteje kot prva predsedniška doba, ni veljavna. Tega dejansko Vrhovno sodišče ne more proglasiti, ker je ustavno besedilo dovolj jasno. A odlok sodišča bi zanesel ustavni spor, katerega izid ni viden. Saj sodišče tudi ne bi smelo potrditi senatoma za provinco Chaco, pa ga je potrdilo ® senator trdno sedi na svojem mestu. 0 tej zadevi Menemove kandidature še ni M® rečena zadnja beseda. SENATORSKO MAŠČEVANJE Prej smo omenili problem nelegitimnih senatorjev. Sedaj gre vladi trda za nohte-Nelegalno si je pridobila dve senators!0 mesti in si tako zagotovila absolutno večino v novem predsednišekm mandatu. A nekaj senatorjev še ne more nastopiti: Ramon Ortega bo potrjen šele proti koncu leta; oba guvernerja (iz San Luisa in Santiago del Estero) ne moreta nastopiti do konca prihodnjega leta. Manjka pa imen0-vati še peronistične senatorje za prestolni' co, La Pampo in Formoso. Zaradi raznih potovanj pa so izostali štirje senatorji, tako da trenutno peronizem v senatu nima last' nega kvoruma. Opozicija se je sedaj maščevala. Zasedanje je pustila brez zadostnega števila prisotnih in že se je izjalovila potrdite'' bistvenih davčnih zakonov, kar je vlad1 naježilo lase. Desetega tega meseca P8 odide 12 peronističnih senatorjev, pride j® pa šele komsy 5. Peronzem bo tako še dolge mesece brez lastnega kvoruma. Pef0-nisti se jezijo, grozijo in trdijo da je ® bojkot neustaven, a odgovor opozicije Je stvaren: prva protiustavnost je bila imen0" vanje dveh nelegitimnih senatorjev. Kolik0 časa bo trajal bojkot in kaj se iz tega S lahko razvije, je neznanka. Po drugi strani pa ima vlada težave povišico učiteljem. Kongres je izglaso' »val zakon o povišici, ki ni po volji vlade- * dodatnimi davki (zlasti na nove avtonMSj le) morajo nabrati 700 milijonov dolafj6'’ to pa je malo težko. Predsednik je sklen« da vloži veto proti členu, ki zagotavll* državni dodatek, če se omenjena števil^ ne doseže, in tudi na retroaktivn°s povišice. Vzgojni minister gospa Decibe P9 noče podpisati dekreta. Če Menem vztraja bo gospa podala ostavko na svoje mes® kar tudi ni po godu predsedniku. Treba poiskati izhod, da bo volk sit in koza ce& Dejstvo je, da se ta zadeva z učit® vleče že šest let. Ko je bil leta 1993 uveUa vljen nov federalni zakon o vzgoji, je ved*" šol prešla v provincijske roke. A tedaj se J vlada obvezala, da bo vsako leto zvi^. proračunska sredstva za vzgojo v vis>*^ 20%. Ni treba posebej omenjati, da tega storila. Še več; tedaj je obstajal fond financiranje vzgoje, ustvarjen s posebni* zakonom (23.965) ki je predstavljal le0\ kakih 800 milijonov dolarjev, to je ^ milijonov več, kot jih nameravajo zWjjj sedaj. A denarje tega fonda je ^ preusmerila v druge cilje z obljubo, da sredstva za učitelje poiskala drugje-šestih letih jih še vedno išče. . Medtem je prešlo nekaj volitev, ntin0^ obljub (neizpolnjenih) in šolski sistem nahaja v vedno bolj kritičnem stanju- * ■. so letos v provinci Jujuy imeli k°n { šestdeset učnih dni. Guverner je seved dekretom odločil, da imEyo vsi učenci dijaki leto potrjeno, pa naj so bile ujm .j, redi taki ali drugačni. Kakšne bodo posie ce te politike, je vsakemu zemljanu ja® Kaj pa vladi? Pesmi južne Amerike Južnoameriška glasba, še posebno južnoameriški samospev, je za Slovenijo skorajda neznanka. Zato bo izid zgoščenke ^naslovom Sudamerica — Južna Ame-nka s štiriindvajsetimi samospevi in priredbami narodnih pesmi avtorjev iz desetih držav dragocena informacija. Izvajalca sta slovenski