Denis Poni` UDK 821.163.6.09-2 Cankar I. Univerza v Ljubljani, Akademija za gledali{~e, radio, film in televizijo denis.poniz@guest.arnes.si PROBLEM CANKARJEVE LEPE VIDE Poslednja Cankarjeva drama, Lepa Vida, napisana leta 1912, je eno tistih dramskih besedil, katerih recepcijski odmevi so pri slovenskih literarnih zgodovinarjih {e posebej skromni, a tudi brez jasnih opredelitev o tem, kaj ta drama pomeni za Cankarjevo dramatiko in vso njegovo besedno umetnost. Razprava je uvodno poglavje obse`nej{e {tudije, ki raziskuje zgodovinsko usodo in odmeve, a tudi dana{njo recepcijo tega besedila, za katero je zna~ilno, da je pretrgalo z dotedanjo pisateljevo socialno in estetsko anga`irano knji`evnostjo in se odprlo druga~nemu razumevanju sveta in ~loveka. Skozi vrsto na~elnih vpra{anj, ki jih ponuja Cankarjeva drama, nakazuje razprava svoje pomensko in metodolo{ko obzorje ter probleme, ki jih odpira omenjena {tudija. Vsak nov vstop v svet Cankarjeve literature je za razlagalca, a tudi za »neposve~enega« bralca, posebno do`ivetje. [e bolj izzivalno vlogo pa imajo v teh poskusih prodiranja v tkivo njegove literature tista knji`evna dela in mesta v njih, ki so najbolj zagonetna, nenavadna, nemara tudi netipi~na, druga~na od tistega, kar razumemo kot standardno Cankarjevo poetiko. Poslednjo dramo, ki jo je Cankar napisal, Lepo Vido, vsekakor smemo postaviti med dela, ki so v `e tako samosvoji Cankarjevi literaturi {e posebej »samosvoja«. Obenem sodi Lepa Vida med dela, ki so recepcijsko tudi danes najbolj v senci drugih avtorjevih del, ~eprav imamo z vsemi njegovimi deli {e vedno dolo~ene te`ave. Ivan Cankar je avtor, ki ni bran, pustimo ob strani »prisilno«, {olsko branje in {e bolj priskutno interpretiranje tako prebranih besedil, {e manj je razumljen in najmanj je avtor, ki bi ga zmogli dojemati kot slutnjo ali napoved mnogih pretresov in sprememb, ki jih do`ivljamo danes. Tudi kot odrski avtor je obsojen na pogosto ponavljanje samo nekaterih del, druga pa so uprizorjena le malokrat in v~asih tudi na vpra{ljiv na~in.1 1 Taka je bila recimo predstava re`iserja Mileta Koruna Ivan Cankar, konstrukcija prizorov, igrana v Mestnem gledali{~u ljubljanskem v sezoni 2001/02, kjer je re`iser »konstruiral« prizore iz Lepe Vide in dramskih fragmentov Hrepenenje in Hamlet iz Cukrarne. Jezik in slovstvo, let. 50 (2005), {t. 2 80 Denis Poni` Ko trdim, da Cankarju ni dano biti aktualni pri~evalec, da mu tudi ni dano biti avtor, h kateremu se na{ pogled obra~a iz stiske, ki je posledica stesnitev na{ega ~asa, se hkrati zavedam, da je prav to dejstvo eno od ustvarjalnih izhodi{~ za raziskavo tistih in predvsem tistih del, ki so posebne probleme povzro~ala `e pisateljevim sodobnikom in jih nikdar niso nehala povzro~ati, saj se je z njimi spopadla vsaka nova generacija, a vsaka jih je tudi kmalu odlo`ila, ne da bi pojasnila, zakaj ravna tako. Kolikor je `e bil v preteklosti citiran in kolikor so se interpretacije rojevale prav iz najbolj »problemati~nih«, torej estetsko, idejno in recepcijsko najmanj neprosojnih Cankarjevih del, vedno je bilo posredi neko drugo, literaturi izmaknjeno hotenje in namera, ki je iskalo potrditev druga~nih »programov«, kot pa je tisti, ki ga je upesnil Ivan Cankar. ^e seveda sploh lahko pristanemo na trditev, da je Cankar v svoji literaturi oblikoval kak{en »program« na socialni ali estetski ravnini slovenske literature svojega ~asa, njene pretekle »zgodovine« in, tu seveda moramo domnevati brez trdnih dokazov, v smeri na{e