basbaritonist, rojen v Argentini, Juan Vasle in pianist Leon Engelman. Oba glasbenika sta v zadnjih letih uspejo sodelovala, saj so v kratkem, obdobju 12s'e kar tri zgoščenke s posnetki slovenskih samospevov, zlasti s poudarkom na etologiji 20. stoletja (dvojna zgoščenka). takrat sta občasno izvajala tudi argen-tiflske samospeve. Nazadnje je Vasle prišel jj° ambicioznega in zahtevnejšega načrta, ko predstaviti slovenskim poslušalcem ■zbor južnoameriškega samospeva ter pri-^edb narodnih pesmi, ki bi jih pel v španščini in portugalščini. Na zgoščenki so samospevi in narodne pesmi iz Ekvatorja, Peruja, Bolivije, Argentine, Brazilije, Venezuele, Čila, Kolumbije, Urugvaja in Paragvaja. Med avtorji so pri nas znani zlasti Hector Villa-Lobos iz Brazilije in Carlos Guastavino iz Argentine. Južnoameriški samospev odlikujejo vsebinska raznolikost, bogata ritmičnost in melodičnost, s katerimi osvega poslušalce po vsem svetu. Ves tekst je v knjižici v slovenščini, španščini in angleščini. Zgoščenko krasi naslovna slika Indijanec v pampi pokojne akad. slikarice Bare Remec. Glasbenika sta nastopila tudi na predstavitvenem recitalu v Slovenski filhar- moniji. Po Delu, 28. novembra 50 let človekovih pravic Komisija Pravičnost in mir pri Slovens-® škofovski konferenci je pripravila študij-dan, posvečen človekovim pravicam, ki ^ bi zaznamoval 50-letnico Splošne dekla-*Ue o človekovih pravicah. Predsednik °raisije Anton Stres je v uvodnem nagovo-^ Predstavil temeljne misli papeža Janeza avla II. ob letošnjem junijskem prvem 0r>gresu o pastorali človekovih pravic, astor Evangeličanske cerkve v Ljubljani eza Filo je dejal, da so Cerkve nasploh , zrie prispevati k mirnemu reševanju or*fliktov, rasti strpnosti med ljudmi in Obraze vanju o človekovih pravicah. Slo-Venski varuh človekovih pravic Ivo Bizjak Je razmere na področju človekovih pra-v Sloveniji ocenil kot sorazmerno do-e’ čeprav država in njeni organi s svojo ^°gosto neprizadeto držo in počasnim °dzivj ar\jem odpirajo nove kršitve. Kršitev zakona je nad koalicijsko pogodbo Glavni odbor Slovenske ljudske stranke ni spremenil svoje predhodne odločitve v zvezi z interpelacijo zoper ministra za šolstvo Slavka Gabra, koalicijska pogodba pa ne določa, da so koalicijske stranke dolžne za vsako ceno braniti ministre, je povedal vodja poslanske skupine Franc Zagožen, predsednik DZ Janez Podobnik pa je dodal, da je odgovor ministra nepopoln in neprepričljiv ter da je kršitev zakona nad koalicijsko pogodbo. Predsednik stranke Marjan Podobnik je zagotovil: ..Zavedamo se vseh posledic takšne ali drugačne odločitve v zvezi z interpelacijo proti ministru za šolstvo in šport. V to koalicijo smo odgovorno vstopili, pripravljeni smo v njej odgovorno delati in odgovorno bomo iskali drugačne rešitve, če ta koalicija več ne bo možna... Razpad te vlade in koalicije bi pomenil večmesečno slabo in nedejavno delovanje tako vlade kot parlamenta, kar ne bi bilo v interesu Slovenije. SLS bo delovala tako, kot meni, da je dobro za interes države.” (1) ^KO KREMŽAR OB UVODU V ČRNO KNJIGO teror, pregai\jai\je” (Le livre Crimes, terreur, ^ ^ni je izšla v Parizu pomembna knjiga, Je prišla v tem letu tudi na špansko 0reči knjižni trg. „Čma knjiga komuniz- V Zločini’ du communisme. ^ession) je i\jen poln in zgovoren naslov. . °> ki ima nad osemsto strani je napisalo avtorjev s petimi sodelavci. Vsebuje ^ob 8 Poc*at' j 1. decembra 19^® \ Slovenija mo Borovniški most Ko so zidali sredi prejšnjega stoletja Južno železnico iz Dunaja v Trst, so naleteli na Ljubljanskem barju oviro. Progo so morali zaradi moče speljati po robu Barja v precejšnji višini. Ko so prišli do Borovnice, bi morali čez Borovniščico nekaj kilome- trov okoli po ozki dolini. A so raje sezidaj* velik most, ki je bil s svojimi skoraj 30'° ' dvema nadstropjema, nad 500 m dolg m ^ m visok največ železniški zidani most sredi prejšnjega stoletja v Srednji Evropi. Ko se je jugoslovanska vojska leta 19“** umikala, je most minirala. Italija**1 so ga nato zasih10 popravili, dokle* ga niso zaveznik1 bombardirali le*3 1944. Od tedaj voZ1 vlak okoli vse doli' ne. Most so pop°l' norna porušili, Pu' stili pa so en stolp kot edini spomh1 na važni Borova*' ški most. Tu pridemo pa do velike nevarnosti. Privatniki in v neki meri tudi sindikalne organizacije bodo izbirale za svoje člane tiste, ki imajo višje plače in seveda boljše vloge in prispevke za zdravstvo, kar pa pomeni znižanje solidarnega financiranja bolj revnih in bolnih oseb. Kaj pa dela državni sistem? Avtonomija v provincah omejuje možnost centralne oblasti, ki samo odloča o splošni zdravstveni politiki in bi morala upravljati močno kontrolo. Od leta 1960 država počasi in skozi 40 let premešča zdravstvene usluge in bolnice provincam in te občinam. Danes so še nekatere državne bolnice najboljši zdravniški centri za gotove stroke, kot na primer zdrav(jer\je opečencev, otroška kirurgija, nevrokirurgija ali imunologija. V nekaterih mestih v notranjosti dežele, predvsem v prestolnicah so najboljša alternativa, čeprav na splošno niso na primernem nivoju. Prav tako v državnih bolnicah zdravstveno pazijo na kronične bolnike, ki niso rentabilni za druge sisteme, in vse kompleksne zdravstvene usluge, ki jih ne krijejo zavarovalnice. Kaj pa hoče vlada danes z državnimi bolnicami? V smislu deregulacije in globalizacije pritiska in zahteva samoupravo. To se je že doseglo v nekaterih primerih in moramo reči zelo uspešno. Na primer, v Mendozi imamo v tem sistemu otroško bolnico „Dr. Humberto Notti”. Vodi jo direktor, ki ga imenuje guverner province in ima samostojni upravni svet, v katerem je zastopstvo vseh zdravstvenih delavcev, upravnega osebja in predstavnik ministra za zdravstvo province. Ta svet izvolijo v vsaki bolnici. V dobrih treh letih je pridobila zelo visok nivo in danes je referenčni otroški center vse Mendoze in treh sosed' nih provinc. V tem primera se ujemajo vsi trile sistemi, državni ter privatni in sindikalni’5 katerima ima pogodbe za zdravstveno osV' bo njihovih članov. Deregulacija, ki jo je vlada začela uval3 ti, v bistvu privatizira vso socialno varno8*1 v kateri bo imel vsak član možnost, dasC preseli iz ene v drugo organizacijo. ZdravS' tvene organizacije si pa morajo prizadeva*1 da bodo pridobile čim več članov. Vlada trdi, da bo deregulacija povzro kliniki ljubljanskega Kliničnega centra predala 100.000 mark vredno opremo za modernizacijo projekta telediagnos-tika, ki jo podarja bavarska vlada. Aparature pomenijo izboljšavo že vzpostavljenega vizualnega konferenčnega sistema med očesnimi klinikami v Ljubljani, Mariboru in Muenchnu, prek katerega zdravniki in pacienti lahko pridobijo t.i. drugo mnenje. LJUBLJANA - Ob obletnici smrti slovenske pesnice in prevajalke poezije Lili Novy (1885-1958) je rvjen vnuk Dušan Petek v samozaložbi izdal faksimile pesničine knjige Temna vrata, ki je leta 1941 izšla pri Akademski založbi v Viru pri