sedanjosti. Zato moramo ravnati druga~e, ne proti Cankarju, marve~ skladno z njim, slediti moramo njegovemu delu in temu, kar je zapisano v njem. Te`i{~e vpra{anja ni v tem, v kolik{ni meri je bil Cankar »zlorabljen «, interpretiran v lu~i dolo~enih ideolo{kih modelov ali vsaj s predpostavkami, da je njegova literatura uporabna za tako po~etje, pogosteje se zastavlja vpra{anje, zakaj so v vsaki tovrstni interpretacije stopile v ozadje, ali pa kar izginile, analize njegove literature kot posebnega poeti~nega sestava, ki je govoril, kar je pa~ govoril, iz svoje samozadostnosti in estetske sklenjenosti, in ki tudi danes govori, kar nam pa~ ({e) govori, iz iste samozadostnosti, a morda {e z ve~jo estetsko prepri~ljivostjo. Pri tem ne smemo pozabiti, da so ideolo{ka branja Cankarja presegala ozke nacionalne meje in jih je mogo~e razbirati tudi v dolo~enih primerjalnih {tudijah, kakor je opozoril v svojem kapitalnem delu o literaturi v prostoru med Alpami in Jadranom Johann Strutz (2003). Zato je seveda edina pot tista, ki vodi stran od ideo- lo{kih zlorab Cankarjeve literature, kakor smo jim bili pri~e vse od njegove smrti naprej. Hkrati mora branje, ki razkriva samozadostnost in literarno izvirnost Cankarjeve literature, najprej razkriti in opisati tipi~ne ideologeme in stereotipe, ki so se oprijeli njegovega dela. Pri tem ne mislim samo na stereotipe, ki so povezani z vsebino in idejami Cankarjevih del, marve~ tudi one, ki izvirajo iz oblikovnih razse`nosti njegovega opusa. V tem pogledu drama Lepa Vida ni nobena izjema, prej bi smeli zapisati, da je skoraj modelni primer, kako so razlagalna branja Cankarjeve literature vsa po vrsti podlegala dolo~enim ideologijam in njihovim miselnim horizontom. To so bile ideologije, ki z literaturo niso imele nobene zveze, saj so segale v svet realnega, literatura je bila zanje samo obrobje, senca, v najbolj{em primeru okrasek. To je polo`aj, ki ga je slovenska literatura do`ivljala `e mnogo desetletij pred nastopom enoumja, ~eprav je prav enoumje branja Cankarja zaostrilo in tudi v marsikaterem pogledu okrnilo. Ni naklju~je, da je v noveli Dvojna resnica (1905) Cankar sam oblikoval estetsko kritiko tega modela, v katerem so ljudje (narodni politiki, »voditelji ljudstva «, nosilci javnih funkcij) za javne in politi~ne namene razgla{ali umetnost kot nekaj vzvi{enega, a v resnici so jo, za lastne, pragmati~ne potrebe, zavra~ali kot nekaj odve~nega in nepotrebnega. Cankar je tako oblikoval kolektivno podobo raz Problem Cankarjeve Lepe Vide 81 cepljenega odnosa do umetnosti, ki je na eni strani v slu`bi te ali one ideologije, takrat je celo uporabna kot citat v slavnostnih govorih, na drugi strani pa je prezrta in zamol~ana ali pa se izkazuje kot nekaj nepotrebnega in odve~nega.2 V takem svetu je tudi sam umetnik razumljen kot razcepljena osebnost, ki niti sama ne ve, kaj je njeno poslanstvo, javna celebracija ali marginalizacija na osebni ravni. Treba pa je pogledati {e bolj v globino. Zavedati se moramo, da Cankarja ni ideo- lo{ko razlagala samo kak{na politi~na smer, stranka ali gibanje, marve~ je tako branje tudi vgrajeno v tradicionalno slovensko literarno zgodovino, pravzaprav kar v njen osrednji, vodilni tok. Odstopanja od takega recepcijskega horizonta, ki ga je oblikoval »osrednji literarnozgodovinski tok«, so redka, ~eprav prav zato tako dragocena. Literarna zgodovina kot znanost o literaturi pa bi morala biti ideolo{ko nevtralna in zavezana zgolj svojim, torej znanstvenim premisam. Vendar