Domžalah. Ponatis prinaša tudi reprodukcije lesorezov Božidarja Jakca, s katerimi je bila knjiga poezije Novyjeve opremljena tudi v originalu. LJUBLJANA - V zbirki Ars slovenica Društva slovenskih skladateljev je izšlo pet novih zgoščenk, od tega štiri plošče-portre-ti slovenskih skladateljev, Alda Kumarja, Marijana Lipovška, Janeza Matičiča in Primoža Ramovša ter plošča (bivšega) Ansambla Slavko Osterc z deli slovenskih skladateljev (Osterca, Cigliča, Štuheca, Ježa, Mihelčiča, Petriča in Lebiča). Predstavitev je društvo pripravilo pred koncertom Ansambla Slavko Osterc v novi zasedbi. LJUBLJANA - Otroci v Sloveniji glede povprečja števila ur gledanja televizije ne odstopajo od severnoameriških in zahodnoevropskih otrok, televizijske vsebine pa gledajo neselektivno in nekritično ter brez nadzora staršev, je temeljna ugotovitev ankete, v kateri je sodelovalo 9.000 osnovnošolskih otrok iz vse Slovenije. Anketo so izpeljali v okviru letošnjega projekta otroški parlament, ki je pod naslovom „Mladi in mediji” potekal 7. decembra v prostorih DZ. Letošnjega, že devetega otroškega parlamenta se je udeležilo okoli 160 otrok in 140 njihovih mentorjev. DOBROVO - Na gradu Dobrovo so potekali tradicionalni Gradnikovi večeri. Letos so bili posvečeni večinoma življenju in delu briškega pesnika Ludovika Zerzuta. Sodelovala je domača osnovna šola, Briški Nonet, igralci Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice ter pisatelj Zorko Simčič. GRADEC - Tam je potekalo svetovno ge enstvo sorazmerno nove športne pano-2 'nienom powerlifting. Atleti se merijo dvigai\ju njimi uteži v različnih položajih. Med u je bil tudi Kristjan Devetak iz Sovo-i ki je med mladinci do 75 kg ponovil uspeh v Angliji in obdržal naslov Vski ^eto dvi 0Vne8a Prvaka. Zmago si je priboril z , ganjem 140, 240 in 270 kilogramov, od sta dva evropska rekorda: 240 kg je V ”L>ack-liftu” (odrivu s tal samo s fk !n*mi mišicami), 270 pa v „squatu” ^CeHju nog). ČLANICA - Smučarji skakalci so se na litrski napravi v Planici pomerili za gave Pokala MIP. Zmaga je pripradla Tri-aitu Milanu Živicu, ki je na ta način •ov« ^°bro formo pred nastopom v sve-em pokalu v Chamonixu. Tudi na dru-tretje mesto sta se uvrstila Triglavana Kranjec in Bine Norčič. H 'LTGART, Nemčija - Mitja Petkov-na gimnastični veliki nagradi v Stutt-t\a . ’ Zadnji tekmi sezone, osvojil 3. mesto Ljubljančan je bil celo tragični pjej tekme, saj je v finalnem nastopu ^eks 0riak° oceno kot evropski prvak Rus kov ®ondarenko in Belorus Ivan Ivan-tia ’ e(li\ja pa sta se zaradi višje uvrstitve je u.. 8 lestvici uvrstila v veliki finale. Tam jJ^oljši Bondarenko. sta ^eru ' V finalu teniškega turnirja tar>na Srebotnik in Slovakinja Zuza- Sklep pouka v Buenos Airesu Tečaj ABC po slovensko Štiriintrideset sobotnih dopoldnevov življenja Jegličeve šole v Slovenski hiši se je v soboto, 28. novembra steklo v prisrčno in lepo sklepno prireditev kot izraz dela in prizadevanja desetčlanskega učiteljskega zbora ter dvainštiridesetih malih in štirinajstih odraslih učencev v letu 1998. Mala dvorana Slovenske hiše je postala kar premajhna za številni odziv staršev, starih staršev in prijateljev tečaja ABC PO SLOVENSKO za otroke in odrasle, kar pomeni zgovoren dokaz pomembnosti poučevanja tudi neslovensko govorečih. Kot simbol vsem skupne vrednote slovenstva je bila deležna med pozdravnimi besedami voditeljice šole Marjane Batage-Ijeve slovenska državna zastava v rokah učencev 7. razreda ob petju državne himne. Pridružila se ji je topla zahvala vsemu učiteljstvu, vsem staršem in navzočim pa tudi malim in velikim učencem za i\jihovo prizadevnost. Naj bi pomenila stopnico više v znanju naše drage domače besede tudi tistim, ki je v zibeli niso bili deležni. Prednost v nastopu so imeli najmlajši otroci. Sredi najrazličnejših opravil v svojem gozdnem domku je dvajset palčkov sprejelo medse pribeglo Sneguljčico, ki jim je v spevu odkrila svojo bol in prošnjo, da ostane pri njih. Tudi oni so ji navdušena odgovarjali v melodiji in tej dodajali verze, ki jih je že naučila Sneguljčica. Dvajset učencev višjih razredov se je z gospodičnami odločilo, da za ta nastop povabijo medse našega priljubljenega zdomskega „dedka” Mirka Kunčiča. Kot „ptički z dvema kljunčkoma” so ga obkrožili in izžvrgoleli deset njegovih najbolj veselih in prisrčnih pesnitev. Med njimi smo slišali tudi nekaj uglasbenih, ki so se prepevale že po slovenskih odrih ob priliki materinskih dni v Ljubljani. Gotovo so ga ob spremljavi s kitaro in flavto raznežile. Ni več novost, da tudi odrasli študentje z prof. Marjetko Hostnik pripravijo svoj odrski nastop. Kdor bi se bal kakih neveščih zastojev ali pomanjkljive izgovarjave, bi bil v popolni zmoti. Zgodba o Muci copatarici je na prijetno pripravljenem odru ter ob odličnem napovedovanju tekla kot po maslu: v besedi, melodiji jezika, mimiki, kretnji v vseh odrskih situacijah. Od najmanjših palčkov do najstarejših babic smo jim pozorno sledili, jih opazovali, poslušali in obžalovali le to, da je bilo konec. V najlepšem razpoloženju smo se vsi pomaknili v jedilnico ter ob okrepčujoči postrežbi gostoljubnih mamic izrabili čas za čestitke, zahvalo in načrtovanje za naprej. Otroci so bili poleg tega deležni spričeval in darilc, prav kakor so tudi nagradili učiteljstvo starši. Upamo, da nam bo nadškof Jeglič tudi v naprej ob blaženem Antonu Martinu Slomšku ostal naklonjen. M K B Zaključek šolskega leta v Bariločah na Valekova v finalu igre dvojic ugnali Španko Conchito Martinez in Italijanko Alice Caneras v treh nizih s 6:7, 7:5 in 6:4. LIZBONA, Portugal - Slovenske teniške igralke so se uvrstile v 1. kakovostno skupino evropskega ekipnega prvenstva. V finalu turnirja na Portugalskem so z 2:1 premagale Luxemburg. Barbara Mulej je premagala Thillovo, Maja Matevžič je izgubila s Kremerjevo, uspešna pa je bila tudi slovenska dvojica. Tretje mesto na turnirju so zasedle Irke, četrto pa Maltežanke. Osebne novice Rojstvo: V družini Antona Mokorela in ge. Irenke roj. Fajdiga se je 10. novembra rodil sinček, ki bo krščen za Andreja Valentina. Srečnim staršem naše čestitke! Krst: V nedeljo, 22. novembra, je bil krščen v farni cerkvi Santa Rosa de Lima (Munro) Maksimilijan Vasquez, sin Julia in Zinke roj. Klemen. Bostra sta bila Silvia Vdsquez de Corro in Miha Klemen. V Transradiu v cerkvi Medalla Milagro-sa je bila krščena Rocio Ayelen Correa Galjot, hčerka Estebana in Klavdije Galjot. Botra sta bila Marcela Galjot in Ariel Correa. Srečnim družinam iskrene čestitke! ŠOLA JAKOBA ALJAŽA Letoši\ja zaključitev je bila nekoliko drugačna kot pretekla leta, ko je bila združena z odrskim nastopom, predvsem za starše in družine učencev. Taka prireditev je bila pred štirimi tedni s predstavitvijo igrice patra Krizostoma OFM „V Indijo Koromandijo” in o čemer smo že poročali. To pot pa je bila zaključitev notranjega značaja in se je pričela v soboto, 28. novembra po pouku s priložnostno zakusko, nato