je to, vsaj v pogledu na preteklost, skoraj utopi~na misel, saj je morala slovenska literarna znanost najprej »pokrivati« splo{ne narodotvorne interese, ko so se ti interesi kolikor toliko instrumentalizirali, pa je dobila po letu 1945 novega gospodarja, tistega, ki jo je ugrajeval, pove~ini nasilno, nestrpno in brez mo`nosti ugovora, v splo{ni »revolucionarni « koncept preoblikovanja sveta. Model »prevrednotenja vrednot« v literaturi (umetnosti) se je brez usmiljenja dotaknil tudi Cankarja in njegove literature. Tako je bila Cankarjeva literatura razdeljena na dve neenaki polovici: manj{o so predstavljala besedila, v katerih je mogo~e razbrati Cankarja kot bojevnika, aktivista in celo ~loveka, ki je prepri~an, da lahko literatura kot eden od instrumentov revolucionarnega preoblikovanja sveta spreminja `ivljenje in ~loveka; ve~ji del njegovih besedil pa je take vrste, da v njem ni mogo~e najti, vsaj v sklenjeni obliki ne, nekak{nih napotkov, ki bi kazali v smer prevratni{ kih idej in celo projektov instrumentalizacije teh idej. Ta besedila, neuporabna za hitro uveljavljanje »novega reda«, so ostala ob strani, kajti njihova samozadostnost, monolitnost in estetska sklenjenost so bile tako mo~ne ({e vedno so!), da so se upirale, skupaj ali vsaka zase, vsakr{nemu poskusu, da bi temu ali onemu literarnemu delu nadeli ta ali oni ideolo{ki komat. Ta samozadostnost, monolitnost in sklenjenost Cankarjeve literature se od ~asa nastanka knji`evnih del ni spremenila; ni~ manj je ni in ni~ manj natan~no ne pripoveduje tistega, kar se je pa~ Cankarju zdelo tako pomembno in kar ga je zaposlovalo, posebej v zadnjem `ivljenjskem obdobju. Na tem obzorju razmi{ljanja, ki sledi Cankarju, ima drama Lepa Vida posebno mesto. Ne le, da se je `e sodobnikom zdela najbolj »problemati~na« od vseh dotedanjih Cankarjevih dramskih besedil, drama Lepa Vida tudi sodi, tako je razsodila slovenska literarna veda, v posebno kategorijo poeti~ne drame ali pesni{ke drame, za katero nista pomembna toliko trdna zgodba, jasen in stopnjevano zgrajen dram- ski konflikt in temu primerno oblikovani dramski karakterji, marve~ »poeti~ne« ali »liri~ne« prvine, torej posebej strukturiran jezik, lirska, razpr{ena in razprta struktura, odsotnost jasno oblikovanih dramskih karakterjev, ki stopajo s svojimi last 2 Kar sama od sebe se vsiljuje primerjava z na{im ~asom, ki se od Cankarjevega lo~uje le po tem, da je Cankar imel pogum za radikalno kritiko takega odnosa oblasti do umetnosti, ki je danes skoraj povsem izginila iz javnih medijev. 82 Denis Poni` nostmi kot enakopravni sogovorniki v dogajanje, njihove razli~nosti pa spro`ijo dramski konflikt, ki mora biti na koncu drame tudi razre{en. Razre{itev drame pa, skladno s pravili, prina{a sporo~ilo, »idejo«, ki posledi~no pre`ema s smislom vse prikazano dogajanje. Ker vseh teh prvin v Lepi Vidi ni ali jih ni v zadostni meri, je drama ostala nekje v nedolo~enem prostorju med »pravo« dramo in »pravo« liriko. Ob tem pa drama Lepa Vida tudi ubeseduje za scenski prikaz poseben mit, ki je slovensko literaturo zaposloval `e pred Cankarjem in jo je zaposloval tudi po njem. V mitu o lepi Vidi je torej nekaj izjemno pomembnega, mit je sporo~ilo, brez katerega si ni mogo~e predstavljati na{ega kolektivnega bivanja. Pri tem je na{e razmerje do mita podobno Cankarjevemu: ne mi ne on ne vemo natan~no, kaj je tisto, kar nas pri mitu tako privla~uje, s katerimi mesti v njem se lahko poistovetimo. Mit v svoji opalni strukturi ni racionalno