je sledil poslovilni nagovor voditeljice Lije Kambič, osnovan na pripovedi škofa Antona Martina Slomška, ko mu je njegov oče vzel knjigo, ki jo je bral pri delu na polju, v primerjavo z sedanjo dobo, ko imajo mladi toliko časa..., da bi lahko veliko bolj pogosto segali po knjigah. Potem je pa sledila še razdelitev spričeval. Letos sta končala osmi razred dva učenca in torej šolo zapuščata. Vrtec, za katerega je odgovorna Alenka Arenšek, je Poroka: V cerkvi Medalla Milagrosa sta se poročila Gustavo Ariel Galjot in Mariana Daniela Escobar. Zlata poroka: Zlato poroko sta obhajala z zahvalno sveto mašo na Pristavi v Castelarju Polde Golob in Ivanka roj. Remio. Čestitamo! Smrti: Umrl je v Trelewu Jože Marinčič (78), v Capitalu pa Kristina Kržič roj. Žitko (91). Naj počivata v miru! Nova diplomantka: Na buenosaireški državni univerzi je dokončala študije na ekonomski fakulteti Mojca Vombergar in dobila naslov „contadora publica nacio-nal”. Želimo ji veliko sreče! obiskovalo pet otrok. V šoli je petnajst učencev in tam poučujejo: v prvem razredu Veronika Grohar, v tretjem in četrtem Danica Mavrič, v petem in šestem Anica Magister in v sedmem in osmem Lija Kambič, ki je tudi voditeljica celotne šole. Marta Jerman ima pa mesto posebne veroučne učiteljice. Šola že dolgo let deluje v Stanu Slovensketa planinskega društva. ŠOLA ZA OTROKE NARODNOSTNO MEŠANIH ZAKONOV „A,B,C,... PO SLOVENSKO” Popoldne istega dne je bila v Stanu zaključna prireditev šole za otroke iz družin, kjer naj bi bil v rabi poleg drugega jezika tudi slovenski; v navzočnosti staršev ter drugih domačih. Spored je vseboval pet recitacij slovenskih pesnikov v izvedbi višje in srednje skupine, prvi razred in vrtec sta uprizorila dve pesmi ter glasbeni del, ki je vključeval petje in igranje na piščali melodij naših pesmi. Pri vseh točkah je bilo zaznati sad celoletnega truda učencev, da se priuče slovenskega jezika, v veliko zadovoljstvo vseh navzočih in seveda vodstva šole, ki z velikim upanjem zre na bodočnost. Pri poslovilnem nagovoru je voditeljica Marija Eiletz staršem še prav posebno polagala na srce skrb za odgovornost, da v svojih družinah v počitniški dobi podpirajo v šoli opravljeno delo skozi leto in pa predvsem, da ohranjajo pri otrocih vse tisto, kar so slovenskega doslej že prejeli. Otroški vrtec ima pet otrok in je zanj odgovorna Astrid Mežnar Rezelj. V šoli sami pa je devet učencev in sicer poučujejo nižjo skupino Mihaela Jerman, srednjo Te-rezka Žužek, višjo pa Marija Osojnik Lopez. Ta šola sedaj že zaključni e svoje tretje leto polnega poslovanja. SŽ Mali oglasi | 1 ATA TURIZEM ""el. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, n^jeni avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tueuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 482-5624. VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel: 696-8842 - E-mail: vivodtme@ovemet,com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10,-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 659-2060 - E-mail: marko@pinos.com GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA— Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uradpje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordelia 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Obvestila SOBOTA, 12. decembra: VII. veselica mednarodnih plesov ob 20.30 na Pristavi. NEDELJA, 13. decembra: Srečanje z dr. Jožetom Bernikom v Slomškovem domu ob 10. v priredbi SKD