razre{ljiv, racionalna analiza uni~i njegov najgloblji logos. Zato smemo govoriti o nekem hkrati arhetipskem in univerzalnem mitu, v katerem naj bi bile skrite dolo~ene poteze, ravnanja in usodni obrati, zna~ilni za slovenski narod in njegovo »kolektivno du{o«. Prav mno`ica slovenskih literarnih del, v katerih je ta mit prikazan, obdelan, predelan in dopolnjen v celoti ali po delih ter njegovi vplivi ne samo na literarne ustvarjalce, marve~ na narod kot celoto, naj bi govorila o posebnem pomenu tega mita, nemara kar o njegovi usojenosti. Ta usojenost pa naj bi pojasnjevala dolo~ene slovenske nacionalne karakterne poteze tako jasno in brez ostanka, da ni mogo~e mimo njih, ne da bi nas tako razkrite (»v mitu demitizirane in remitizirane«) pretresle in na poseben na~in zaposlile tudi v stiku s prihodnostjo. Saj te poteze dolo~ajo tudi nas, ki danes pripadamo temu narodu in ob tem dejstvu se ne moremo obna{ati, kot da se nas preteklost, njena »mitska« podstat in vse, kar iz nje raste, ne ti~e. U~inki mita, ~e jih smemo tako imenovati, pa naj bi se kar naprej pojavljali kot »poeti~na« stalnica, ki {e vedno oblikuje na{o zavest tako, kot jo je `e oblikovala v preteklih ~asih. Mit nas {e vedno oblikuje, kakor tudi mi, skozi vedno nova literarna dela in razlage teh literarnih del, stopamo pred bistvene probleme mita, ga na ta na~in ves ~as aktualiziramo in revitaliziramo. Mit naj bi se v literaturi oblikoval in dopolnil na poseben na~in, ki bi dovoljeval, da njegovo sporo~ilo, njegova »modrost«, a tudi »metasemanti~ne« plasti, pridejo najbolje in najbolj u~inkovito do svojega izraza.3 In ne smemo pozabiti, da iz mitov razbiramo stare modrosti, ki jih moderni ~asi sprva morda sploh ne razberejo kot modrosti, kot stara znanja, kot modrosti z za~etkov na{ega bivanja, a se izka`e, da so ta stara znanja in modrosti uporabna tudi v novih ~asih, posebej ~e jih nasilno ne prekrijejo »znanstveni sistemi«.4 Miti tako povezujejo zavesti ljudi iz razli~nih ~asov in nas obenem opozarjajo, da je oholost, s katero nastopamo mi, ki se imamo za predstavnike postinformacijske dru`be, votli ni~, ki nam zamegljuje pogled, namesto da bi nam ga zbistril. 3 Sporo~ilo in vsebina mitov nista vezana na »znanje« (nem. das Wissen), ampak na »modrost« (nem. der Weisheit). Prim. tudi Lauxmann 2004. Prav zato je racionalna (sociolo{ka, antropolo{ka, teolo{ka) razlaga mitov vpra{ljiva in enostranska. 4 Z Wittgensteinovimi besedami: »Vsemu modernemu svetovnemu nazoru je temelj slepilo, da tako imenovani naravni zakoni pojasnjujejo naravne pojave. Tako ostajajo ljudje pri naravnih zakonih kot pri ne~em nedotakljivem, kot so stari pri bogovih in usodi. Tako prvi kot drugi imajo prav in spet ne. Stari so bili vsekakor toliko jasnej{i, ker so priznavali jasen konec, medtem ko je pri novem sistemu videti, kot da pojasnjuje vse. (6.371, 6.372.)« Citirano po Wittgenstein 1976: 159. Problem Cankarjeve Lepe Vide 83 Ker so se v zadnjih letih zgodovinski pogoji, v katerih biva slovenski narod, korenito spremenili, ker so te spremembe take narave, da postavljajo na glavo marsikatero preteklo vizijo in marsikateri mitski sklop iz preteklosti izgublja svoje osnovno sporo~ilo, naj bi tudi mit o lepi Vidi do`ivel korenite pretrese, le-ti pa naj bi omogo~ali, da literarna dela, v katera je mit vgrajen, na novo premislimo in ta premislek vgradimo v premislek zgodovinskih in »zgodovinskih« sprememb, kakr{ne pa~ `e so. Ker je Cankar tako odli~en izpovedovalec in preoblikovalec mita, a hkrati `e od nastanka drame verjetno prav zaradi te »samosvoje poti« nerazumljen, je seveda analiti~no pogled v njegovo dramo naprimernej{i prostor za preizkus veljavnosti ali neveljavnosti idej, pogledov in domnev, ki se porajajo `e ob povr{nem branju Cankarjeve drame. Avtor pri~ujo~e {tudije pa je v okviru predavanj na ljubljanski AGRFT, ki potekajo `e nekaj let in katerih predmet so dramatiki in dramatika srednje Evrope na prelomu 19. v 20. stoletje, za~util nujo, da ob nekaterih ekskurzih v Schnitzlerjevo, Hofmannsthalovo, Krle`ovo, Wedekindovo dramatiko podrobno premisli tudi Cankarjevo Lepo Vido, saj je le-ta, kot bo posku{ala pokazati razprava, utemeljena na enakih, v~asih celo bolj radikaliziranih izhodi{~ih kot dramska dela omenjenih dramatikov, vsekakor pa na istem idejnem obzorju, ki je dru`ilo avtorje srednjeevropske moderne, pa naj bo ta pojem, pojem srednjeevropske moderne, {e tako sporen in nedore~en. Pri tem so se mu pri~ele oblikovati nekatere zna~ilne podobnosti del avtorjev »srednjeevropske moderne«, oblikovala se je dolo~ena zavest, ki ni bila, gledano strogo komparativisti~no, vedno rezultanta neposrednih vplivov in medsebojnih oplajanj, a lahko zanjo vseeno trdimo, da je nastala v istem prostoru in ~asu na podoben na~in, da se je torej oblikovala neka nova zavest kot stalnica ~asa, ujeta v dramska dela nemara bolj kot v druge literarne zvrsti in oblike.5 Zelo malo raziskav se dotika vpra{anj o izmenjavi kulturnih vrednot, izro~il, a tudi novih, nepreverjenih umetni{kih praks, ki je potekala od osemdesetih let preteklega stoletja do za~etka prve svetovne vojne in ki je, vsaj to smo pripravljeni priznati brez omahovanja, tako zna~ilno zaznamovala prostor srednje Evrope, pa naj si bo pojem {e tako sporen v zgodovinsko-politi~nem, geografskem in estetskem pogledu.6 V tem prostoru so se dogajale za umetnost tako pomembne stvari, ki so bile (in so {e) skupno dobro vseh narodov, `ive~ih na omenjenem »srednjeevropskem« prostoru, vendar jih je prekrila koprena »nacionalnega«, kar je posebej zaznamovalo slovanske narode, ki jim je konec prve svetovne vojne omogo~il, da so oblikovali bodisi nacionalne dr`ave, bodisi so stopili v skupnosti, kjer se je dele` nacionalne samobitnosti izrazito pove~al, ~eprav ne brez zapletov, ki jih je povzro~al politi~ni centralizem. 5 Ni naklju~je, da je Peter Szondy svojo Theorie des modernen Dramas (1956) postavil v ~as, ki ga na prvem mestu zaznamuje letnica 1880; ~as modernizma, ki ga sooblikuje tudi Cankar, pa do`ivi enega svo- jih prvih vzponov prav v bli`ini letnice, ki zaznamuje tudi nastanek Lepe Vide. 6 Prim. dela naslednjih avtorjev: György M. Vajda 1994, Peter Vodopivec (ur.) 1991, Eva Reichmann (ur. ) 1997. 84 Denis Poni` V na{em ~asu, ko se nacionalno umika »skupnim evropskim vrednotam« (~eprav je njihova definicija {e hudo meglena in visi v zraku), pa je mogo~e o literaturi srednjeevropske moderne govoriti v kategorijah, ki presegajo nacionalno, ne da bi ga pri tem zanikovale, za katere pa je mo~ re~i, da so oblikovale prekonacionalne poteze pri mnogih avtorjih in v mnogih njihovih delih. Ivan Cankar s svojim literarnim opusom, posebej z deli, napisanimi po letu 1905, sodi v okvire tako zastavljenih literarnozgodovinskih pogledov in tako ga namerava obravnavati tudi pri~ujo~a razprava. Cankarjeve povezave s srednjeevropsko moderno in {ir{e, s so~asno evropsko literaturo, je obdelalo z razli~nimi metodolo{kimi pristopi ve~ avtorjev;7 podoba teh razmerij je dokaj celovita, zaokro`ena, vendar