in SDS. Članski asado Društva Slovenska vas ob 12.30 v Hladnikovem domu. ČETRTEK, 17. decembra: Zadnji letošnji sestanek sanmar-tinske Zveze žena-mati ob 17., združen s skromno božičnico. Vabljene. SOBOTA, 19. decembra: Božičnica Vinvencijeve konference in ZSMŽ ob 18. v Slovenski hiši. ČETRTEK, 24. decembra: Slovenska polnočnica ob 22. v cerkva Marije Pomagaj v Slovenski hiši. V DOBRODELNI SKLAD ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA so da rovali: Milena (Ljubljana), 20 USA dol., N.N. 100 USA dol., N.N. $50.-, N.N. (Hur-lingham) $ 20.-, N.N. Hurlingham $ 50,00; g. Tone Truden, $ 100,00. V spomin Miji Mar-kež so darovali: Pavlina Dobovšek $ 50.-, Nataša Krečič $ 50., družina Debeljak $ 50,-in Jožica Zupanc $ 50,- Bog povrni! VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 7. decembra 1998 1 dolar 160,39 SIT tolarjev 1 marka 95,87 SIT tolarjev 100 lir 9,68 SIT tolarjev Se bo donela. Nad. s 4. str. in bili deležni dodatnega ploskanja. Sledila je še zakuska v spodnji dvorani, kjer ni manjkalo priložnosti za pogovor in izmenjavo mnenj o uspelem koncertu. Po vsem napornem delu pa je mlada pevovodkinja Marta Selan pristala še na kratek razgovor z našim listom. Radi bi namreč vedeli, kako se je rodila ta zamisel. „Potrebo po otroškem zboru smo uvideli, ko so k mladinskemu zboru prihajali mladi, pri katerih smo opažali, da ne znajo držati svojega glasu pri večglasnem petju. Doma smo se potem pogovarjali, odkod ta težava, in smo ugotovili, da to kaže na pomanjkanje vaje, čeprav imamo zborčke v vseh naših šolah. Zlasti pa smo prišli do zaključka, da se je prej po družinah mnogo pelo, tudi večglasno, kar se pa zdaj opušča.” Kakšne posledice ima to pri otrocih? Pozna se, ko se učijo kake melodije. Sama poučujem tudi v slovenski šoli. Včasih sem mislila, da otroci zelo fušajo. Potem pa sem spoznala, da če se melodijo dobro nauče, ni nobene težave. Vzrok je, da sploh niso navajeni peti. Očka ali mamica jim na primer navijeta kaseto, pa naj poslušajo. A to je šele prvi korak. Otrok mora tudi peti. Zato smo zamisel zastavili Ruski patriarh sprejel Podobnika Predsednika državnega zbora Janeza Podobnika, ki se je na čelu parlamentarne delegacije mudil na tridnevnem uradnem obisku v Ruski federaciji, je 5. decembra sprejel patriarh Aleksej II. Predsednik DZ mu je prenesel pozdrave slovenskega metropolita Franca Rodeta. V pogovorih sta obe strani podprli zamisel o pripravi mednarodne konference o moralnih dosežkih 20. stoletja, ki bi bila v Slloveniji, in vsakoletni maši zadušnici pri Ruski kapelici na Vršiču. Patriarh Aleksej II. je menil, da Ruska kapelica lahko služi kot simbol prijateljstva. ter da je potrebno premisliti o 20. stoletju, kaj nam je dalo in kako bi s skupnimi močmi 21. stoletje naredili bolj prijazno. Ruska pravoslavna cerkev je preživela mnoge težave; postrelili so kar nekaj duhovnikov in vernikov samo zato, ker so verjeli v Boga, vendar je kljub vsem represijam Cerkev vzdržala. Zdaj ima v Ruski federaciji vso versko svobodo, nastopil pa je pravi verski preporod, je ocenil Aleksej II. Naj lepše darilo za te praznike ZBORNIK Ker je zgodovina naše skupnosti tudi vaša zgodovina. Da je ne pozabimo, ZBORNIK v vsako slovensko družino. Dobite ga v društveni pisarni, v Slogi in njenih podružnicah. NAŠ DOM SAN JUSTO IZREDNI OBČNI ZBOR v nedeljo, 20. decembra, ob 10. na široko. Hoteli smo, da bi imeli možnost udejstvovanja otroci iz čim več okrajev. Zato smo načrt predstavili