jo je {e vedno mogo~e dopolnjevati in tudi preoblikovati prav v lu~i spoznanj, ki jih prina{ajo novi pogledi na notranji, interkulturni in interliterarni proces v prostoru srednje Evrope. Prav z novimi spoznanji o srednjeevropski moderni, njenih multikulturnih vezeh, u~inkih, ki jih »nacionalno« usmerjene literarne zgodovine in njihove raziskave niso hotele (smele?) razviti, saj bi s tem zanikale avtohtono naravo literarnih del, ki izvirajo iz teh »nacionalno« opredeljenih parametrov, so se odprle nove mo`nosti za raziskovanje predvsem tistih Cankarjevih del, ki se `e na prvi pogled izmikajo »samo nacionalnim« opredelitvam in stopajo v prostor, kjer se nacionalno dotika nadnacionalnega, ~eprav to ne pomeni, da so parametri, ki dolo~ajo »nacionalni« karakter nekega literarnega dela, s tem zavr`eni. Nasprotno, {ele skozi debato, ki zmore videti kronotop, v katerem je nastala dolo~ena literarna sinhronija kot povezava in prepletanje razli~nih, iz posameznih nacionalnih literatur in kultur izvirajo~ ih spodbud, je mogo~e prodreti v tista podro~ja literarnih del, ki so se zdela doslej opalna. Dunajska moderna je zagotovo tak kronotop in Cankar je, ~eprav v ~asu, ko je nastajala Lepa Vida, `e ustvarjajo~ v domovini, del tega kronotopa. Drugi, ni~ manj pomembni sklop vpra{anj, ki jih odpira Lepa Vida, je povezan s krizo evropskega (literarnega) subjekta, ki dose`e prav v ~asu, ko Cankar snuje svoje delo, enega pomembnih vrhuncev na premici med Kirkegaardom in Satrom oz. eksistencializmom. Ta kriza ni povezana samo z imanentno estetskimi, marve~ tudi z zelo konkretnimi socialnimi tresljaji, ki jih do`ivlja evropska dru`ba na prehodu iz absolutizma v individualizem in iz centralizma v vedno bolj razpr{ene oblike demokrati~nega bivanja. Tisti junak, boja`eljni u~itelj Jerman, ki ga prikazuje Cankar v za~etku Hlapcev, drame, napisane pred Lepo Vido, a v tesni zvezi z njo, junak, ujet v metafizi~na dolo~ila svojega aktivizma, pripravljen na pohod za idejo, trdno odlo~en za njeno realizacijo pla~ati najvi{jo ceno, ta junak se v Lepi Vidi (pa naj bo to Poljanec, Dioniz, Mrva ali celo Dolinar) povsem spreobrne. Ideje, o katerih sanja z odprtimi o~mi, so take, da je vsakomur jasno, kako oddaljene, neuresni~ljive, fantasti~ne so v resnici. In ker ideje, ki vabijo in zapeljujejo vedno nove junake, »sijejo«, »se ble{~ijo«, ne da bi potemnele zaradi polomov vedno novih junakov, se lahko akcije 7 Poleg Du{ana Pirjevca tudi Anton Ocvirk, Jo`e Poga~nik, France Bernik in Janko Kos. Problem Cankarjeve Lepe Vide 85 dogajajo le v polni son~ni lu~i, vsem na o~eh. V Lepi Vidi smo pri~e preobrata. Kot dramski dogajalni prostor se pojavita no~ in tema (prvo in tretje dejanje se dogajata pono~i, drugo v ve~eru), ki idejam ne dopu{~ata ve~, da bi »svetile« in bile hkrati od te son~ne lu~i »osvetljene«. Kar zdaj (za)sveti, je nekaj drugega: je tisto izvorno, kar je v ~loveku in ~esar aktivisti~no izpostavljeni, izosebljeni in razklani ~lovek ni mogel za~utiti, ker ga je preve~ slepila svetloba, v kateri so se mu prikazovale (eshatolo{ ke) ideje. Zdaj, ko utihnejo sirenski glasovi »idej«, spregovori ~lovekova bit sama, ni~ ve~ zavezana aktivisti~nemu, svet spreminjajo~emu bivanju, ki je vedno »aktivisti~no bivanje«, polno, dejavno `ivljenje samo. Bit pa ~loveku, kot je pokazal Wittgenstein, eden izmed srednjeevropskih zapisovalcev krize subjekta, govori v jeziku, ki ga ~lovek sprva sploh ne razume, to je jezik, ob katerem je »oslepljen«. Slepota pa je v tesni zvezi z no~jo in s temo, z »ne-videnjem«, ki postane »ne-vidno«, torej vse tisto, kar se izmika ali skriva pred vidom, brez katerega ni mogo~a nobena akcija, nobeno romanje-za-idejo in v imenu ideje. Zato imajo v Lepi Vidi ~utila in ob~utki tako pomembno vlogo: nadome{~ajo govorico, ki je govorica dejanj, svet-spreminjajo~ a-akcija, ki ~loveku ne pusti, da bi se zazrl vase in se zamislil ob svoji majhnosti, ko ho~e kot Jerman »iz hlapcev narediti ljudi« (Hlapci, III.). In na koncu se bomo znova vpra{ali, zakaj se je Ivan Cankar na dolo~eni to~ki svojega `ivljenja tako silovito odrekel temu (socialnemu) aktivizmu, a ne aktivizmu kot take- mu, saj ga je prenesel iz zunanjega, vsem na o~eh postavljenega »odra« v ~lovekovo globino tako, da je v Lepi Vidi oblikoval »prostor na robu«, v katerem `ivijo ljudje »z roba«, tisti, ki so se odpovedali aktivizmu, bodisi da so nad njim obupali, bodisi da nimajo telesnih mo~i zanj, bodisi, da se mu apriori no~ejo predati. In vendar so ti ljudje nosilci dolo~enih dejanj, dolo~enih medsebojnih razmerij, ki so razmerja silovitih notranjih sporov in spopadov. ^eprav se kar naprej zdi, da se v Lepi Vidi »ni~ ne zgodi«, se zgodi ogromno: na mesto starega pogleda na svet, utemeljenega v tradiciji, ki sega preko dolo~il, kakor jih oblikuje tradicionalna literatura, se pojavijo, celo v siloviti obliki, podobe novega sveta, v katerem je posameznik druga~e odgovoren zase in za druge, pa ~eprav se tega ne zaveda povsem in {e vedno tava. In {e en razlog je, zakaj se je pisec te razprave lotil tako intenzivnega dvogovora s to Cankarjevo dramsko umetnino. Doslej se je tega opravila lotil `e dvakrat in obakrat se mu je zgodilo, da se mu besedilo »ni razprlo« ali pa se mu sam ni znal razpreti na tisti na~in, ki ga je Du{an Pirjevec imenoval »pesnikujo~i pogovor s pesnjenjem « in za katerega je mo~ re~i, da je edini, ki literarnega dela »ne po{koduje«, mu ne doda ali ne odvzame ne~esa, ~esar to delo no~e imeti ali ~esar v njem ni. Zdaj se ponuja taka prilo`nost in treba jo je bilo zgrabiti z obema rokama, saj slutimo, da se taka prilo`nost ne bo ve~ ponovila. Razmerja med razlagalcem literarnega dela, literarnim delom in ~asom, v katerem je to literarno delo nastalo, torej niso ni~ preprostega in samoumevnega. @e samo z njihovo medsebojno vzpostavitvijo v mre`o razmerij, kjer je, recimo, razlagalec ujet v dva ~asa, svojega in tistega, v katerem je nastalo literarno delo, se pojavi vrsta 86 Denis Poni` vpra{anj, ki jih je potrebno osvetliti, da bi se lahko posvetili bolj zapletenim, torej tistim, za katera upravi~eno domnevamo, da nas bodo pripeljala do spoznanj, skritih pod plastmi dosedanjih interpretacij in reinterpretacij. Na{ namen namre~ odstopa od ustaljene literarnozgodovinske prakse, ki sku{a literarno delo prirediti `e postavljeni ugotovitvi, domnevi, ki se oblikuje v raziskoval~evi zavesti, saj smo prepri~ ani, da Lepa Vida ne ponuja nobene ugotovitve in ne vodi do nobenega sklepa, ki bi ju bilo mogo~e postaviti izven prostora, v katerega je Cankar postavil svoje junake in jim v usta polo`il besede, ki bele`ijo njegovo razumevanje sveta in, ne nazadnje, lastnega poslanstva, lastne poklicanosti v njem. Deloma so to, kot bomo pokazali v nadaljevanju, za~utili tako Cankarjevi sodobniki, tisti, ki so bili pisatelju naklonjeni enako kot oni, ki so ga zavra~ali, ni~manj pa ni zaznamovalo tudi vseh kasnej{ih razlagalcev Lepe Vide. Vsem je skupna nekak{na globoka zadrega, saj si z Lepo Vido »ne morejo pomagati« tako kot z nekaterimi drugimi Cankarjevimi besedili, Lepa Vida se taki(m) interpretaciji(am) izmika, kot da jih v resnici sploh ne bi bilo, in `ivi svoje `ivljenje. Je torej besedilo z izrazito avtonomnim statusom, kar se je pokazalo `e ob njenem nastanku, {e bolj pa ob njeni prauprizoritvi. ^e je bilo takrat {e mogo~e razumeti »razpoko«, ki se je odpirala med literarnim delom in njegovimi recipienti, in jo je bilo mo~ razlo`iti iz razli~nih stremljenj avtorja na eni in njegove publike na drugi strani, ustvarjalca in javnosti, kakor ju je ozna~il sam Cankar v `e navedeni noveli Dvojna resnica iz Krpanove kobile, pa bi se morala »razpoka« z odmikom od ~asa nastanka Lepe Vide po~asi zapirati. Vendar nas prav interpretacije, ki so nastale v ~asu od nastanka drame do dandana{ njih dni, prepri~ujejo o nasprotnem. Med Cankarjem in njegovimi bralci {e vedno zija razpoka, ki je ni zapolnilo niti dejstvo, da se je uresni~ila na eni strani tako Cankarjeva vizija socialne akcije in iz njej izvirajo~e posledice za slovenski narod in njegovo bistvo, {e manj pa so jo zapolnili estetsko-oblikovalni premiki, ki so omogo~ili slovenski literaturi dana{njo polno in tako heterogeno izraznost, da zanjo verjetno ne zado{~a niti oznaka postmoderne literature. Hipoteza, ki jo bo sku{ala dokazati pri~ujo~a razprava, pa se glasi nekako takole: prav Lepa Vida je dramsko besedilo, v katerem je Cankar prvi~ tako radikalno in v skoraj popolnem prelomu z vso lastno, a tudi slovensko so~asno literaturo, oblikoval mo`nost za samostojni literarni (umetni{ki) diskurz, ki je neodvisen od pri~akovanj in zahtev sodobne nacionalne skupnosti, a z njo vseeno povezan na na~in, ki skupnost utemeljuje v resnici literature, pa naj bo ta, kakr{na koli `e je. To tudi pomeni, da bomo Lepo Vido brali brez predsodkov in vsiljenih predstav {ele takrat, ko od nje ne bomo ni~esar pri~akovali, a pripravljeni sprejeti vse, kar nam bo – zdaj posameznikom, svobodnim, neponovljivim in avtonomnim – `elela sporo~iti.8 8 Sklepna opomba. Pri~ujo~e besedilo je prvo poglavje dalj{e {tudije o Cankarjevi Lepi Vidi. [tudija je razdeljena na tri pomenske sklope. — Prvi obravnava, poleg pri~ujo~ega poglavja, {e razmerje med Cankarjem in ljudsko pesmijo, (ne)ustreznost oznake »poeti~na drama«, kriti~no pretresa dosedanje interpretacije besedila v slovenski literarni zgodovini in na~elne mo`nosti za druga~no interpretacijo drame. — Drugi in tretji del sta podrobna analiza drame v lu~i avtorjevih podrobnih raziskav Cankarjevega dramskega besedila. — V dodatku pa so prikazane dosedanje uprizoritve Lepe Vide na slovenskih poklicnih odrih. Problem Cankarjeve Lepe Vide 87 Viri in literatura Cankar, Ivan, 1969: Zbrano delo. Peta knjiga (Hlapci/Lepa Vida/Dodatek). Ljubljana: DZS. Lauxmann, Frieder, 2004: Die Philosophie der Weisheit. Die Andere Art zu denken. München: Deutscher Taschenbuch Verlag. Reichmann, Eva (ur.), 1997: Avantgardistische Literatur aus dem Raum der (ehemaligen) Donaumonarchie. St. Ingbert: Röhrig Universitätsverlag. Strutz, Johann, 2003: Regionalität und Interkulturalität. Prolegomena zu einer literarischen Komparatistik der Alpen-Adria-Region. Univerza v Celovcu. [Tipkopis. ] Vajda, Görgy M., 1994: Wien und die Literaturen in der Donaumonarchie. Zur Kulturgeschichte Mitteleuropas 1740–1918. Wien–Köln–Wimar: Böhlau Verlag. Vodopivec, Peter (ur.), 1991: Srednja Evropa. Ljubljana: Slovenska matica. Wittgensten, Ludwig, 1976: Logi~no filozofski traktat. Ljubljana: Mladinska knjiga.