v skupnosti in iskali, kako ga izvesti. Končno smo se obrnili na Zediryeno Slovenijo, ki je tudi po sklepu medorganizacijskega sveta sprejela pokroviteljstvo. Objavili smo oglase in pričeli z vajami. Kakšen je bil odziv? Odziv je bil zelo dober. Na prvi vaji zbralo kar petdeset otrok. Potem se je ta številka nekoliko skrčila, ker je del otrok opustil vaje. Morda niso našli tega, kar so iskali. Tako smo prišli na sedanje število 41 otrok, ki se drži. S kakšnimi težavami se srečujete? Glavna težava je disciplina. Težko je doseči, da so otroci tiho in pozorni. Potem pa so težave povezane s petjem, da držijo glas pri dvoglasnem petju ali ko morajo zapeti čez prvi glas. Zato največ pojemo kanone, da se ista melodija ponavlja po skupinah in se tako navadijo držati svoj ton in svojo melodijo.To pomaga, da se potem lotimo dvoglasnih pesmi. Poleg tvoje sestre Andrejke in zaslombe, ki jo imaš v družini, dobiš še kako drugo pomoč? Po pevsko glasbenem festivalu smo imeli sestanek s starši in smo sestavili odbor staršev. Moram reči, da so mi zelo velika opora. Ne samo člani odbora, nasploh starši se zelo zanimajo in so pripravljeni pomagati. Ima zbor bodočnost? Prihodnje leto bomo nadaljevali z delom. Vendar bomo potrebovali pomoči. Andrejka mi je že letos mnogo pomagala in računam z njo tudi za nadalje. Vendar bi potrebovala še kako osebo, ki bi bila stalno na pomoč, tako v glasbenem oziru kot tudi v disciplinskem. Kako gledaš na delo po enem letu? Vsekakor je zaključek nadvse pozitiven. Po vsaki vaji sem bila vesela, ker sem čutila, da sem otrokom mnogo dala. Ne samo v pevskem oziru. Otroci se tukaj navadijo vztrajnosti glede vaj, točnosti. Moram priznati, da so otroci res redno hodili na vaje. Dosegli so mnogo glede glasu. Važno pa je, da so navdušeni tudi starši. Tako se nam obetajo res lepi uspehi. -e. -t. FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153 ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociaeion Civil Eslovenia Unida Redaecion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po p°š° pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 1® USA dol.; Evropa 110 LISA dol.; Avstralyk Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljai\ie z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. 'ekc na ime ,,Eslovenia Libre ^ Cče 1 1 Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.l- Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires-Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar —r SKD-SDS vabita na pogovor z dr. Jožetom Bernikom, predsednikom Svetovnega slovenskega kongres«! o političnem stanju v Sloveniji, ki bo v Slomškovem domu v nedeljo, 13. decembra, po sv. maši. VII. VESELICA MEDNARODNIH PLESOV 12. decembra 1998 ob 20.30 uri na Pristavi Sodelujejo sledeče folklorne skupine: slovenska, italijanska, perujska, portugalska, ukrajinska in argentinska Vsi lepo vabljeni! Vstopnina $ 5,- Vabi Slovenska folklorna skupina Pristav« Vincencij eva konferenca in Zveza slovenskih mater in že na vabita na božičnico v soboto, pred zlato nedeljo, 19. decembra. Ob 18. uri sveta maša, nato tradicionalno praznovanje Božiča v Slovenski hiši. Vsi rojaki vljudno vabljen1. PRIDRUŽITE SE USPEŠNIM! Več kot 3000 članov Sloge uživa lepe prednosti Zadruge. Pridružite se jim še vi! Udeležite se nagradnega žrebanja za dve letalski vozovnici BUE-LJU-BUE žrebar\je: v torek, 5. januarja 1999 Tel 656-6565 SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOČ!