■o
Im Ir-
ico ¡>n ic"> "o
Zbiratelj Janez Osetič iz Vinske Gore dobro ve, kje ima kaj, razen ustaške čelade.
Na laškem jurjevanju so deklice mimoidočim delile travniške cvetlice.
1»	
90,6 95,1	95,9 100,3
nT']' k	:
VSAKTOR	EK IN PETEK
Št. 33/Leto 66/Celje, 29. april 2011/Cena 1,30 EUR
□
0™
Potrebujemo veliko koalicijo pameti, dela in denarja!
Se ob brezplačnih golažih, prijetnih pohodih in slovesnih budnicah zavedamo tudi ključnega izziva prvega maja: boja delavcev proti kapitalističnemu izkoriščanju?! Tokratni 1. maj bolj kot kdajkoli doslej terja novo razmerje med delom in denarjem. Je socialno podjetništvo ena od možnih poti?
Bili so koristni, vzgojni - zakaj jih ni več?
/ ■ S

Demenca - bolezen, ko postaneš mama svoji mami
Zakaj Pipan pravi, da je zmaga Laškemu Zlatorogu bolj škodila kot koristila!
Mercator Center Celje
Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00
Petek. 29. april, ob 18. uri
Zumbatomic
otroška plesna animacija
V Svetem Štefanu mlaj kot simbol praznika dela postavljajo še po starem, »na roke«.
2
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
BISERKA POVSE TAŠIC
UVODNIK
Za veliko koalicijo pameti, dela in denarja!
Za nami je obletnica Osvobodilne fronte. Pred 70 leti smo se podajali na pot enakosti, danes živimo v času delitev. Poskušajmo vsaj v dobro generacij, ki so se rodile pred dvajsetimi leti in jih delitev na črne, rdeče, sive, naše in vaše prav nič ne briga, potegniti končno ločnico. Dan upora je bil boj slovenskega naroda proti okupatorju, je bil dokaz strnjenih vrst za preživetje naroda. Naj bo ta del skupen, pozitiven zgodovinski spomin za vse politične barve. Čas, ki je sledil in so mu primešane tudi zmesi državljanske vojne in povojnih pobojev, obstaja in ga ni mogoče prezreti, vendar ne mecimo vsega v isti koš. Če bomo iz povedanega uspeli izluščiti vsaj kanček modrosti, potem imam rešitev tudi za današnjo situacijo.
Nisem vedeževalka, tudi pripadnica lobijev ali političnih skupin ne, le ena od državljank te države, ki ne bi rada doživela usode svoje stare mame. In ta je bila kakšna? Kot vnukinji mi je pripovedovala, kako je preživela Marijo Terezijo, okusila vladavino Franca Jožefa, živela pod Titom in leto pred smrtjo doživela še slovensko osamosvojitev pod Kučanom. Sama po štirih desetletletjih in pol življenjske poti lahko svojemu sinku pripovedujem, da je za nama z atijem ena skupna država, bivša SFRJ, da sem od blizu spremljala porajanje nove slovenske države; naj bo to dovolj. Ne bi mu rada kdaj pripovedovala, da se je ta država neslavno končala zaradi političnih razprtij in nepripravljenosti naroda na nujne spremembe v družbi, in to že po pičlih dvajsetih letih.
Od elit, ki nam vladajo, in od elite, ki v opoziciji čaka, da prevzame vajeti, pričakujem, zahtevam, si želim ... kot mnogi sodržavljani: veliko koalicijo pameti, dela in denarja. Ne spada to troje skupaj? Priznajmo si naposled še nekaj. Z osamosvojitvijo se je končalo obdobje komunizma in socializma, sprejeli smo novo družbeno ureditev: kapitalizem. Zidali smo streho z vstopom v EU in Nato, pozabili pa smo na utrjevanje temeljev slovenske samobitnosti in prevzemanja evropske demokracije in raznolikosti le tam in le toliko, kot nas to bogati. Namesto tega smo postali zbirokratizirana in od državljanov odtujena država. Pri tem se strinjam z mislijo pisatelja Miha Mazzinija iz knjige Telesni čuvaj: »Kako sem se trudil! Pa vse zajebal!«
Pred prvomajskimi prazniki se tokrat nehajmo sprenevedati. Reforme so nujnost, tako ne gre več naprej. In to spremembe na vseh področjih. Kapitalizem živimo tukaj in zdaj: delo naj bo vrednota in denar ne sme biti sramota. Le v pravem sorazmerju morata biti in izplačevanje plač, prispevkov in regresa ne sme biti čudež, temveč pravilo. Slovenija ni otok, proizvajati moramo storitve in izdelke, ki bodo prodajljivi tudi na tujih trgih. Pri tem se moramo zavedati, da naš človek potrebuje tudi spodbudno okolje, da bodo lahko mala podjetja in obrtniki iskali svoje tržne niše tudi na slovenskem trgu. Vsi pač ne moremo prodajati na Kitajskem ali izvažati dela na Balkan in zdravo gospodarstvo poleg velikih podjetij tvorijo tudi srednja in majhna.
Strinjam se, da potrebujemo nov prelom. Želim pa si nekaj nemogočega, če sodim po prazničnem besedišču naših vrlih politikov, ki priznavajo, da jim kakšen modrec ne bi škodil. Ustavimo referendume, preštejmo sposobne, pametne, delovne, in sicer tako na Borutovi levici kot Janezovi desnici in še pri komu vmes ter naredimo vlado narodne rešitve, ki bo ta narod in državo po reformni poti pripeljala do predčasnih ali rednih volitev brez izgube dragocenega časa, ki ga preprosto nimamo več. Današnja situacija v Sloveniji spominja na čas, ko hodimo mimo socialno izropanih, razčlovečenih posameznikov, ki jih sicer lahko jasno vidimo, toda vztrajno gledamo proč. Potrebujemo: pametne voditelje, delo za državljane in denar za obstoj ter razvoj. Pametna država zna tudi v kapitalističnem sistemu stvari postaviti tako, da se ve, kdo pije kdo plača. Pametni državljani pa vedo, da iz prazne sklede ni kaj jemati. Razdeljevanja je konec. Začeti moramo ustvarjati!
»1. maj mi je v preteklosti pomenil nekaj lepega, druženje ljudi je bilo nekaj prijetnega. Takrat smo s ponosom slavili praznik dela. Delo je bilo vrednota, ponosni smo bili, da vsi delamo. Potem so sledili prelomni dogodki - prav v Celju so se začeli s stečajem LIK-a Savinje. Kako skrhani, prizadeti, prestrašeni so bili delavci, ko so videli, kaj prihaja. Kako grozen občutek je bil to. Takrat je 1. maj izgubil svojo veljavo - ljudje so nehali verjeti in tudi vse nove paradigme so praznik dela tiščale v zgodovino. Zdaj ko smo vsi spoznali, da tudi drugo enoumje ne more reševati vseh družbenih problemov, bo 1. maj spet dobil veljavo,« pravi Konjičanka mag. Zdenka Kovač, ki jo poznamo kot eno od tvork ukrepov aktivne politike zaposlovanja, v letih 2002/04 kot ministrico za regionalni razvoj, zadnjih pet let pa zlasti kot predavateljico na Gea Collegeu in svetovalko pri Evropski komisiji.
Ko cilj podjetništva ni zgolj dobiček
»Američani so proučevali naše socialistično samoupravljanje in nas opozarjali, naj ne rušimo vsega, kar je dobro,« se spominja mag. Zdenka Kovač - Svetovno znana imena socialnega podjetništva tudi Bill Gates, Oprah Winfrey in Jamie Oliver
Morda bomo čez leta ugotovili, da smo z uvajanjem socialnega podjetništva v slovensko gospodarsko sliko na nek način odkrivali toplo vodo, a zaenkrat velja, da je to za Slovenijo nov pojem. Sinonim za podjetništvo, kot ga vidimo ljudje in pretežno tudi večina strokovne javnosti, je namreč dobiček, pravzaprav čim večji dobiček v čim krajšem času - v socialnem oziroma družbenem podjetništvu pa ni tako. Marca smo v Sloveniji dobili Zakon o socialnem podjetništvu, ki sta ga za zdajšnje razmere s presenetljivo velikim soglasjem podprli tako koalicija kot opozicija. Zakon bomo začeli uporabljati s 1. januarjem 2012, a če naj socialno podjetništvo resnično zaživi, čaka najprej vlado veliko dela z ustvarjanjem pogojev za delovanje teh podjetij, vse nas pa temeljit razmislek, kako trenutne prelomne krizne razmere obrniti v prid razvoja in družbenega preživetja človeštva. »Ko sem v začetku 90. let različne vrste podjetništva - od
podjetništva. Nas so takrat na Babson Collegeu, enem od vodilnih ameriških podjetniških kolidžev, opozarjali, da ni prav, da skušamo v Sloveniji uničiti vse, kar je samoupravni model dobrega ustvaril. Proučevali so namreč naš takratni sistem, ker jih je zanimalo, kaj loči uspešnost jugoslovanskega od drugih socialističnih gospodarstev. Niso mogli razumeti, zakaj ne ohranimo tistega, kar je dobro
cije in usmerjenost na visoko dobičkonosno podjetništvo tako močna, da kljub zavzemanjem v vseh vladah, da je treba razvijat tudi še druge oblike podjetništva, ni šlo. Enostavno - ko smo pripravili predlog, je bil konec mandata, naslednja vlada pa je vselej stare stvari pospravila v predale, potem pa začenjala na novo. Tako smo izgubili 12 let. Tudi kot ministrici za regionalni razvoj mi ni uspelo, je bil prekratek
študirala podjetništvo v Ameriki in Kanadi, tam socialno podjetništvo ni bilo nov pojem. Vse svetovne teorije razlikujejo
družinskega, špekulativnega, inovativnega do tega, ki ima okoljske in socialne cilje, torej družbenega ali socialnega
»Socialna podjetja vidim kot eno zadnjih priložnosti, da še aktiviramo ljudi. Ob pripravah in zdaj po sprejemu zakona je v Sloveniji resnično nastalo močno pozitivno vrenje, ogromno ljudi sprašuje, kako in kdaj, kje dobijo informacije. Če bomo še to energijo spregledali oziroma zmanjšali na način, da bodo ljudje videli, da je šlo zgolj za špekulacijo, se res bojim, da se Sloveniji slabo piše.«
Torek, 3. maj, ob 20.00. v Domu II. slov. tabora Žalec KONČNO SREČNA!,
monokomedija, Desa Muck,
vstopnice 12 EUR.
Petek, 6. maj, ob 19.00 „ v Domu II. slov. tabora Žalec GLASBENO POTOVANJE OKOLI SVETA, koncert NEŽE POGAČAR z gosti
za glasbeni abonma in izven, vstopnice 5 EUR.
Petek, sobota in nedelja, 6., 7. in 8. maja,
EKOFEST
v Ekomuzeju, Bio parku NIVO, pri jami Pekel in ribniku Vrbje.
Podroben program dogajanja v TIC-u Žalec in na naši spletni strani!
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@sioi.net
fest
in inovativno, ter to zgolj nadgradimo in ne da vse rušimo. Naši glavni ekonomisti tega seveda niso podprli, na zavodu za zaposlovanje pa smo že leta 1994 začeli pripravljat podporni program za razvoj delavskih in socialnih kooperativ,« se spominja mag. Zdenka Kovač. »Izdali smo celo prvo knjigo, ki je govorila o tej vrsti aktivne politike zaposlovanja. Žal sta bila potem tok privatiza-
čas. Takrat sem počasi že vrgla puško v koruzo in šele potem sem si v gibanju Sončnica, kjer so me člani nagovarjali, leta 2008 rekla, da bomo poskusili še enkrat.«
Sodelovali ste kot tvorka zakonskega predloga. Katere bistvene sistemske rešitve prinaša Zakon o socialnem podjetništvu?
Za zakon smo si prizadevali predvsem zato, da bi v Sloveni-
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
3
»Morda pa se ljudje tokrat povežejo z najbližjimi in se, ko bodo slavili 1. maj, začnejo spraševati, kako lahko na nov način postanemo spet aktivni državljani te države in jo skupno spremenimo v nekaj boljšega. Kajti pasivnost ljudi na eni strani in na drugi postavljanje na barikade nam nedvomno ne bosta prinesla rešitve. Na koncu bomo le morali razvijati vrednote, ki jih v sebi nosi socialno podjetništvo - torej sodelovanje, solidarnost in etičnost - ter si postavljati višje socialne in humane cilje.«
Praznujmo! Toda kaj?
Razmišljanje ob prazniku dela in delavskih pravic, ki ga bodo tudi letos počastili s številnimi prvomajskimi shodi
»Prvi maj - največji delavski praznik - je pokazal dovolj trdoživosti in v svoji več kot stoletni tradiciji preživel vse družbene spremembe, tako v svetu kot tudi pri nas,« poudarja Vojko Korošec, sekretar Območne organizacije ZSSS Savinjska.
ji končno vzpostavili definicijo, kaj sploh je socialno podjetništvo. Ljudje tega pojma resnično ne poznajo. Če je klasično neoliberalno podjetništvo usmerjeno predvsem k visokim dobičkom, je socialno naravnano k reševanju okoljskih in socialnih problemov in mu dobiček ni osnovni cilj. Seveda mora kot vsako podjetništvo ustvarjati tudi dobiček, a bolj zato, da lahko reinvestira, da se kasneje lahko širi, da se tako lahko investira v razvoj veščin ljudi. Velikokrat ta podjetja oziroma zadruge, ki so zelo pomemben segment družbenega podjetništva, investirajo tudi v reševanje problemov v širši lokalni skupnosti. Če je za klasično podjetništvo primaren finančni kapital, je za družbeno podjetništvo ob njem na prvem mestu socialni kapital. V ospredju so torej ustvarjanje veščin ljudi in povezovanje, sodelovanje in solidarnost med člani. Vem, da se to sliši zelo socialistično - ampak tako je. Takrat ko smo se mi najbolj
vrgli v neoliberalni model, je preostal razviti svet spoznaval, da je to spet drugo enoumje. Takšno, ki potrebuje nekakšno dopolnilo, kakršnega je pred tem potreboval socializem. To je dejstvo.
Kako naj se to enoumje preseka? Kdo sploh lahko ustanavlja socialna podjetja?
Socialno podjetništvo vzpodbuja tiste ljudi, ki želijo na inovativen način reševati probleme v okolju, ki jih motijo, ali pa pomagati ljudem. A ne skozi socialne transferje
in javne službe, ampak skozi neke nove podjeme. Značilno je, da večina teh ljudi prihaja iz dveh logov - prvi je nevladni sektor, ki že zdaj opravlja podobna dela, vendar ne na tako podjeten način, manjkajo mu te kompetence. Zato v Sloveniji doslej ni bil sposoben ustvariti
toliko delovnih mest, kot jih je v socialnem podjetništvu drugod po Evropi, kjer je milijon socialnih podjetij, ki dajejo delo desetini zaposlenih ter ustvarijo desetino družbenega proizvoda. Po drugi strani pa so veliki socialni podjetniki prav nekdanji klasični podj etni-ki - na primer Bill Gates, Oprah Winfrey in Jamie Oliver - ki so potem, ko so razvili klasično podjetniško idejo in obogateli, želeli nekaj več. Takšni ljudje so danes zelo veliki podporniki ali celo sami delujejo kot socialni podjetniki. idealno je, ko pride do tesnega sodelovanja med družbenimi inovatorji iz
nevladnega sektorja ter tistimi, ki imajo v rokah kapital.
V	Sloveniji so z zakonom omejene dejavnosti, ki se jih lahko opravlja v socialnih podjetjih, kajne?
V	svetu se dejavnosti ne omejujejo, pri nas pa smo z zakonom socialna podjetja razdelili v dve kategoriji. V eni so podjetja, ki zaposlujejo ranljive skupine ljudi, vse tiste torej, ki imajo otežen dostop do trga dela. Za drugo kategorijo podjetij smo omejili področja dela, a vseeno ostaja širok
spekter dejavnosti - vse tisto, kar izboljšuje družbeni razvoj - od vzgoje, izobraževanja, socialnega in družinskega varstva, tudi socialnega turizma in pravične trgovine do ekološke proizvodnje, predelave hrane in trženja te hrane. Opravljanje teh dejavnosti je lahko organi-
zirano v obliki kooperativ, zavodov, društev ali neprofitnih d. o. o.-jev.
Čeprav dobiček ni primaren cilj socialnih podjetij, naj bi ga vseeno ustvarjala. Kako bo torej z njegovo delitvijo?
Glede na to, da imamo že precej pojavnih oblik socialnega podjetništva, ki živijo v različnih pravnih formah, smo se odločili, da tudi po uveljavitvi zakona enakopravno živijo. Vse ostale, razen družb z omejeno odgovornostjo, morajo dobiček reinvestirati in nikakor ne deliti. V d. o. o.-jih pa petino dobička lahko tudi delijo, vendar mora biti način delitve opredeljen vnaprej v
»Najprej mora vlada sprejeti strategijo razvoja socialnega podjetništva, ki bo opredelila tudi vse ukrepe v podporo pospešenemu razvoju teh podjetij. Zastavili smo namreč zelo ambiciozen cilj, da se v petih do desetih let ustvari v socialnem podjetništvu med 50 in 70 tisoč delovnih mest. Zlasti za tiste, ki so bili zdaj >odloženi< v vrste brezposelnosti.«
ustanovnih aktih in do njega morajo biti upravičeni vsi deležniki, torej delavci, menedž-ment in lastniki. Tako je tudi v nekaterih drugih evropskih državah.
In kako bo z nadzorom? V Sloveniji so na papirju dobri zakoni, v izvajanju in nadzoru pa šepa, kajne?
Nadzor je zelo pomemben, sploh v teh časih, ko imamo krizo moralnih vrednot in je ta moralni hazard kar visok. Ministrstvo za delo bo moralo vzpostaviti učinkovit nadzor. Predvideno je, da bodo morala socialna podjetja ob rednih finančnih poročilih letno poročati tudi o doseganju socialnih ali okoljskih ciljev, o družbenem učinku in tem, katera načela iz zakona je uveljavilo in katera ne. Na osnovi vzorčenja se bo nekatera podjetja tudi na terenu preverilo, ali upravičujejo svoj obstoj. To je edini način, da se podjetjem pusti, da gredo svojo pot, hkrati pa mehanizem nadzora služi tudi podjetjem kot način za samopreverjanje, ali so še na poti, ki so si jo začrtali. Kapital v socialnih podjetjih, vključno z nepremičninami, ne bo tako lahko odtujljiv kot pri drugih gospodarskih družbah. Če bo prišlo do zaprtja socialnega podjetja, se bo preostanek premoženja lahko prenesel le v novo ali pa na lokalno skupnost. Zelo strogo in natančno je tudi določeno, kakšne vrste stroškov sploh lahko ima podjetje v smislu določanja plač, nagrad in podobnih stroškov, da ne bi prišlo do odklonov.
IVANA STAMEJČIČ Foto: US
Prvi maj je velik praznik. Velik je zaradi tradicije, zaradi idej, ki so ga zaznamovale v preteklosti; velik pa je tudi zaradi prazničnosti, ki jo nosi-
mo v sebi tisti, katerih upanje in želja po lepšem življenju je tako usodno odvisna od lastnega dela, zato je to naš praznik. In spodobi se, da ga
dostojno proslavimo. »Prav vsakoletna množičnost na tradicionalnih prvomajskih druženjih na mnogih lokacija po Sloveniji potrjuje, da je 1. maj v prvi vrsti ostal praznik delavk in delavcev. To je praznik tradicije, ki zgodovino delavskega gibanja povezuje s sedanjostjo, ki preteklost delavskih bojev >za človeka vredno življenje<, prepleta s problemi sedanjosti,« meni Korošec.
Vemo pa, da je sedanjost kruta in do večine delavk in delavcev zelo neprijazna, zato se upravičeno sprašujemo, ali letos sploh praznovati ali demonstrirati. »Posledice krize, ki so jo zakuhali bančniki in lastniki kapitala v navezi s politiki, bi radi prenesli na delavce. Prvi maj je tako v celoti vpet v aktualne probleme. Na eni strani je to neperspektiv-nost za sto tisoč brezposelnih ljudi, ki bi želeli delati, pa dela ni. Na drugi strani se vse glasneje govori o spremembah ali celo ukinitvi nekaterih pravic zaposlenih: o ukinitvi dodatka na delovno dobo, regresa za prehrano in nadomestila za prevoz na delo in drugih za delavce pomembnih pravic. Če bomo uspeli zadržati zaposlitev, nas čakajo reforme, v prvi vrsti reforma pokojninskega sistema. Resna so tudi opozorila o položaju mladih, ki ne najdejo dela oziroma zaposlitve za nedoločen čas.«
Kljub vsemu se spodobi, da praznik, tako Korošec, dostojno proslavimo ter pozabimo na vsakdanje tegobe in skrbi. »Lastnikom kapitala in vladajoči eliti pa nedvoumno sporočamo, da se bomo v sindikatih borili za dostojne pravice iz dela, da bomo, če bo potrebno, demonstrirali in stavkali ter da bo o pomembnih stvareh za delavke in delavce odločili tudi na referendumih. Verjamemo, da bomo tudi takrat solidarno stopili skupaj in ubranili socialno državo. Ob prazniku dela, prvem maju, vsem delavkam in delavcem iskreno čestitam, v prepričanju, da bomo skupaj lažje uspešni za vsakega posameznika in za vse nas,« je zaključil Korošec.
US, foto: SHERPA
VILEVALDEBEK PULA
Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? ^^ Slnipina ^ Si želite mirnega preživljanja tretjega CJnCo/lA življenjskega obdobja?	^
Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v hrvaški Puli, kot nalašč za vas!
feKJliT
Informacije: Darko Popovič Telefon: 000386 (0)41691 857 ali 00385 (0)91400 85 85 E-pošta: darko.popovic@cm-celje.si
Prizor z lanskega srečanja na Šmohorju
Na prvi maj
Že tradicionalno se bodo tudi letos številne delavke in delavci v mnogih krajih na Celjskem udeležili prvomajskih srečanj in tako proslavili praznik dela, seveda pa bodo marsikje zazvenele budnice in tako opozorile na praznično vzdušje.
ZSSS - Območna organizacija Savinjska bo v sodelovanju s planinskimi in z gasilskimi društvi, lovskimi družinami ter gostinci pripravila prvomajska druženja na že znanih tradicionalnih lokacijah. Na praznični dan ob 11. uri bo krajši kulturni program z nagovorom sindikalnih predstavnikov, v nadaljevanju pa bo seveda še družabno srečanje udeležencev.
Celjska sindikalna organizacija bo tudi letos ostala zvesta svojim članom, de-
lovnim ljudem in občanom, ki že dolga leta tradicionalno obiskujejo Celjsko kočo. V sodelovanju s Tc Celjska koča in MO Celje bo udeležencem srečanja zaigral Pihalni orkester Celje, pozdravni nagovor pa bo imel izvršni sekretar ZSSS Pavle Vrhovec.
V sodelovanju s Planinskim društvom Šentjur in najemnikom doma bo srečanje na Resevni, kjer bo zbrane nagovorila predsednica sindikata Vrtca Šentjur Mihela Rožej, v kulturnem programu pa bo nastopila skupina pevcev ter ansambel Simona Gajška.
Vsa omenjena srečanja se bodo v nedeljo, 1. maja, začela ob 11. uri.
Na Šmohorju bodo udeleženci po pozdravu laških planincev lahko prisluhnili nagovoru Andreja Mavrija, program pa bo obogatila Godba na pihala iz Laškega. V sodelovanju z Gasilskim društvom Grajska vas pripravljajo prvomajsko srečanje tudi v Šmiglovi zidanici. Konjiški lovci bodo sodelovali pri pripravi srečanja na Koči pri Štepihu pod Stolpnikom, kjer bo po nagovoru Stanke Adamič zaigrala godba na pihala iz Slovenskih Konjic. Prizorišče prvomajskega srečanja v Savinjsko-šaleški regiji je vsa leta Graška gora, kjer bo slavnostni govornik velenjski župan Bojan Kon-tič, po polaganju cvetja k spomeniku ter trim pohodu pa bo za zabavo skrbel ansambel Sredenšek.
US
»Mislim, da moramo skupaj s sindikati vsi razumeti, da je zdaj čas prelomen. Da ne moremo iskati istih vzorcev preobrazbe družbe, kot so jih na začetku in proti sredini prejšnjega stoletja. Zato danes bolj kot v množičnih delavskih demonstracijah vidim priložnost v ustvarjanju prostora za ustvarjalnost in delo kot osnovo vsakega družbenega preživetja. To ni zgolj boj za individualne višje plače in delo, ampak boj za človeka, za to, da bo lahko vsak razvil in udejanjil svoje talente in pripomogel k ustvarjanju družbenega blagostanja. Spremeniti je treba sistem, ki se je v Sloveniji v 20. letih pokazal za neučinkovitega, saj postavlja preveč ljudi na obrobje, zatrl je preveč dejavnosti, ki niso visoko donosne.«
»Cel svet je šel v strašno dirko za špekulativnimi izvori kapitala. Kaj bo, ko bo ves ta kapital, ki se vrti po zemeljski krogli, srečal samega sebe? Zemlja je okrogla, lahko se selimo v Indijo, na Kitajsko, pa... ampak kaj bo, ko se bo tudi tam družba razvila, ko bodo porasli stroški dela. Kaj potem? Ob tem pa bomo opustošili naravo in veliko ljudi spravili na obrobje oziroma v odvisnost od socialnih transferjev.«
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Ne domača, predvsem slovenska hrana
Zakon o promociji, ki velja od petka, naj bi spodbudil prodajo slovenske hrane
V	petek je začel veljati Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Kot pravijo nekateri predstavniki živilske industrije, tudi s Celjskega, je zakon stopil v veljavo več let prepozno, so ga pa na ministrstvu za kmetijstvo pripravljali oziroma dopolnjevali enajst let.
V	bistvu zakon predvideva vzpostavitev sistemskega financiranja promocije ter vzpostavitev pravičnosti v prehranski verigi. Predvsem naj bi bil pomemben za slovenske proizvajalce hrane ter za povečanje lojalnosti na relaciji proizvajalec-kupec. Kot je ob uveljavitvi razložil minister za kmetijstvo Dejan Židan, ima zakon štiri
cilje. Kupec, ki kupi slovensko živilo, daje delo kmetu in delavcu; na ta način se polni državni proračun; zagotavlja se visoka prehran-ska varnost, gre pa tudi za pomemben korak v borbi zoper podnebne spremembe, največji onesnaževalec okolja je namreč promet. Ob tem je Židan opozoril, da se je tem ciljem pridružil še eden - da mora vsaka država v boju proti svetovni lakoti pridelati toliko hrane, kolikor je lahko.
»Na zakon je nekaj prvih odzivov. Res je, da poudarjamo živilci predvsem dva dejavnika, in sicer da je domače pač domače ter da je slovenska hrana bistveno bolj nadzorovana kot v
drugih državah, seveda pa nakup slovenskega izdelka pomeni preživetje kmeta in še koga,« je omenil sindikalist Srečko Čater.
Promocija se bo financirala iz prispevka, ki ga bodo dolžni plačevati pridelovalci, del sredstev pa bo prispevala država iz proračuna, letno pa naj bi promociji slovenskih izdelkov namenili pet milijonov evrov. Zakon naj bi s tem pomagal slovenskim proizvajalcem hrane v boju z močnimi tujimi tekmeci. Večja lojalnost domačih potrošnikov naj bi namreč prispevala k večji prodaji domačih proizvodov in s tem k izboljšanju nezavidljivih razmer v kmetijstvu in živilski industriji.
V skupini »slovensko« so tudi izdelki Mlekarne Celeia.
Še dogovor s trgovci
Drugi del zgodbe je seveda vzpostavitev pravičnosti v prehranski verigi, kar okvirno uvaja nekaj zakonskih določil. Kot je pojasnil Čater, zdaj sprejemajo poseben kodeks, saj bi radi pravične odnose uvedli dogovorno, ne z zakonom, za kar se že zavzemajo nekateri kmetje. Spomnimo, da smo ob letošnji podražitvi
praktično vseh izdelkov na policah skupaj s proizvajalci in predelovalci opozarjali, da si trgovine pri delitvi odreže-jo prevelik kos pogače. Tako naj bi pri mesnih, mlečnih in mlevskih izdelkih trgovinam pripadla več kot polovica, zato so bile logične zahteve po bolj pravični delitvi.
»V živilsko predelovalni industriji, tako pri proizvajalcih kot pri predelovalcih,
je velika kriza, predvsem zaradi podražitev surovin, ki jim mi nimamo,« je ponovil Čater. Tako po njegovih besedah celjska mesna industrija diha na škrge, ponekod po Sloveniji je stanje še slabše, kar nekaj podjetij je v rdečih številkah, opozoril pa je tudi na šentjurski del Farme Ihan, kjer je ostalo le še nekaj zaposlenih.
US, foto: GrupA
Zanimanje za turistično podobo Celjskega
Večina turističnih ponudnikov zadovoljna z obiskom v prazničnih dneh
V	slovenskih zdraviliščih in hotelih, tudi na Celjskem, med velikonočno-prvomaj-skimi prazniki beležijo dokaj dober obisk. Gre za turistične destinacije, ki so v času praznikov že tradicionalno dobro obiskane, čeprav imajo verjetno povsod še nekaj prostih mest.
Tako tudi v Termah Oli-mia, kjer so v prazničnem času zmogljivosti dobro zasedene, tako da bodo po predvidevanjih gostili enako število gostov in tako ustvarili enako število nočitev kot med lanskimi prvomajskimi prazniki. V Termah Olimia se bo med prvomajskimi prazniki ustavila različna struktura gostov, tako iz Slovenije kot tudi iz tujine. Največ gostov pričakujejo iz Italije, Srbije, s Hrvaške in iz Avstrije, povprečno pa naj bi Terme Olimia obiskalo tisoč gostov dnevno.
V	Termah Zreče so bili v času velikonočnih praznikov popolnoma zasedeni, medtem ko imajo v teh dneh še nekaj prostora. Na Rogli pričakujejo rezervacije v zadnjem hipu, saj je obisk med prvomajskimi prazniki močno pogojen z vremensko napovedjo.
V	Termah Dobrna so z obiskom v teh dneh precej zadovoljni. V času velikonočnih počitnic so bili povsem zasedeni, pred prvomajskimi prazniki pa imajo še nekaj prostora, število gostov pa je podobno kot lani. Podoben obisk beležijo tudi v Termah Topolšica, kjer so minuli te-
Terme Zreče je v eni od akcij obiskala tudi ekipa Novega tednika in Radia Celje.
den že odprli zunanje bazene oziroma Vodni park Zora, tako da vsekakor upajo na toplejše sončne žarke.
Zelo zadovoljni so v teh dneh v Rogaški Slatini, kjer so zabeležili 12-odstotkov več nočitev kot lani - pa že lani niso ravno tarnali. Hoteli, ki so večina pripravili svoje programe, so precej zasedeni, seveda pa se naj-
de prostor še za kakšnega obiskovalca. Kot so pojasnili v slatinskem turistično informacijskem centru, je med gosti skoraj dve tretjini tujcev, število njihovih nočitev pa še narašča. V Rogaški Slatini imajo tudi veliko dnevnih obiskovalcev, sploh ob prireditvah. Tako se bo konec tedna zagotovo povečal obisk tudi na Boču, kjer
poleg prvomajskega srečanja 1. in 2. maja v popoldanskih urah urah vabijo na dneve odprtih vrat krajinskega središča Boč.
Manj na Golteh, več v Celju
Malce drugače je na Golteh, kjer se ob dobrem dnevnem obisku ne morejo pohvaliti z zasedenimi hotelskimi zmogljivostmi. »Verjetno gre za čudno obdobje in splet okoliščin: malo se pozna kriza, na obisk vpliva vreme, očitno se Slovenci v času prvomajskih počitnic raje odpravljajo v zdravilišča ali na morje, verjetno pa naš hotel še tudi ni tako znan,« je naštel direktor podjetja Golte Ernest Kovač. Sicer ob hotelu v nedeljo pripravljajo srečanje občanov Saša regije, za katerega želijo, da bi postalo tradicionalno.
Kar nekaj gostov sprejemajo v Turistično informacijskem centru Celje, kjer opažajo porast obiskovalcev iz Italije ter iz nemškega govornega območja. V Celju se, sicer večkrat na krajših ogledih, ustavljajo posamezniki, pari ali družine z otroki, imajo pa tudi nekaj najavljenih skupin. Sicer v Ticu usmerjajo obiskovalce na vse celjske turistične točke, kot so Stari grad, muzeji, galerije, Celjska koča, Šmar-tinsko jezero ... Opažajo tudi, da niso redka vprašanja o kulinariki, seveda pa se prilagajajo posameznim željam in potrebam.
US
Foto: TimE (arhiv NT)
Alpos z novimi nadzorniki
Na predlog predsednika uprave družbe Alpos Ljubomirja Osovnikarja, ki je na to mesto prišel marca letos po odstopu prejšnje uprave, je celjsko okrožno sodišče imenovalo nove, začasne člane nadzornega sveta.
Tako so novi nadzorniki Alposa, ki je v prisilni poravnavi, Vasilij Prešeren, Andreja Bizjak Bosilj, Andrej Šporin in Davorina Mrevlje. Sodišče je nadzornike imenovalo zaradi zagotovitve sklepčnosti nadzornega sveta po odstopu dosedanjih članov predstavnikov kapitala. Za predsednika so že v petek imenovali Vasilija Prešerna, za namestnico pa Andrejo Bizjak Bosilj. Imenovanje novih članov nadzornega sveta po sklepu sodišča velja do izvolitve članov na prvi skupščini delničarjev družbe Alpos.
Sicer so razmere v šentjurskem Alposu še vedno precej resne, saj je iz poročil o poslovanju razvidno, da se v podjetju praktično iz meseca v mesec veča izguba iz tekočega poslovanja. Alpos je marec končal z malo manj kot 325 tisoč evri čistih prihodkov od prodaje. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti so, največ na račun obresti, znašali skoraj 400 tisoč evrov. Znesek bi bil precej nižji, če bi upoštevali določila spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja. Banke naj bi namreč po dogovoru Alposu reprogramirale posojila za 15 let z dvoletnim moratorijem za plačilo glavnice. Del terjatev bo v posojilo Alposu spremenil tudi Acroni, ki bo skupaj s SIJ dobavil material v vrednosti 5 milijonov evrov. Za ta denar bo Alpos izvajal dodelavne posle za SIJ in Acroni. Z 10 milijoni bančne garancije, ki naj bi jo dala Probanka za nabavo materiala, pa bosta SIJ in Acroni zagotovila še material za proizvodnjo Alposovih lastnih izdelkov.	US
Do dobička s prodajo nepremičnin
Po podatkih o poslovanju družbe Zvon dva holding, ki je večinski lastnik družbe Cetis Graf (ta pa obvladuje največji delež v celjski družbi Cetis), so v Grafu lani ustvarili 228 tisoč evrov dobička, in sicer predvsem na račun prodaje nepremičnin in skladiščnih prostorov, ob čemer so v primerjavi z letom 2009 dosegli manj prihodkov iz prodaje.
Tudi na prihodke Cetis Grafa so negativno vplivale splošne gospodarske razmere ob stalnih pritiskih kupcev na nižanje prodajnih cen. Večino prihodkov je družba ustvarila s prodajo proizvodnih storitev za druge in prodajo standardnih obrazcev. Prihodke so enako kot v preteklih letih dosegli v glavnem na slovenskem trgu, medtem ko je delež na bližnjih tujih trgih nekoliko porasel. Zaradi konkurence se nadaljuje trend padanja poslovne uspešnosti programov, pri čemer predvsem na bližnjih trgih še zaznavajo priložnosti za prodajo.	US
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
5
Da se ne bi izkrivljala zgodovinska dejstva
omogočajo opazovanje zgodovinskih resnic z vseh strani. Zato bi želel, da dan upora proti okupatorju postane tudi dan priznavanja zgodovinske resnice,« je v nagovoru v Celju povedal Šteiner.
Kulturni program ob slovesnosti so pripravili člani trobilnega okteta glasbene šole, učenci III. OŠ Celje ter Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju.
PM
Foto: TimE
CELJE - Državni praznik, dan upora proti okupatorju, so prejšnji teden obeležili tudi v Celju. V Parku svobode so se zbrali predstavniki vodstva celjske občine, celjskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, člani celjskega odbora veteranskega društva Sever ter Združenje borcev za vrednote NOB Celje.
Slavnostni govornik je bil za orožje. To je bil pogum,
načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner, ki je ob tej priložnosti poudaril, da so se ob prazniku zbrali predstavniki in udeleženci obeh vojn, tako pomembnih za usodo slovenske države in naroda. V govoru je ostro nastopil zoper potvar-janje zgodovinskih dejstev ter poskuse zmanjševanja pomena vloge borcev v boju. Kot meni Šteiner, so se tako borci v 2. svetovni vojni kot vojaki v času osamosvojitvene vojne borili za plemenit cilj in niso pomi-šljali, ko je bilo treba prijeti
ki ga lahko občudujemo, saj so bili ti ljudje pripravljeni zanemariti lastno varnost in usodo, ker so začutili, da so sonarodnjaki ogroženi. »Danes so borci in osamosvojitveni veterani občutljivi in jih prizadene, ko se takratna dejanja omalovažujejo ali celo kriminali-zirajo. Še posebej, kadar se to počne neargumentirano in povprek. Velikokrat se to počne s tako vnemo, da ni več jasno, kaj je resnica in kaj ni. V imenu resnice se širijo neresnice. Zato potrebujemo jasne zgodovinske odgovore, čista dejstva, ki
Generalmajor mag. Alojz Šteiner in celjski župan Bojan Šrot
Za dober kilometer ceste štiri leta dela
Draga cesta, na katero čakajo leta - Cesto za tovorni promet zapreti!
ZIDANI MOST - Krajani imajo dovolj, da skozi njihov kraj vsak dan, in sicer na vsakih nekaj minut, pripelje težek tovornjak, po možnosti tudi s prikolico. Prometa imajo vsak dan več, cesta pa je vsak dan slabša. Obnovo ceste skozi Zidani Most so začeli načrtovati že leta 2004, pet let kasneje se je tudi začela. In po dveh letih dela obnova še zdaleč ni končana. Ko bodo promet skozi Zidani Most vendarle uredili, pa jih čaka še obnova ceste do Radeč, na kar bodo, kot je pokazal sestanek s predstavnikom za direkcije za ceste, še precej časa čakali.
Pred šestimi leti je na dan jo peljati otroke skozi Zidani
(šteli so dvanajst ur) skozi Zidani Most peljalo 6.943 vozil, od tega 1.353 tovornih. Krajani ocenjujejo, da so številke iz leta v leto večje, vendar uradnih štetij ni. Cesta je vedno slabša, velik problem pa je prometna varnost. Še posebej zato, ker tam pelje tudi šolska pot. Iz Podružnične šole Zidani Most so tako predstavniku direkcije za ceste sporočili, da se boji-
Most, ker je težkih tovornjakov in tudi ostalega prometa tako veliko, da je težko zagotavljati varnost otrok.
Še bodo čakali
Do zdaj so obnovili že precejšen del ceste, vendar dela zaradi težkega terena napredujejo zelo počasi. Bližina Savinje zahteva namreč postavitev pilotnih sten in zidov. Za 600 metrov ceste,
kolikor so je do zdaj obnovili, so porabili dve leti. Jure Pejanovic iz direkcije za ceste je ocenil, da bo cesta skozi Zidani Most v celoti obnovljena do konca leta 2013.
Ker dela napredujejo zelo počasi, si krajani želijo, da bi vsaj med obnovo skozi Zidani Most zaprli tovorni promet. Ta predlog bodo predstavili pristojnim in predsednik KS Zidani Most Janez Krivec je precej optimističen. Manj pa v prepoved tovornega prometa, čeravno le med obnovo ceste, verjame Pejanovic: »To je zelo občutljiva zadeva. Na eni strani je gospodarstvo, na drugi domačini. Je pa to odločitev na višji ravni.« Pejanovic sicer meni, da mo-
Skozi Zidani Most vsak dan pelje ogromno tovornjakov. Ko smo bili tam - bilo je opoldne - so vozili praktično drug za drugim.
žnosti so, da bi se vsaj večji tovornjaki preusmerili na druge ceste. Tudi direkcija bo ta predlog posredovala naprej ministru za promet Patricku Vlačiču.
Zlata cesta
Zaradi težkega terena je tudi gradnja precej dražja, do zdaj so porabili že dva milijona evrov. Ostalo jim je še 600 metrov skozi center Zidanega Mosta, za ta del pa na direkciji za ceste upajo, da ga bodo lahko uredili naenkrat, brez prekinitev. Težave so seveda finančne. Pejanovic je ocenil, da bi na »normalnem« terenu taka cesta stala vsaj polovico manj denarja. Je pa očitno cesta vendarle prednostna naloga, saj je lani ob rebalansu državnega proračuna veliko projektov izpadlo, ne pa tudi ta. Ker se obeta ponovni rebalans proračuna, upajo, da bo za obnovo ceste v Zidanem Mostu vendarle ostalo dovolj denarja, potrebovali bi še milijon evrov.
Še dražja pa bo obnova ceste od Zidanega Mosta do Radeč. Tudi ta je namreč v načrtu za obnovo in tudi ta je zelo potrebna obnove. Je namreč absolutno preozka, brez pločnika in kolesarske steze. Samo tisti del ceste, ki je v občini Laško, gre za 1,2 kilometra, bo stal od pet do šest milijonov evrov. Tam je namreč poleg bližnje Savinje zraven še železniška proga. Na to cesto pa bodo krajani še dolgo čakali, saj so zaenkrat narejeni le idejni projekti. Pejanovic je na vprašanje, kdaj se bo tudi tu premaknilo, odgovoril: »Po letu 2013.« To je seveda lahko tudi leta 2030 ...
Kaj pa pešci in kolesarji?
Čeprav se krajani zavedajo, da bodo na cesto do Radeč še dolgo čakali, si želijo, da bi ob obnovi ceste zgradili tudi kolesarsko stezo in pločnik. Pejanovic je podvomil, da bo to sploh možno, ker je prostora malo. Poleg tega morajo na direkciji najprej preveriti, če je na tem delu
dovolj pešcev in kolesarjev, saj se drugače za tako velik poseg ne bodo odločili, ker bi bil predrag. Verjetno pa bi bila pločnik in kolesarska steza na tem delu zelo dobrodošla, glede na to, da javnega prevoza med Zidanim Mostom in Radečami že 20 let ni.
ŠPELA KURALT Foto: ŠK
Vodnjak iz pozabe
ZREČE - Potrebovali so ga potniki na vlaku ozkotirne železnice, delavci tovorne železniške postaje ter stanovalci stavbe železniške postaje. Potem ko so v Zrečah zgradili vodovod ter postajo ukinili, je vodnjak propadel, zdaj pa so ga zgledno obnovili.
Letos je 90-letnica gradnje ozkotirne železnice Zre-če-Slovenske Konjice-Poljčane, ki ji je posvečen muzej v nekdanjem zreškem postajnem poslopju. Iz tistega časa je prav tako vodnjak, ki so ga po zadnji obnovi železniške postaje želeli obnoviti. Obnova šest metrov globokega vodnjaka se je začela po uspešni kandidaturi za sredstva Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Okolico vodnjaka so ponovno tlakovali z danes redkim škriljem, najzahtevnejši del obnove je bila skoraj pozabljena izdelava lesene črpalne cevi in črpalke, in to s pomočjo posebnega orodja.
Po štirimesečni obnovi so obnovljeni vodnjak v nedeljo slovesno predali namenu, obenem z odprtjem Vodne učne poti Zreče, ki se začne pri obnovljenem vodnjaku. Trinajst kilometrov dolgo vodno pot, na kateri je osem izobraževalnih tabel, so zasnovali učenci Osnovne šole Zreče, skupaj z Inštitutom za promocijo varstva okolja. Krožna pot povezuje vodnjak z reko Dravinjo, dvema mlinoma, Zreškim jezerom, s termalnim kopališčem ter kovačijo. Celotna vodna učna pot je stala dobrih šest tisoč evrov, obnova vodnjaka na nekdanji železniški postaji sedem tisoč evrov. Vodnjak je slovesno predal namenu zreški župan mag. Boris Podvršnik.
BJ
6
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Člani kulturne sekcije PGD Kaplja vas so letos že devetič izdelali butaro velikanko - Bandero. Priprave na izdelavo 20 metrov dolge butare so trajale več tednov, v cerkev sv. Pavla v Preboldu, kjer bo stala še to nedeljo, pa jo je neslo kar 27 fantov in mož. (foto: FRANCI GRENKO)
»Sam sem pobarval >pirhe<.« En jajček je takle, kakšni so ostali, pa tudi lahko uganete. (foto: GrupA)
Velika noč se je kopala v soncu
Od cvetnonedeljskih butaric z vonjem lesnih gob do velikonočnega zajtrka
Velika noč je bila letos pozna, zato pa toliko bolj cvetoča in radodarna s soncem. S spominom na zadnjo večerjo, ko je Jezus učencem umil noge, s tihim petkom, ko je umrl na križu, s soboto v grobu in z nedeljskim jutrom, ko so ljudje v procesijah dočakali sončni vzhod in pozdravili vstajenje Boga, se je zavrtel velikonočni krog.
Za bučno plat teh dni so tradicionalno poskrbeli s pokanjem z možnarji. Za bolj intimno in prijetno pa gospodinje v domačih kuhinjah. Seveda šele potem, ko so otroci prinesli blagoslovljen ogenj in z vonjem po lesni gobi odišavili vse kotičke stanovanja. Odpravili smo se v Petrovče in Šentjur k sv. Rozaliji ter za hip pokukali v skrbno pripravljene košarice. Bo že držalo, da je priprava na praznik vsaj tako pomembna kot praznik sam. Ob veliki noči še posebej.
StO, foto: GrupA
Košarice morajo biti tudi lepo okrašene. Letos je bilo priložnosti za to seveda veliko. (foto: GrupA)
Stara vraža pravi, da se je treba z »žegna« čimprej vrniti domov. Pri tisti hiši, kjer »žegen« najprej pride domov, jim gre čez leto delo najhitreje od rok. Včasih se je kar kadilo od pet, takole pa je konkurenca čisto prehuda. (foto: GrupA)
Petrovško baziliko so farani s košaricami napolnili do zadnjega kotička. Ker pa je domači župnik znan, da ob takih priložnostih rad zaigra tudi na svojo belo kitaro, baziliko radi obiščejo tudi od drugod. (foto: GrupA)
Jože Trbežnik se lahko pohvali s pravo lesno gobo velikanko, ki je tehtala kar 4,65 kilograma, njen obseg pa je meril 86 centimetrov. Za velikonočni ogenj je uporabil manjšo, tale lepotica pa bo ostala za trofejo. (foto: TONE TAVČAR)
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Malo vprašanj evropski poslanki
9
CELJE - V sodelovanju z informacijsko pisarno Evropskega parlamenta za Slovenijo in s Šolskim centrom Celje je Mladinski center Celje minuli petek organiziral državljanski forum, kjer so se mladi srečali z evropsko poslanko.
Evropski parlament, ki zastopa in izraža voljo skoraj pol miljarde državljanov Evropske unije, izvaja tako imenovane državljanske forume že od leta 2005. Ima podobna pooblastila, kot jih imajo nacionalni parlamenti v državah članicah EU, saj se je njegova funkcija iz povsem posvetovalnega organa razvila v zakonodajno skupščino. Zatorej v njem delujejo poslanci iz vseh držav, tudi Slovenije. Letos se je foruma
udeležila evropska poslana Romana Jordan Cizelj, ki je
rojena Celjanka. Prisoten bi moral biti še Jelko Kacin, ki je zaradi zdravstvenih težav sodelovanje v zadnjem trenutku odpovedal.
Na državljanskih forumih imajo državljani, poudarek je predvsem na mladih, tudi srednješolcih, priložnost, da se srečajo s predstavniki nevladnih organizacij, s poslanci Evropskega parlamenta, strokovnjaki in predstavniki nacionalnih in lokalnih oblasti ter z njimi izmenjajo mnenja o aktualnih evropskih temah. V šolskem centru je bilo prisotnih veliko dijakov, ki so zasedli skoraj celotno konferenčno dvorano, zatorej so Jordan Cizljevo, ki je med drugim strokovnjakinja za jedrsko
energijo, predvsem spraševali o razmerah na Japonskem, ki jo je pred devma mesecema stresel eden najmočnejših potresov in povzročil veliko škodo ter poškodoval jedrske
reaktorje v enem od mest in okoljevarstvu. Predviden čas razprave je bil kar dve uri, vendar je imelo občinstvo premalo vprašanj, da bi bila tako dolga razprava sploh
mogoča. Zato sta se vanjo aktivno vključila direktor ŠCC Igor Dosedla in direktor Celjskega mladinskega centra Primož Brvar, ki sta na ta način želela dijake vzpodbuditi k dodatnim vprašanjem in razmišljanju. A dijakom se je poznalo pomanjaknje političnega znanja, saj moramo priznati, da velika večina še nima niti pravice voliti, kaj šele da bi jih zanimalo politiziranje. So pa pokazali toliko več zanimanja pri debati o pomanjkanju služb in ukrepih, ki bi jih morala sprejeti Slovenija, da bi lahko unija kot takšna sploh pomagala. Pri tem je bil za vse najbolj zanimiv podatek, da ima naša podalpska dežela največ di-plomirancev v Evropski uniji in s tem tudi veliko brezpo-
selnosti. Med dijaki se je zato na hitro začelo šušljati, zakaj bi sploh študirali, vendar so prejeli zadostne odgovore, ki so jih prepričali, da je šolanje nujno potrebno, le pravo smer je treba izbrati. Poslanka je odgovarjala še na vpra-šnja, ki sicer niso izhajala iz njene stroke, zato je dajala le splošne odgovore, podprte s svojim razmišljanjem.
Istočasno so imeli v Narodnem domu simulacije Evropskega parlamenta na temo javnega zdravja in radioaktivnih odpadkov, kjer so poleg Srednje zdravstvene šole Celje sodelovale še Dvojezična srednja šola Lendava, Ekonomska srednja šola Ptuj in Gimnazija Novo mesto.
MOJCA KNEZ
Foto: SHERPA
»Mimi, pej sem, boš dala enkrat«
Spolni delikti na Celjskem med obema vojnama - Načelo, kjer šteje zadovoljitev potreb in perverznih nagnjenj
CELJE - Z uperjenim prstom proti »nezdravem občevanju« se pravosodna oblast od nekdaj trudi zaščititi spolno moralo in spolne deviacije označiti kot delikte. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je kaznovanje po avstrijskem zamenjal poenoten jugoslovanski kazenski zakonik. Kaj je sililo spolne prestopnike, da so ugodili svoji pohotno-sti, je raziskala mlada zgodovinarka Tjaša Podvratnik iz Šmartnega ob Paki. S preučevanjem kulturnih in pravno-zgodovinskih virov in raziskav se je lotila teme spolnih deliktov na Celjskem v letih od 1927 do 1931.
Spolnost od nekdaj buri duhove, je prepričana avtorica raziskave, s katero je pred kratkim diplomirala na koprski fakulteti za humanistične študije. Do leta 1929 je na Slovenskem določila o telesni nedotakljivosti kljub razpadu Avstro-Ogr-ske predpisoval avstrijski kazenski zakonik, katerega vlogo je nato prevzel jugoslovanski. Šele sodna
praksa je pokazala pravi odnos sodstva do tovrstnih zločinov. Kazenski spisi, med njimi tudi Okrožnega sodišča Celje, med leti 1927 in 1931, do katerih se je zgodovinarka dokopala, kažejo na popustljivo držo sodišč do spolnih izprijen-cev, mnoge predsodke, medle ali nikakršne predstave o spolni vzgoji in spolnosti ter govorijo o glavnih pov-
zročiteljih, njihovih motivih in žrtvah.
80-letni legel na šestletno Mimico
Na sodišču so v tistem obdobju zabeležili 7260 kaznivih dejanj, med njimi je bilo 179 primerov spolnih deliktov, od katerih se je ohranilo 121 kazenskih spisov, 57 so jih ovrgli, en sodni spis pa se je izgubil, z natančnostjo pripoveduje Podvratnikova. Šlo je za posilstva, oskrumbe otrok, homoseksualnost, sodo-mijo, ekshibicionizem in druge nečistosti. Enoten in moderni jugoslovanski zakon je v primerjavi z avstrijskim zmanjšal število težjih hudodelstev in posledično povečal število
^	V	■	I ■ v ■ ■
Smarcani prednjacijo
ŠMARJE PRI JELŠAH - To je že šestnajsta občina v Sloveniji, ki je pred prazniki odprla varne točke za otroke in mladostnike. Šmarska je prav tako med prvimi manjšimi slovenskimi občinami, kjer so poskrbeli za osem točk, kamor se lahko najmlajši občani zatečejo v stiski na cesti v primerih medvrstniškega nasilja, če so priče kaznivega dejanja in v podobnih primerih.
Med osmimi s posebnimi nalepkami označenimi točkami v Šmarju pri Jelšah so občina, center za socialno delo, policijska postaja, zdravstveni dom, osnovna šola, frizerski salon, pivnica ter javna knjižnica. V varnih točkah pričakujejo otroke in mladostnike prostovoljci, ki so opravili posebno izobraževanje, za katerega je poskrbel Unicef Slovenija. Zanimivo je, da učencem v varnih točkah nudijo celo učno pomoč, ki jo zagotavlja šmarska podružnica ljudske univerze.
Šmarčani so varne točke, ki so namenjene otrokom od petega in mladostnikom do 18. leta, izbrali s pomočjo ankete. Po ugotovitvah ankete bi se otroci najprej zatekli po pomoč v prostore policijske postaje, med tistimi, med katerimi bi najprej poiskali pomoč (razen pri svoji družini) pa so šmarski mlajši učenci ter učenci iz podružničnih šol na prvo mesto uvrstili šolo, starejši učenci pa prijatelje. V neprijetnem položaju se mlajši učenci največkrat znajdejo na poti k izvenšolskim dejavnostim ter starejši učenci in učenci iz podružničnih šol na poti v šolo ter nazaj domov.
Projekt varnih točk v Šmarju pri Jelšah sta pripravila Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti in občina. Na odprtju v Šmarju je varne točke posebej predstavil Unicefov ambasador Boštjan Gorenc - Pižama, zbrane je prav tako pozdravil župan Jože Čakš.
BJ
prestopkov. Tako je poho-tneža za občevanje z živalmi namesto težke ječe od enega do petih let doletelo zgolj leto zapora. Sodomija je bila v nekaterih predelih balkanskih držav - črnogorski in makedonski pastirji - skorajda povsem sprejemljiva. Za kaznivo se ni več pojmovala tudi homoseksualnost, saj naj bi izvirala iz človeške narave in naj ne bi bila posledica škodljivih vplivov iz okolja. Starost ni ovirala pohotnih želja, čeprav je bilo največ spolnih zločincev starih od 15 do 30 let. Najstarejši med storilci je bil 80-letni Josip K. iz Zagrada v Celju. Obsojen je bil na osem tednov ječe, dopolnjene in poostrene z enim postom in enim trdim ležiščem vsakih štirinajst dni, saj je spolno zlorabil kar svojo 6-letno vnukinjo Mimico P., ki mu je prinesla kosilo na travnik. Ko je Mimica zaspala, je Josip »legel nanjo in migal z zadnjico, kakor da spolno občuje«. Pri tem ga je zasačila priča Terezija M., ki ga je prijavila oblastem. Najmlajša med storilci pa je bila 16-letna Marija I. Z očetom je bila obtožena krvoskrunstva. Krivca naj bi vse od smrti Marijine matere občevala »kot oče in hči, torej kot sorodnika v premi liniji«. Očeta je doletelo osem mesecev ječe, hčer pa zgolj deset dni, saj je sodni dvor pričakoval njeno poboljšanje. Kaznovanje mladoletnih je bilo milejše, saj so krivdo za prepovedano spolnost pripisovali pomanjkljivi vzgoji zaradi slabih socialnih razmer.
Med noge vtaknil »rdeče meso z jajčki in laski«
Napetost v hlačah je najbolj »dajala« samske delavce in hlapce, mesarske, pekovske, krojaške in trgovske pomočnike ter vajence, rudarje, vzdržati se niso mogli niti dva učitelja, sejmar, gozdar, slaščičar, berač, služkinji in celo menih. 52-letni nekdanji samostanski vrtnar iz Brežic,
Tjaša Podvratnik z drugo izdajo Zgodovina za vse, v kateri je objavila zanimivo raziskavo o spolnih pregrehah in zločinih Celjanov med obema vojnama.
s samostanskim imenom Florentin, je v meniški halji zlorabil 6-letnega Josipa G. To je storil, ko je na Bizelj-skem pobiral vinski mošt za samostan. K temu naj bi ga, kot je dejal, zapeljala »skušnjava (hudoba), ker so mu ljudje povsod dali piti mošt in bi v treznem stanju kaj takega ne mogel storiti«. 57-letni hlapec pa je bil že tretjič obsojen, ko je v graščini Žovnek v Braslovčah Jožefu S. sredi noči preparal hlače ter ga stiskal k sebi, hoteč vtakniti spolni ud v Jožefo-vo zadnjico. Egidij O. iz Zidanega Mosta je svojo žrtev nagovoril kar z besedami: »Mimi, pej sem, boš dala enkrat.« Komaj 12-letno je s prijateljem spolno zlorabil s tem, »da sta jo dregala s svojima spolnima udoma po spolovilu«. Kaj natančno se je dogajalo z mlado Trudo, je bilo jasno šele, ko se je
St. 33 - 29. april 2011
stokajoč prijela med nogami in povedala, da jo je na paši Cenek položil na hrbet, nakar je morala nekaj mešati med njegovimi nogami, kar ji je tudi pokazal. Pokazal ji je tudi nekaj, za kar je dejal, da so jajčka, nato ji je še pokazal, kakšne lase ima okoli spolovila. »Cenek je nato začel s svojega uda vleči nazaj neko kožo, nato je legel name in se na meni >hupfov<. Pri tem je Cenek utaknil meni med noge notri uno rudeče meso in je nato tako dolgo >hupfal<, da je pritekla neka bela voda. Ko se mu je to dogodilo, je pa šel z mene ter na malo potrebo.«
Oškodovanci so pogosto zahtevali odškodnino, večinoma za povračilo zdravniških stroškov.
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA
mM
8
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Da je bila Alma Celjanka, naj se vidi tudi nad Pečovnikom
Vse potrebuje svoj čas. Precej dolgo je trajalo, preden smo Almo M. Karlin, ki je s svojimi deli že v času življenja zaslovela že v tujini, začeli čislati tudi Celjani. Alma, ne glede na izrekanje o narodnosti, se je rodila in umrla kot Celjanka. V obeh primerih je, zanimivo, bivala v družbi figovca, sicer precej redkega drevesa v naših krajih. Ideja o obnovi njenega zadnjega domovanja, hiške nad Pečovnikom, je stara že skoraj 20 let. Odkup hiške ter zaščita njenega domovanja kot kulturne dediščine sta se zgodila pred desetimi leti, ko se je začela tudi obnova. A se ni izšlo. Vprašanje je, ali je ne bi povsem uničil zob časa, če je ne bi vmes »posvojili« učitelji in dijaki srednje gradbene šole ...
Tisti, ki so morda v zadnjih treh letih peš hodili mimo Pe-čovnika na Celjsko kočo, so zagotovo opazili, da je hiška res »posvojena«, saj so dijaki pridno delali tudi, kadar so se urice obveznega praktične pouka iztekle. V obnovno hiše, prvotno grajene zidanice, so vložili kar 1.300 ur svojega dela. Gre za domovanje tik ob pešpoti na Grmado, kjer je Alma zadnja leta življenja preživela s prijateljico Theo Gamelin. Tam mimo so precej hodili tudi učitelji srednje
šole za gradbeništvo in varovanje okolja, ki deluje v okviru Šolskega centra Celje. Takrat so iskali objekt, ki bi ga »posvojili« in obnovili v okviru projekta Dediščina v rokah mladih. »Tudi dijaki so se strinjali, pri čemer je pobudo sprejela tudi celjska občina,« je povedala ravnateljica šole Irena Posavec.
Pogled na hiško Alme Karlin vas bo verjetno šokiral. V majhnem hodniku kar ne veste, kam bi se obrnili. Na levi in desni pa sta dve sobici. V
večjo se je komaj stlačilo nekaj novinarjev s sogovorniki, ki so predstavili obnovo in načrte glede vsebin, ki naj bi jih ponujalo Almino nekdanje domovanje. V hiško pod Pečovnik sta se s Theo preselili, ko so njun prejšnji dom v Zagradu nacionalizirali. »Odkritje« hiške, ki so jo dedovali njuni sosedje, sega v leto 1992, načrti glede obnove so bili veliki, a razen obnovljene strehe so zastali. Izjemno zanimivo sodelovanje dijakov in šole ter konservatorske svetovalke Božene Hostnik pa je kočno rodilo sadove. Hiša se bo vplivom časa lahko vnaprej uspešno upirala, s še nekaj posegi nameravajo v njej pričarati vzdušje in način življenja časa Alme in Thee. Kako zapuščino, v Alminem zadnjem domovanju so našli številne fotografije, pisma in razglednice, predstaviti tudi celjski javnosti, ki ni brez zgražanja pred leti opazovala propada hiške, je nalo-
ga zavoda Celeia. Po besedah Simone Čater bodo v hiški, za kar čakajo denar z razpisa ministrstva za kmetijstvo, ure-
dili manjši muzej ter ponudili vzgojno-izobraževalne vsebine. Predvsem pa ohraniti lik Alme kot pomembne osebno-
sti Celja. In Alma si to vsekakor zasluži.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
Napol zaprta vrata Obsotelja
Nadvoz Grobelno od prihodnjega leta - Napol prezrta šmarska obvoznica ter vroča mestinjska dilema
Ko se številni potniki vozijo proti Rogaški Slatini, Podčetrtku ter naprej proti Hrvaški, je najpomembnejša prometna ovira na Grobelnem. Tam prečka državna cesta kar dve železniški progi, zato tam potniki izgubljajo čas s čakanjem. Rešitev je nadvoz, ki naj bi ga začeli graditi prihodnje leto.
Na zelo prometni cesti med Celjem in Obsoteljem sta med največjimi potrebami še gradnja obvoznice Šmarja pri Jelšah ter preureditev križišča v Mestinju. Med rešitvami, ki bi povečale pretočnost prometa, je najbližje gradnja nadvoza čez železniški progi na Grobelnem, za katerega je parcelacija zemljišč opravljena. Zemljišča za nadvoz bodo začeli odkupovati po izdanih odločbah geodetske uprave, trenutno ocenjujejo in odkupujejo stavbe, ki so predvidene za rušenje. »V kolikor ne bo težav pri pridobivanju nepremičnin in izvedbi javnega naročila za gradnjo, se bodo dela na terenu začela v drugi polo-
vici leta 2012,« odgovarja Nina Rangus iz Direkcije RS za ceste. Denar za gradnjo bodo skušali dobiti tudi od Evropskega sklada za regionalni razvoj, in sicer v višini 85 odstotkov. Projekt nadvoza na Grobelnem je tam v operativnem programu razvoja infrastrukture na prednostni listi cestnih projektov.
Poleg težko pričakovanega nadvoza na Grobelnem, ki bo na meji občin Šentjur in Šmarje pri Jelšah, si v Obsotelju želijo čim prejšnjo gradnjo obvoznice naselja Šmarje pri Jelšah. »V zadnjem času je bila vsa energija usmerjena v nadvoz Grobelno, v ta projekt pa nekoliko manj,« pripominja Peter Planinšek, vodja občinskega oddelka za okolje in prostor ter tajnik Občine Šmarje pri Jelšah. Šmarsko obvoznico načrtujejo po trasi mimo obstoječe železniške postaje že vrsto let, dovoljenje za rušenje postaje pa so pridobili pred osmimi leti. V državnem prostorskem načrtu so na novo umestili traso ceste
Pogled na Šmarje pri Jelšah, kjer prebivalci ugotavljajo, da je ob pripravah na gradnjo nadvoza na Grobelnem šmarska obvoznica napol prezrta.
Šentjur-Dobovec, medtem pa se v Šmarju sprašujejo, če bodo dovoljenje za rušitev železniške postaje lahko dobili znova.
O obsoteljskih prometnih zagatah so pred zadnjimi prazniki govorili med obiskom generalnega direktorja direktorata za ceste na ministrstvu za promet Davida Polutnika ter vršilke dolžnosti generalne direktorice direktorata za železnice Nine Mauhler. »Med obiskom smo sklenili, da bo generalni direktor dal pobudo ministrstvu za okolje in prostor, da bi se vsi zainteresirani župani s tega območja in morda tudi predstavniki gospodarstva srečali na sestanku na tem ministrstvu, kjer bi prejeli informacije o nadaljnem poteku projekta modernizacije ceste med Šentjurjem in Dobovcem,« omenja Planinšek. Do sestanka med predstavniki ministrstva za promet in Občine Šmarje pri Jelšah je prišlo na pobudo poslanca Zaresa Tadeja Slapnika ter šmarskega občinskega svetnika Davida Stupice.
Med glavnimi prometnimi zagatami Obsotelja je še križišče v Mestinju, kjer se ločita državni cesti za Rogaško Slatino in Podčetrtek ter naprej proti Hrvaški. Brez zapleta, nekoliko banalnega ter nepotrebnega, seveda ne gre. Pri načrtovani preureditvi mestinjskega križišča, ki ga načrtujejo že šest let, so v občini Šmarje pri Jelšah naklonjeni gradnji krožišča, v republiški direkciji za ceste pa trdijo, da bi bilo po strokovni plati najprimernejše semaforizirano križišče. Iz direkcije to poudarjajo že dolgo, vendar občinskemu svetu na njegovo željo doslej niso posredovali nobenega konkretnega argumenta, ki bi bil v prid predlaganemu trikrakemu semaforiziranemu križišču.
Zaradi nadaljnje izdelave izvedbene dokumentacije se mudi, zato so iz direkcije šmarski občinski svet po letu dni znova zaprosili za »dokončno stališče«. Svetniki, ki so se sestali tik pred zadnjimi prazniki, se vnovič niso odločili glede krožišča oziroma križišča. Na prihodnjo sejo občinskega sveta so zato povabili projektanta, da jim prvič sploh predstavi argumente za krožišče. Vsekakor morata biti na prvem mestu varnost in pretočnost prometa. In tista ureditev, ki jo bo projektant dokazal kot boljšo, bo po mojem mnenju nato v občinskem svetu tudi sprejeta,« meni vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Planinšek.
BRANE JERANKO
Nova bitka smetarske vojne
Neapelj iz Vitanja izginja, posamezni »Neapeljčani« ostajajo
VITANJE - Prejšnji teden so končno odstranili smeti, ki so se kopičile v zbirnem centru več tednov, prizor pa je še najbolj spominjal na smetarsko zmedo v Neaplju. V sodelovanju med vitanjsko in konjiško komunalo so odpeljali več kot petdeset kubičnih metrov različnih odpadkov. Več kot petnajst ton pomešanih odpadkov so tam nakopičili Vitanjčani in njihovi sosedi, od polomljenih televizorjev do barv in lakov, kar je za današnja merila varovanja okolja nesprejemljivo.
Tudi posamezni vitanjski občani ter iz sosednjih občin so se še po očiščenju zbirnega centra obnašali precej v neapeljskem duhu ter so odpadke znova odlagali tako, kot jih ne bi smeli. »Na tem mestu bomo poostrili nadzor ter vzpostavili red. Označen bo tudi čas mogočega odlaganja odpadkov,« je napovedal vi-tanjski župan Slavko Vetrih, ki omenja možnost kontroliranja zbirnega centra z video nadzorom. Enega kršitelja, ki je prejšnji teden odlagal odpadke v nasprotju s pravili zbirnega centra, naj bi že izsledili. Po očiščenju zbirnega centra je Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice v petek postavilo še zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, zadnji je bil nameščen v tem tednu.
Problem nakopičenih odpadkov v vitanjskem zbirnem centru se je začel po nekaj tednih razpletati po zadnji seji vitanjskega občinskega sveta, ki je odločil, da mora konjiška komunala kot izvajalec javne službe zbirni center takoj počistiti ter vzpostaviti ločeno zbiranje odpadkov. To se je zdaj res zgodilo, ostaja spor glede plačila zneska 22 tisoč evrov za preteklo delovanje zbirnega centra, ki jih konjiška komunala zahteva od Občine Vitanje. Občina trdi, da stroški pripadajo komunali, ker odpadke povzročajo občani sami (in ne občina), v komunali trdijo nasprotno.
In kakšne so nasploh okoliščine ter korenine smetarske vojne v Vitanju? Razmerja v Sloveniji so razmeroma jasna: zbirni center je občinska infrastruktura, s katero upravlja izvajalec javne službe, stroške za izvedbo storitev pa preko cene izvajanja javne službe (v katero je vključen tudi strošek zbirnega centra) poravnajo uporabniki. V Sloveniji je uveljavljeno, da imajo izvajalci javne službe v ceni storitve vključen tudi ta strošek in Občina Vitanje bi v tarifnem pravilniku to seveda morala imeti vključeno. V vitanjskem primeru je konjiška komunala celo odvažala (ter še odvaža) odpadke iz zbirnega centra kar brez potrebne pogodbe z občino, česar tudi občinski nadzorni svet ne bi smel dopustiti.
Smetarska vojna v Vitanju ima vsaj pet let stare korenine, saj je zaradi nesoglasij v preteklosti občina konjiški komunali že »grozila«, da bo izbrala drugega izvajalca javne službe, kar se zdaj z objavo javnega razpisa tudi dogaja. Si v komunali svojega glasu zato niso upali povzdigniti? Povsem jasno je le eno, to je, da je na širšem Konjiškem cena ravnanja z odpadki med najnižjimi v Sloveniji. Kako dolgo še?
BRANE JERANKO
NOVI TEDNIK
EKOLOGIJA
9
Poplavna varnost na račun rib?
Ribiči menijo, da se pri posegih v vodotoke lahko združita tako varnost pred poplavami kot skrb za ribe, če je posluh - Kormorani kot večen problem
V razmerah, ko so posegi v vodotoke z novogradnjami, namakanji kmetijskih površin in malimi hidroelektrarnami vse pogostejši in ko se v imenu poplavne varnosti pozablja na življenje v vodi in ob njej, je vloga ribičev zelo pomembna. Ti se namreč ne ukvarjajo samo z ribolovom, temveč izvajajo še cel kup aktivnosti, ki so pomembne za gospodarjenje z ribjim življem in s tem za življenje v naših vodah.
Peter Solar je predsednik Zveze Ribiških družin Celje že drugi mandat. Zveza združuje devet družin, in sicer so to ob Savinji Ljubno, Mozirje, Šempeter, Celje in Laško, ob Paki Velenje in Šoštanj ter ob Voglaj-ni RD Voglajna. K zvezi sodi tudi RD Sotla. »Vloga zveze je v tem, da pomaga društvom in vpliva na državo, da pri sprejemanju predpisov v čim večji meri upošteva tudi zahteve ribičev,« pravi Solar. Žal Slovenija še vedno nima strategije na področju sladkovodnega ribištva, ugotavlja. »Dokler nam nihče ne zna povedati, kakšna
je nosilna kapaciteta Savinje, nam tudi ne zna predpisati, koliko smemo odloviti in koliko smemo vložiti. Dokler tega ni, gospodarimo tako, kot smo doslej. Lahko smo zadovoljni, saj imamo še vedno veliko rib v naših vodah, kljub ogrožanju kormoranov in kljub nestrokovnim posegom v vode, brez gradbenih dovoljenj in brez soglasja ribiške stroke.«
Zadnji primer posega v vodotoke, kjer so »pozabili« na vodni živelj, je urejanje Vo-
vode le na nekaj centimetrov, delajo se korita, ki so obložena s kamenjem in kjer ni več prostora za ribe.«
Ob tem je žalostno, da ribiči najbolj pogosto sploh niso sogovorniki, ko gre za dela na vodotokih, saj se večina teh opravi kot vzdrževalna dela, za kar se ne izdaja gradbenih dovoljenj. »Tako se zaobide tudi zavod za ribištvo, ki je edina strokovna ustanova, ki daje mnenja in soglasja o posegih.« Čeprav bi se z malo volje dalo
glajne skozi Šentjur in pritokov Kozarica in Pešnica. »Ribiči smo v prvi vrsti za poplavno varnost, vendar je ob tem treba zagotoviti boljše biološko stanje oziroma dobre pogoje za ribolovne vire,« pravi Solar. »Danes se vodotoki predvsem širijo, s čimer se niža globina
Moje drevo
Otroci celjskega vrtca Anice Černejeve so prejšnji teden postali ponosni lastniki ter skrbniki dreves. V okviru projekta Moje drevo so jim predstavniki Ekošole namreč podarili kar 205 dreves, ki jih bodo lahko zasadili na vrtove in zelenice v okolici svojih domov ter tam opazovali njihovo rast.
Na ta način so v vrtcu tudi obeležili Svetovni dan Zemlje, seveda pa niso pozabili niti, da smo v mednarodnem letu gozdov. Tako so se otroci celjskega vrtca pridružili skupno 634 slovenskim otrokom, ki letos sodelujejo v v pilotnem projektu Ekoopazovalni dnevnik Moje drevo. Že v začetku šolskega leta so prejeli dnevnik, v katerega s starši zapisujejo opažanja o rasti in razvoju dreves v vseh letnih
Očistili bodo Balkan
Konec tedna je bila v organizaciji društva Ekologi brez meja v Rimskih Toplicah regionalna konferenca Očistimo Balkan v enem dnevu.
Na njej je sodelovalo 61 predstavnikov iz 11 držav, ki bodo drugo leto skrbeli za organizacijo in izvedbo velike prostovoljske okoljske akcije v svoji državi. Akcija bo 24. marca 2012 v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, na Kosovu, v Makedoniji, Srbiji, na Hrvaška, v Sloveniji, Estoniji, Avstriji in Latviji. V petkovem nagovoru udeležencem je evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik podprl akcijo in poudaril, da ima civilna družba moč, ki je politika in zakonodaja nimata. S svojim zgledom lahko vpliva na spremembe navad in razmišljanja celotne družbe.	TC
Peter Solar: »Ko prideš k vodi, je to poseben užitek in povračilo za vse, kar je bilo treba narediti kot član ribiškega društva. Je pa vedno manj ljudi pripravljenih zastonj delati in prevzemati funkcije. Vedno več je namreč obveznosti in vedno manj podpore tistih, od katerih bi jo pričakovali.«
Letos praznujejo ribiči 130-letnico organiziranega ribištva na Slovenskem. V državnem svetu bo maja predavanje na temo Življenje v vodi, junija pa na Brdu svečana akademija. Novembra bo posvet na temo, kako s sladkovodnim ribištvom naprej.
brez večjih težav urediti pogoje za ribe, in sicer s pragovi na vodotokih, z obalno vegetacijo ... »Vodarska stroka te zadeve obvlada, večji problem je denar, ki pa ga zapravljamo tudi za manj pomembne stvari, kot je ohranjanje ribjega življa,« je prepričan Peter Solar.
Potok brez vode, elektrarna pa dela
Ribiči opozarjajo tudi na problem malih hidroelektrarn ali kot pravi Solar: »Nič ni narobe, če so zgrajene v skladu s projekti in se uporabljajo na ta način. Odreagirali pa smo tam, kjer se ni spoštoval ekološko sprejemljiv pretok vode. Marsikje ta niti ni bil določen. Dogajalo se nam je, da je bil vodotok suh, kanal v hidroelektrarno pa zvrhano poln, in to v času, ko so bili najnižji vodostaji.« Žal se pri gradnji vse prevečkrat ne upošteva ribjih stez, če pa že, so narejene nefunkcionalno, ribe še vedno lahko zaidejo v turbine. Sicer pa je preho-
dnost vodotokov v Sloveniji resen problem. Večina jezov v Savinjski dolini je neprehodnih, zato ni možna migracija rib. »Savinjo je kot ostale reke treba gledati kot celoto, ne pa, da se celo ribiške družine zapirajo znotraj svojih meja,« opozarja Solar.
Če zadnja leta skoraj ni več množičnih poginov rib zaradi izpustov iz industrijskih obratov, pa so vedno večji problem kormorani. Leta 1993 jih je pri nas prezimo-valo 1734, nato je njihovo število naraslo na 2500 do 4 tisoč. V Sloveniji se lahko letno odstreli 115 kormora-nov, v regiji le 15, plašijo jih lahko samo od podvinskega
jezu proti izviru, na Dreti in Hudinji pa šele od letos. Medtem jih vsak dan naštejejo več kot 300. Kormorani jedo vse, ribiči pa posebej spremljajo lipanje, kjer je uničenih tudi 90 odstotkov vseh, in podu-ste. »Problem je rešljiv samo z angažiranjem države, ki je zaščitila kormorane in je odgovorna za škodo,« pravi Solar in dodaja, da bodo zahtevali spremembo predpisov, saj je procedura dokumentiranja in uveljavljanja škode taka, da ne morejo biti uspešen. Pri sivi čaplji pa ocen o škodi še sploh nimajo, vedo pa, da so gojitveni potoki vse bolj prazni.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
PODPISANA JE
DEKLARACIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
časih. Namen projekta je spodbujati sodelovanje med otroki, starši ter vzgojitelji v v vrtcu, da skupaj spoznavajo naravne znamenitosti. Na ta način želijo otroke spodbuditi k aktivnosti in kreativnosti ter jih omogočiti, da zgodaj v otroštvu začutijo in spoznaj o bogastvao rastlinskega sveta. S skrbjo za svoje drevo, kar nosi tudi določeno mero odgovornosti, bo to šlo še lažje.
PM, Foto: SHERPA
Savinjska regija je zadihala s projektom Ekoregija in vse je usmerjeno k dobrim praksam na področju varovanja okolja. Projekti po 31 občinah, vključenih v projekt Savinjska regija - Ekoregija, se že izvajajo, zato je bilo delovanje ob svetovnem dnevu Zemlje, 22. aprila, nadgrajeno s podpisom Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije. V njej so se podpisniki zavezali k družbeno odgovorni skrbi za doseganje splošne blaginje v regiji. Njen razvoj se bo gradil na etičnih načelih in se uveljavil kot družbeni ekosistem. Spodbujanje samooskrbovanja spada med prednostne naloge, enako tudi vzdržno in okolju prijazno upravljanje z naravnimi viri. Pri pripravi in izvajanju investicij se bodo upoštevala načela trajnostnega razvoja, obenem pa se bodo za okoljevarstvene investicije,
trajnostno in tehnološko prestrukturiranje iskale ekonomske vzpodbude. Ekološki odtis Savinjske regije se bo tako skozi trajnostni razvoj izboljševal in vse delovanje je in bo konkurenčna prednost Savinjske regije. Za doseganje tega bodo k delovanju in podpisu Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije vabljeni še vsi tisti, ki mislijo na prihodnost in delujejo na vladnem, nevladnem in okoljevarstve-nem področju. Udejanjanje vsebine deklaracije bo kot nosilec usmerjala Razvojna agencija Savinjske regije. Projekt je odprt, osnovan na vključevanju izkušenj, znanja in primerov dobrih praks na področju okolja, ki jih imajo projektni partnerji. Skoraj 256 tisoč prebivalcev Savinjske regije tako z optimizmom zre v prihodnost, ki bo zelena in polna življenja.
10
PROSTOVOLJSTVO
NOVI TEDNIK
V Novem tedniku se pridružujemo evropskemu letu prostovoljstva 2011 z geslom Bodi prostovoljec, spreminjaj svet. Eden od ciljev evropskega leta je tudi dvig zavesti o koristih in pomembnosti prostovoljstva za boljšo družbo. Koledarsko pomlad v časopisu odmerjamo podpori duha prostovoljstva tudi v naši družbi. Zato v aprilu, maju in juniju v okviru te posebne rubrike predstavljamo prostovoljstvo in prostovoljce. Tadej Perčič je eden celjskih naj prostovoljcev, ki širi računalniško znanje v domu starejših.
Z dedkom na Facebook
Tadej Perčič je postal naj celjski prostovoljec v kategoriji do 15 let.
Nekateri najstniki so prepričani, da staršev ni dobro dodajati med Facebook prijatelje. Po drugi strani pa bi bilo strašno »kul« imeti med internetnimi »frendi« na primer dedka ali babico. Si predstavljate? Nekateri vnuki se s tem lahko pohvalijo. Tudi zato, ker obstajajo prostovoljci, kot je Tadej, ki svoje trendovsko znanje delijo z generacijo izpred računalniške invazije.
Tadej končuje II. OŠ v Celju, kjer njegovo računalniško znanje in vsestranska
pripravljenost, da pomaga, nista ostala neopažena. Vedno rad ponudi roko, pa če gre za pripravo šolske prireditve ali učno pomoč sošolcu. Za občinsko priznanje, ki ga je letos osvojil v najmlajši kategoriji, ga je predlagal njegov učitelj računalništva. Kot se je izkazalo na podelitvi, se je to zdela izvrstna ideja še mnogim na šoli.
Zadnji dve leti je Tadej reden gost celjskega Doma ob Savinji. V njegovi računalniški skupini je približno šest rednih članov, ki so se z ra-
čunalniki prvič srečali pred šestimi leti. »Samo ena gospa je kot uslužbenka v banki imela opravka z njimi. A glede na napredek informacijske tehnologije v zadnjih letih to ni bila bistvena prednost,« pripoveduje Tadej, ki se niti slučajno ne strinja s predsodkom, da stari ljudje in računalniške novotarije ne gredo skupaj. »Obvladajo socialna omrežja, s svojci komunicirajo preko e-pošte in pogovornih programov, brskajo po spletu, skratka znajo toliko kot marsikateri moj sošolec. Res so veliko dosegli v teh letih,« je Tadej ponosen nanje. »Vmes se seveda pogovarjamo o marsičem. Vedno izvem kaj novega in na veliko stvari sploh ne bi bil pozoren, če se ne bi družil z njimi.«
Sicer pa je prostovoljstvo nekaj, kar je že zdavnaj postalo čisto običajen del življenja. »Tako preživljanje prostega časa se mi zdi koristno. Po drugi strani pa vedno bolj vidim, kako se vse vrne. Jaz
pomagam na področju, ki ga obvladam, spet drugi pa meni pri stvareh, kjer nisem tako močan.« Kaj bo prinesla prihodnost, še ne ve. Zaenkrat je v načrtu I. gimnazija v Celju, potem bo svoje poka-
zal čas. Tokratnega priznanja ni pričakoval, mu pa veliko pomeni. »Seveda sem vesel. S tako spodbudo se bom v prihodnje še bolj trudil.«
StO
Foto: SHERPA
Festival prostovoljstva je minulo sredo poskrbel za poseben utrip v središču mesta. Med mladimi, ki jim ni vseeno, so bili tudi dijaki Gimnazije Celje center.
Prostovoljci priredili praznik mestu
CELJE - Mestno središče je v sredo oživil šesti Festival prostovoljstva. Na razpis Mladinskega centra Celje so za naziv Naj prostovoljec 2010 predlagali 70 posameznikov z najrazličnejših področij. Naziv najbolj izstopajočih sta župan mestne občine Bojan Šrot in direktor MCC Primož Brvar leto podelila štirim prostovoljcem.
V prvi kategoriji, od 12 do 15 let, so na predlog II. OŠ Celje nagradili Tadeja Perčiča. V kategoriji do 19 let je priznanje dobila Sabina Zaleznik, in sicer na predlog društva tabornikov Rod II. Grupe odredov Celje. V kategoriji do 29 let je bil nagrajen Urban Kalšek, ki ga je predlagal Contraco - Špesov dom. V starosti do 60 let pa je na predlog KUD Bum teater priznanje prejela Maja Skakic. V zadnji starostni kategoriji pa letos niso imeli nominirancev.
Na stojnicah so se predstavili društva, zavodi in organizacije, ki se ukvarjajo z različnimi področji mladinskega dela. Prav oni so pripravili tudi pester kulturni, glasbeno-plesni program. Vodil ga je Luka Marcen iz KUD Bum Teater.
StO, foto: SHERPA
Festival prostovoljstva je bil tudi prijetna priložnost za druženje na pomladanskem soncu. Je pač lepo vedeti, da če v svojem prostem času narediš nekaj dobrega za sočloveka, kljub vsemu še nisi ravno ogrožena vrsta.

www.novitednik.com
Presenečenje za naj prostovoljca in naj očka
Prostovoljci v svoje dejavnosti vlagajo svoj čas, svoj denar in svojo energijo. Pri tem se nikoli z obžalovanjem ne ozirajo nazaj, da bi kdaj naredili kaj drugače. Noben predpis namreč ne more preprečiti, da ne bi kdo vsega srca vložil v nekaj, kar mu sčasoma zleze pod kožo.
»Vse se podeseteri in vrne tako ali drugače.« Ko so v Šentjurju podeljevali priznanja naj prostovoljcem, so se že v programu zvrstile prav posebne zahvale tistih, ki so se jih prostovoljci dotaknili. Miranu Javorniku, ki na Dolgi Gori že dolga leta dela z mladimi na vseh področjih, so prišli na primer zaplesat najmlajši folkloristi. In čeprav je bila med plesalci tudi njegova hči, je glasbeni vložek ostal do zadnjega ganljivo presenečenje.
StO, foto: SHERPA
www.radiocelje.com
NOVI TEDNIK
PORTRET
11
V Janezovi zbirki je precej medalj in ostalih vojaških stvari, razen orožja. Orožju najbližje so cimermanke (sekire). Na medalje pa ima tudi slabe spomine. Nekaj so jih namreč pospravili drugi zbiratelji s hitrimi prsti.
Ujet v zgodovini
Janez Osetič ima največjo zbirko Mohorjevih knjig v Sloveniji - Zbira vse, kar mu je všeč - Najdragocenejša je ustaška čelada NDH
V Vinski Gori živi zbiratelj v pravem pomenu besede. V njegovi hiši ni pol kvadratnega metra prostora, da bi še kam kaj postavil. Kaj kvadratnega metra, niti kvadratnega centimetra! Knjižne police so nabito polne, polni knjig so tudi številni zaboji. Stene se šibijo pod slikami, fotografijami, albumi so polni razglednic, v hiši so tudi vojaške uniforme, čelade, skratka »ni da ni«! Ogromna je tudi Janezova zbirka starih razglednic in prav te dni bo na ogled v velenj ski knjižnici njegova zbirka velikonočnih razglednic.
Janez me je v hišo povabil liki zbirateljski žilici. V njem so
z besedami: »Ne ustrašite se, ker bolj malo čistim.« Ni bilo strašno, razen če bi mi kdo rekel, da bi morala vse starine preložiti s polic in zložiti iz za-bojčkov. Že hodnik priča o ve-
ob straneh zabojčki s knjigami, teh ima Janez okoli 15 tisoč. Prebral ni vseh, prizna, saj je to vendarle prevelik zalogaj. Največ knjig je iz Mohorjeve družbe, ki letos praznuje 160-
letnico. Najstarejša Mohorjeva knjiga je iz leta 1870. Po tej letnici ima praktično vse, kar je Mohorjeva izdala. Seveda štejejo le prve izdaje in ne ponatisi.
Za lepe spomine
Janez se spominja dni, ko v Vinski Gori oziroma v Prelski, kjer je doma, še ni bilo toliko hiš. Prava vaška idila, čeprav, če pomislim, tudi danes za naše mestne razmere tam ni težav s prostorom in z vaško idilo ... Zbiranje starih predmetov spominja na stare lepše čase, povzame Janez in navdušeno
doda: »Stari borci so živeli v tej vasi.« Tudi zato zbira. In prav z vojaškimi rečmi je začel pred 25 leti. Sprva je zbiral fotografije avstro-ogrskih vojakov in fotografije I. svetovne vojne. Razočaran, ko je ugotovil, da ljudje raje vržejo starine stran, kot da bi jih podarili ali vsaj prodali, je za nekaj let zbira-teljstvo opustil.
Pred enajstimi leti je znova našel staro strast. Tokrat je bila še močnejša in njegove najrazličnejše zbirke so se začele širiti. Marsikdo bi lahko rekel, da je vse skupaj le krama, ali kot je pravila Janezova že
pokojna mama: »Vse gre v ta >klump<. Avta si pa ne kupiš.« Janez tudi danes vozi »petko« za dvesto evrov. Več kot toliko dati za avto je greh, saj potem za starine nič ne ostane!
Kako postati zbiratelj
Janez je od nekdaj rad bral zgodovinske knjige. Veliko jih je kupoval, še ko je delal kot študent. Rad je poslušal, ko so starejši ljudje pripovedovali zgodbe, gledal praktično vse zgodovinske oddaje po televiziji. Vse to ga je »naredilo« zbiratelja. Poznavalca, pravi. Ampak na koncu je vseeno občutek tisti, ki ga žene, da kupi neko starino, knjigo, razglednico. Mora mu biti všeč.
A tudi Janez se je učil na napakah. Mama, ki je bila učiteljica, je domov prinesla trideset »čitank« z rdečimi platnicami. Takrat se mu niso zdele nič posebnega. Ne dovolj stare, skratka ne take, da bi jih bilo vredno imeti. Janez je prav vseh trideset skuril! Še danes mu je žal. Prav ta letnik »čitank« je namreč med najbolj iskanimi! In danes verjetno knjig ne bi dal na grmado.
Tudi na bolšjakih je konkurenca!
In to kakšna! Janez je študiral ekonomijo. Svoje znanje je nekaj let podajal mladim v Ljubljani. Verjetno mu ta znanja danes precej koristijo, ko »kšefta« za starine. In pri tem je zelo uspešen. Slaba stran uspeha, in temu bi pritrdili verjetno vsi uspešneži, je ne-voščljivost. In ker ga veliko drugih zbirateljev že pozna, mu za kakšno stvar, ki jo želi kupiti, postavijo višjo ceno kot drugim.
Na bolšjakih ni težava le konkurenca, ampak tudi tatovi! »Preveč sem zaupljiv,« potoži. To ga je stalo že kar nekaj dobrih starih kosov, največ razglednic. Nekateri pridejo na bolšji sejem samo krast, je prepričan. Sicer pa največ kupujejo drugi zbiratelji in naključni sprehajalci. Slednji največkrat posežejo po starih kuharskih
knjigah, knjigah o zeliščih in Titovih slikah. Z zbiratelji pa na bolšjakih predvsem menjavajo predmete.
Z ostalimi zbiratelji se tudi sicer veliko srečuje. Njegova hiša je ljudem vedno odprta in tudi to ga je že stalo! Nekoč je imel obisk in ko je obiskovalec odšel, je bil Janez ob sabljo iz časa Marije Terezije in ustaško medaljo. Morda je prav zato svoj najdragocenejši kos, ustaško čelado iz časa NDH, tako skril, da je zdaj tudi sam ne najde. Kako bi čelado sploh lahko našel med vsemi zabojčki, policami, omarami, ki nabito polne stojijo po celi hiši?!
Razstave
Janez ima toliko predmetov, da lahko pripravi priložnostno razstavo v nekaj dneh. S katerega koli področja zgodovine. Lani je pripravil tri razstave. Dve v žalski in eno v velenjski knjižnici. Razstave so bile o 160-letnici Mohorjeve družbe, 90-letnici koroškega plebiscita, na eni pa je razstavljal božnič-no-novoletne razglednice. Ta teden bodo odprli razstavo v velenjski knjižnici z njegovimi velikonočnimi razglednicami.
Prav razglednic ima poleg knjig največ, kar 10 tisoč. Štejejo le prve izdaje, tako kot pri knjigah, ne ponatisi. Njegove razglednice so uporabili tudi pri pripravi monografij Velenje: Stoletje na razglednicah in Pozdrav iz Šoštanja: Mesto na starih razglednicah.
Ko Janez govori o svojih starinah, slikah, fotografijah, »cimermankah« (sekirah) ali o stari nikoli nošeni nemški uniformi, ki jo je rešil, preden bi si jo dokončno privoščile miši, se mu svetijo oči. Vsak dan mora kupiti vsaj eno stvar, pravi. Tisti dan, ko sva z Andražem prišla k njemu, ni kupil še nič, ker naju je čakal. Ne verjamem, da je po najinem odhodu ostal doma. Bogve, kaj bo naslednjič na njegovem »štantu« na bolšjaku. Lahko si greste tudi v Celju pogledat. Zagotovo bo tam.
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
V svoji zbirki ima Janez okoli 10 tisoč razglednic. V teh dneh je v velenjski knjižnici na ogled razstava njegovih velikonočnih razglednic. Na fotografiji je razglednica Maksima Gasparija.
Janez Osetič v svojem svetu. Prav vse sobe so tako naložene. Knjige so prav v vsaki sobi, po vseh stenah so slike ali stare fotografije. Med njegovimi starimi predmeti pa je tudi veliko pločevinastih posod in škatel. Ena izmed njih je velika pločevinasta posoda stare celjske lekarne, v kateri so imeli malinovec.
12
KULTURA
NOVI TEDNIK
ZGODBE IZ KAMRE
ACkamra
www.kamra.si
Načrt Okrožnega mesta Celja iz leta 1827. Z rdečo so označene pekovske hiše tistega časa.
Pekovska obrt v Celju
Najstarejši ohranjeni arhivski vir o cehovski organiziranosti celjskih pekov izhaja iz 18. avgusta 1700; v njem je cesar Leopold potrdil pravila pekovskega ceha v Celju in prepovedal peko kruha na črno.
Pravila naj bi mestnim pekom omogočila spodobno preživetje, obenem pa ohranjala kvaliteto kruha. Peki so se namreč pritoževali, da lahko v mestu prodajajo kruh »skoraj vse stare babnice, go-stači in kmetje, ki se te obrti niso nikoli učili«. Nelegalna peka kruha v mestu s tem ni bila odpravljena, čeprav se je mestni svet obvezal, da bo kršiteljem kruh odvzel in ga razdelil med reveže.
30. januarja 1706 je Jožef I. na novo potrdil pravila pekovskega ceha, kjer sta ceh in mesto v 29 členih z dodatkom uredila medsebojne obveznosti. Prva mesta pravilnika zavzemajo točke, ki določajo versko življenje članov ceha; le-ti se morajo med drugim udeleževati po-božnosti ob praznikih svojih zavetnikov sv. Florijana in Marije. Naslednje točke določajo sprejem in šolanje vajencev, ki traja običajno 3 do 4 leta. Napredovanje v pomočnika ali mojstra mora odobriti ceh po obveznem enoletnem delu pri katerem od mojstrov. Nekaj točk določa pravila pri oskr-
bi pekov z žitom. Člani ceha si pri nakupu žita ne bodo konkurirali, prav tako ga ne bodo dražili in prevzemali revnim kupcem. Obvezali so se tudi, da bodo po pošteni ceni odkupili žito špitalske in farne posesti sv. Danijela. Pri mletju moke morajo v mlinih pomagati pekovski vajenci in pomočniki. V kru-harni v mestu bo vedno na-
prodaj zadosti raznovrstnega kruha, ki ga bo peklo od 6 do 7 pekovskih mojstrov. Če se bodo držali pravil, jim mestna oblast obljublja, da jih bo varovala pred konkurenco šušmarjev, varovala pa bo tudi meščane pred morebitnimi goljufijami s strani pekov. Pravila določajo tudi vedenje članov ceha v prostem času in predvidevajo kazni za nečistovanje, prevare, tatvine in kockanje.
Kam so Celjani »hodili po kruh«, pa boste izvedeli naslednji teden.
JANKO GERMADNIK ROBERT OŽURA
Dokument o potrditvi pekovskega ceha iz leta 1706.
OSREDNJA
JIZNICA Celje
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Knezi (spet) na
^^^dr^J Gledališčniki Zarje za novo premiero izbrali
delo Knezi Celja - Skrivnost gradu Ojstrica
Gledališki ansambel Zarje Trnovlje - Celje je premierno predstavil zgodovinsko dramo Knezi Celja - Skrivnost gradu Ojstrica, ki jo je pisec in režiser mag. Miha Alujevič posvetil veliki in še vedno v tančico skrivnosti odeti ljubezni Friderika Celjskega in Veronike Deseniške.
»Zgodovina Celja, predvsem iz časov zmagoslavnega in nato tako na hitro propadlega obdobja Knezov Celja, je že od nekdaj burila domišljijo ustvarjalcev, saj se ljubezenski zaplet med Veroniko iz Desenic in Friderikom II. Celjskim enako kot ljubezenska zgodba med Romeom in Julijo, slavnega veronskega para, konča tragično. Prav tu smo ustvarjalci našli največji izziv, zaplet in moč ...« so premiero napovedali Zarjani.
Rezultat nas je pustil v globokih dvomih. Na odru smo namreč spremljali dolgo, na trenutke zelo razvlečeno zgodbo, ki jo že poznamo. Ni ga namreč, ki ne bi vedel za spletke Hermana II., za njegov pohlep in spretno trgovanje, s katerim je tudi s pomočjo porok svojih otrok pridobival ozemlja in ugled. In namesto obljubljenega, tragične ljubezenske zgodbe, smo gledali obnovo zgodovinskih dogodkov, zgodbo o celjskih knezih, ko so bili s Hermanom II. in z Barbro Celjsko na višku moči. Od ljubezni, žal, tudi »l« ni ostal. A to je stvar besedila, ki bi moralo doživeti temeljite spremembe in okrajšave. Vse drugo je bilo zelo dobro. Scena Darje in Krešimirja Vrebca, ki se je v filmsko kadriranih in dobro
režiranih prizorih hitro in nemoteče spreminjala, luč Vilija Pajka, kostumi Darje Vrebac in Sare Šuster. Tudi glede igralske izvedbe pripomb ni. Borut Alujevič, Marko Cirman, Frenk Železnik, Srečko Centrih, Tomaž Krajnc, Urška Majcen, Cvetka Videc, Nada Jelen, Mateja Žvižej, Živko Beškovnik, Cvetka Jovan - Jekl, Žiga Medvešek, Alen Mastnak, Niko Korenjak, Mateja Ajdnik Korošec, Nika Stipič in Krešimir Vrebac so dobri in prepričljivi. Le drama, žal, ni takšna, kot smo pričakovali. Je zgodovinska drama in, žal, ni ljubezenska drama. Je predolga, razvlečena, za tiste, ki zgodbo poznajo, že kar dolgočasna. Kot da se ji pozna, da je bila v osnovi pripravljena za uprizoritev na prostem. In morda ji manjka ravno to. Scensko in kostumsko bogata predstava bi bržkone bolje učinkovala na prostem.
Vse zapisano ne zmanjšuje priznanj za ogromen vložek vseh vpletenih v to predstavo. Zarja je eden redkih ljubiteljskih gledaliških ansamblov, ki se ne odloča zgolj in izključno za bulvarke, komedije in ljudske igre, kot je žal praksa v preštevilnih ljubiteljskih gledališčih. Predstava Knezi Celja - Skrivnost gradu Ojstrica ima naboj in potencial, tudi režijsko je izvrstno postavljena in predvsem je drama, na katero so lahko ustvarjalci ponosni. Škoda le, da še vedno nismo doživeli toliko opevane ljubezni med Veroniko in Friderikom, našima Romeom in Julijo.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: TimE
Prizor iz predstave Knezi Celja - Skrivnost gradu Ojstrica (z leve): Cvetka Videc kot Veronikina spletična, Urška Majcen kot Veronika in Tomaž Krajnc kot vohun.
Drevo in zvezda
S predstavitvijo zvočne knjige Drevo in zvezde in s koncertom Tomaža Pengo-va so 15. celjski dnevi knjige pred ne ravno gosto posejanim občinstvom doživeli vrhunec, prelep večer uglasbene poezije.
Tomaž Pengov je res posebnost na slovenski sceni. Ta izjemen slovenski kantavtor, ki ni nikoli silil v ospredje in ki le redko nastopa v živo, občasno posname kakšno pesem in še bolj občasno tudi izda kakšen album, ustvarja že dolga leta. In si ostaja zvest tako v mehki, nežni, globoko izpovedni liriki kot v preprosti glasbeni spremljavi, ki jo le še podčrta. Knjiga Drevo in zvezde prinaša Pengovove zbrane pesmi, ki jih poznamo z njegovih plošč. Zelo zanimiv je njen dodatek - prozni in pesem-ski odlomki iz Tomaževega dnevnika iz leta 1968, ko je
Pengov kot prvi v nekdanji Jugoslaviji objavil kantavtorsko ploščo Odpotovanja. V celoti jo je posnel sam, pretežno v domači kopalnici, ob naslovni skladbi pa je prinesla (vsaj) še legendarno Danajo. Plošča, ki je zdaj priložena nje-
govi knjigi Drevo in zvezde, je v glasbenem delu povečini inštrumentalna, poleg vrhunskih akustičnih kitarskih popotovanj pa ponuja vpogled v Tomaževo glasbo za gledališče.
BS, foto: GrupA
Tomaž Pengov je v kinu Metropol predstavil svojo knjigo Drevo in zvezde.
NOVI TEDNIK
KULTURA
13
V znamenju Madžarov
ROGAŠKA SLATINA - Madžari so bili nekoč pogosti zdraviliški gosti. To je tudi povod, da so pred dnevi slovesno odkrili spominsko obeležje v počastitev pomembnega madžarskega pisatelja, novinarja in politika Mikszhata Kalmana (1847-1910), ki je bil v zadnjem desetletju življenja prav tako večkrat na zdravljenju v tukajšnjem zdravilišču.
Po lanski 100-letnici Kal-manove smrti so na Pegazo-vi ploščadi pred nekaj dnevi odkrili njegovo spominsko
obeležje. Na obeležju piše: »Nesmrtni madžarski pisatelj je v zatonu svojega življenja v teh toplicah iskal zdravje. V spomin njegovi bralci in častilci.« Kalman, ki je bil na začetku pisateljske poti prezrt, se je uvrstil z novelama Govoreči kaftan in Dežnik svetega Petra med največje madžarske noveliste 19. stoletja, po njegovih delih pa je posnetih osem madžarskih filmov. Občina Rogaška Slatina se je odzvala na pobudo Društva Miksz-hat Kalman, madžarskega veleposlaništva in madžar-
MIKSZATH KALMAN
»47 - m&

A HAIHAJ&TLAK StAGVAR " |RO ElETE .UKONVAtf E fUsdohelvenkereste
Z nastopa madžarskega pianista Gergelyja Boganyija v Kristalni dvorani, z Lisztovimi deli. Na odprtju Kristalne dvorane je nastopil sam Franz Liszst.
v\teu JE v zatonu svcto življenja v teh toplicah
;0nulN MJEGOVi BH^'liV
Spominsko obeležje madžarskemu pisatelju Kalmanu.
ske narodnostne skupnosti, obeležje pa sta odkrila župan mag. Branko Kidrič in madžarski veleposlanik dr. Istvan Szent-Ivanyi.
Na dan, ko so slovesno odkrili Kalmanovo obeležje, so v občini opozorili še na enega velikega umetnika, ki ga Madžari štejejo za svojega. Letos se Madžari spominjajo 200-letnice rojstva skladatelja in pianista Franza (Ferenca) Liszsta, sina slovaških staršev, ki je bil rojen na območju današnje Avstrije. Vrhunski pianist in še posebej ljubljenec ženskega občinstva, ki je na koncu ži-
vljenja postal menih, je med koncertiranjem po vsej Evropi nastopil v Rogaški Slatini. To je bilo pred 165 leti ob slovesnem odprtju tamkajšnje Kristalne dvorane. V okviru kulturnega dogajanja v času madžarskega predsedovanja Evropski uniji ter v počastitev Lisztove obletnice je v Kristalni dvorani z Lisztovi-mi deli nastopil upoštevan madžarski pianist Gerlgely Boganyi. Boganyi je med drugim že igral z londonskimi filharmoniki ter kon-certiral v newyorški dvorani Carnegie.
BJ
Z zlatom iz Budimpešte
Mešani mladinski zbor Šolskega centra Celje se je po uspešnem nastopu na Mednarodnem mladinskem peskem festivalu v Celju pod vodstvom zbo-rovodkinje Andreje Ocvirk udeležil še 13. mednarodnega zborovskega tekmovanja v Budimpešti. V kategoriji mešanih mladinskih pevskih zborov je z obvezno skladbo osvojil zlato odličje.
S svojim nastopom so si »pripeli« tudi certifikat, ki je vstopnica za udeležbo na tem festivalu za nadaljnjih pet let. Z zborom delata tudi baritonist Boštjan Korošec, ki skrbi za vokalno tehniko in strokovno pomoč, ter korepetitorka Mateja Rajh Jager. Pevci so poleg tekmovanja sodelovali na prijateljskih koncertih in zaključni prireditvi. Na festivalu je v različnih kategorijah sodelovalo 60 zborov s celega sveta - od Venezuele, Švedske, Koreje do Indonezije.
Bronasti plaketi iz Prage, srebrni iz Verone in z državnega tekmovanja iz Zagorja so tako pevci zbora Šolskega
centra Celje letos dodali še srebrno priznanje na mladinskem festivalu v Celju in zlato v Budimpešti. Pevska
sezona se bo končala z letnim koncertom, ki bo 17. maja v celjskem Narodnem domu.
BS
Poletje brez razpisa
Zavod Celeia Celje program za Poletje v Celju, knežjem mestu pripravlja z znanimi organizatorji
Poletje se bliža in z njim tudi začetek vsakoletnih prireditev Poletje v Celju, knežjem mestu. Doslej smo bili vajeni, da je Zavod Ce-leia Celje, ki usklajuje program prireditev, te izbral na osnovi javnega razpisa. Vsaj zadnji dve leti je bilo tako. Letos se je Zavod odločil za drugačno pot, zgolj za vabila najrazličnejšim organizatorjem prireditev, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi programa.
To je nekatere organizatorje, ki so čakali s prijavo prireditev na razpis, nekoliko zbegalo in pustilo v negotovosti. Toda nič še ni zamujeno, pravi direktorica zavoda Celeia Milena Čeko Pungartnik. »Za to, da razpisa ne objavimo, smo se odločili iz povsem enostavnega razloga - vsako leto se nam namreč prijavljajo isti organizatorji in tudi letos je bilo tako. Odločili smo se, da znane organizatorje pozove-mo na usklajevalni sestanek in tako skupaj z njimi pripravimo program za Poletje v Celju. Menim, da tako nihče od organizatorjev, ki so se izkazali že doslej, v programu ne bo izpuščen.«
Prvi usklajevalni sestanek je že bil, naslednjega načrtujejo za začetek maja, pri čemer so prepričani, da imajo organizatorji svoje programe že pripravljene in da bodo lahko načrtovani dogodki objavljeni v programski knjižici Poletja v Celju. »Načrtujemo tudi izdajo nove številke Mestnega časopisa, saj se je lani to izkazalo za zelo koristno. Celjani so se namreč odlično odzvali na pripravljene prireditve,« pravi Čeko Pun-gartnikova.
Osnovni program z nekaterimi viški je tako bolj kot ne znan. »Začeli bomo že 27.
Milena Čeko Pungartnik
maja s koncertom Magnifica na Starem gradu, nadaljevali bomo 21. junija z Oliverjem Dragojevicem, a to sta le dva >cukrčka< iz programa, ki ga pripravljamo,« obljublja direktorica. Zdi se, da pri tem ni nič narobe, le na celjsko, domačo ustvarjalnost, zlasti mladih, nekoliko pozabljajo. »Pri tem računamo na hišo kulture in njene prireditve in tudi vabimo mlade celjske umetnike, da se poleti pokažejo,« pravi Čeko Pun-gartnikova.
Ali je pot brez javnega razpisa prava ali ne, ostaja vprašanje. Večina poletnih festivalov po Sloveniji sicer nastaja mimo javnih razpisov. Celje je nekaj let ravnalo drugače, zdaj pa gre po stari poti. Pri tem je, se zdi, Zavod le pozabil na nekaj imenitnih organizatorjev in prireditev. Društvo Komot, na primer, je v zadnjih dveh letih izpeljalo Fack, ki je bil pravi festival ustvarjalnosti mladih. Za zdaj v Komotu še vedno čakajo na razpis. Ki ga ne bo.
BRST
Foto: SHERPA, arhiv NT
St. 33 - 29. april 2011
Korpus plesu v čast
Danes je svetovni dan plesa. Kot vsako leto so svoj praznik s prepričljivo in z odlično izpeljano plesno prireditvijo Korpus počastili pred tednom dni v Plesnem forumu Celje.
Korpus je ustvarjalna platforma koreografov mlajše in letos tudi nekoliko starejše generacije, ki vsako leto predstavijo svoje manjše koreografije. Letos so ustvarjali Goga Stefanovič Erjavec, Sava Malenšek - Kučič, Gea Erjavec, Nik Rajšek, Iza Skok, Goran Kusic in drugi. Njihove koreografije so odplesali Jasmina Ajdnik, Ana Guček, Gea Erjavec, Lea Jan, Špela Kajtner, Zala Koleša, Goran Kusic, Eva Posedel, Nik Rajšek, Alja Roškar, Ajda Pristovšek-Podergajs, Iza Skok, Sara Naraks-Sešlar, Nadja Škataro, Zala Verdel in Maja Žibret. Posebni gosti večera so bili plesalka Plesnega teatra N iz Velenja Tina Benko in saksofonist Tadej Pikl ter Aja Zupanec, dolgoletna plesalka foruma, ki letos končuje študij plesa na plesni akademiji v Salzburgu.
Tudi letošnji Korpus je dokazal, da je ples za zelo veliko mladih izjemno pomemben način izražanja.
BS
mM
14
SPORT
NOVI TEDNIK
»Nekaj bomo že prinesli domov ...«
... je napovedal trener judoistk celjskega Z'dežele Sankakuja Marjan Fabjan
In res, tudi z desetega zaporednega evropskega prvenstva so se njegova »vražja dekleta« vrnila z odličji, tokrat kar s tremi.
V	Carigradu so osvojila bronaste kolajne, čeprav je bilo očitno, da sta Urška Žolnir in Lucija Polavder celo drugi po kakovosti v svojih kategorijah, toda žreb polfinala je bil pač krut.
Presenetila pa je 19-letna Ana Velenšek iz Šmartnega v Rožni dolini. Najprej je v kategoriji do 78 kg po sodniški odločitvi ugnala Italijanko Galeone, nato je bila boljša še od Portugalke Ramirez.
V	četrtfinalu je morala po 38 sekundah borbe in iponu priznati premoč odlični Francozinji Tche-umeo. V repasažu je s končnim prijemom po poldrugi minuti prepričljivo odpravila Španko Madrigal, v boju za 3. mesto pa je Madžarko Joo 25 sekund pred koncem dvoboja prisilila k predaji. »Uvodne borbe niso stekle, kot bi morale, potem pa je bilo vse
bolje in bolje,« je dejala študentka Fakultete za menedžment v Celju, svetovna mladinska podprvakinja, ki je nase prvič opozorila predlani, ko je na DP ugnala Rašo Srako Vukovič. Bržkone jo bodo zdaj sprejeli v športno četo Slovenske vojske; zavrnili so jo zaradi okvare ledvice, čeprav sta neodvisna izvida trdila drugače ...
Lucija Polavder sicer ni uspela obraniti naslova evropske prvakinje v kategoriji nad 78 kg, toda nadaljevala je niz odličnih nastopov. Petič je osvojila bronasto kolajno. Izločila je Italijanko Tangorre ter Francozinjo Mathe šele po dvigovanju sodniških zastavic; dva sodnika sta ji po podaljšku prisodila zmago, eden pa Francozinji. V polfinalu jo je čakala kasnejša evropska prvakinja, izjemno pripravljena Rusinja Jelena Ivaščenko. »Luca« je prvi rumeni karton dobila v uvodu borbe! »S sodniki se nima smisla ubadati,« je bil odločen Fabjan,
Urška Žolnir
čeprav je vedel, da je bilo marsikaj čudno. Kot da se je rep vlekel z Dunaja, ko je lani Polavderjevi zlato medaljo moral okoli vratu obesiti Vladimir Putin ... Lucija je počakala na tekmico za bron iz repasaža. To je bila Poljakinja Urszula Sadkowska, težka vsaj 150 kg; tehtnica je uspela meriti le do te teže. Zmagala je za polovico lažja tekmica: »Medaljo sem osvojila za očeta Luko, ki je v torek praznoval abrahama.«
Lucija Polavder
V kategoriji do 63 kg sta bili dve judoistki celjskega kluba. Obe sta navdušili, Urška Žolnir s tretjim mestom, Tina Trstenjak pa s sedmim. Slednjo je le nekaj sekund ločilo do polfinala. 29-le-tna Urška je v borbi za bron z ipo-nom ugnala Izraelko Gerbi. »Proti Francozinji Emane se je po treh minutah ustavila. Tudi ona ne ve, zakaj. Toda mučil jo je bronhitis, uspešno se je vrnila po operaciji obeh kolen. To je dober obet
Ana Velenšek
tudi za olimpijske igre. Tina pa je presenetila z lepim, totalnim judom, kjer ves čas napada. Njen čas bo še prišel. Luca je bila spet ljubljenka občinstva, saj je daleč najlažja v absolutni kategoriji,« je ocenjeval Fabjan, navdušen nad eksplozijo Velenškove.
Celjan Matjaž Ceraj je osvojil deveto mesto. Svetovno prvenstvo bo avgusta v Parizu.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Pipan: »Zmaga bolj škodila kot koristila!«
Po dveh porazih Laščani uspešni v Mariboru - Polzelo zapustil Thondique
Sedmi in osmi krog v skupini lige za prvaka pri košarkarjih nista postregla s presenečenji.
Prvo mesto prepričljivo drži še neporažena Krka, Zlatorog se je utrdil na četrtem mestu. Hopsi so peti, Elektra šesta.
Zmaga in poraz
Laški Zlatorog je v sedmem krogu klonil na gostovanju pri Heliosu, kjer je priključek z gostitelji držal le v prvem polčasu. Zatem je sledila slaba igra v obrambi, Helios pa je na koncu slavil za 20 točk (88:68). Ko se je v 3. četrtini lomila tekma, je svoj delež prispeval še sodnik Roman Kolar. Zasedbi Aleša Pipana je nakazal, da vrnitve v boj za morebitno presenečenje ne bo, saj je centrom osebne napake podeljeval kot za šalo. Delilci pravice tekme nikakor niso odločili, a predvsem odnos sodnika Kolarja je bil sramoten. Aleš Pipan je po porazu dejal: »Zmaga nad Unionom Olimpijo je naredila več škode kot koristi, saj je sledil poraz proti Elektri, zdaj še proti Heliosu. Fantje bodo morali nekaj spremeniti v glavi in v nadaljevanju igrati tako kot do tekme z Olimpijo.« Igralci Zla-toroga so po četrtem porazu v sezoni strnili vrste in že v Mariboru pokazali drug obraz. Gostitelje so premagali s 85:76. Z zmago so dokazali, da so imeli v Domžalah le slab dan. Mariborčanom je kar 29 točk nasul Vladimir Panic, ki je bil še šestič v sezoni izbran za najboljšega igralca kroga. Popularni Vlado iz kroga v krog potrjuje, da v letošnji sezoni nima konkurence. 11 točk je prispeval Luka Lapornik, po 8 pa Danijel Vujasinovič, Slobodan Božovic in Alen Omič. Laščani bodo že nocoj (19.30) gostili Geoplin Slovan, ki so ga v 2. krogu lige za prvaka na gostovanju premagali s 66:45. Če bi Zlatorog znova sla-
vil, bi »plinarje« skorajda že izločil iz boja za prva štiri mesta, ki peljejo v Jadransko ligo.
Še upajo na četrto mesto
Polzelani v letošnji sezoni kažejo povsem drug obraz kot v pretekli, ko se niso uvrstili v ligo za prvaka. S 65:62 so dobili lokalni derbi v Šoštanju, nato pa po pričakovanjih izgubili v Domžalah (90:74). Proti Heliosu so dobili le zadnjo četrtino (21:18). Z 18 točkami je bil pri Hopsih najučinkovitejši Dmitrij Sviridov. Hopse je prejšnji teden zapustil Gregg Thon-dique, ki se je ubadal s poškodbo, zdaj pa zapustil Polzelo in se vrnil v ZDA. Thondique je odličen igralec in je bil glavni v moštvu Ton-čija Mašine, zato se bo njegova odsotnost v nadaljevanju zagotovo poznala. Kljub temu pa Hopsi trenutno zasedajo zelo dobro peto mesto. Organizator igre Primož Kobale je zatrdil: »Dokler bo še možnost za Jadransko ligo, bomo še upali in ciljali na presenečenje. Do konca lige za prvaka bomo naredili vse, da vknjižimo vse več zmag.« Polzelani bodo v sredo gostili Maribor Messer.
Ostajajo pri eni zmagi
Elektra je v 7. krogu na domačem parketu morala premoč priznati Hopsom, nato pa je v Šoštanju slavila še Olimpija, ki je vknjižila nepričakovano visoko zmago. Ljubljančani so bili boljši s 84:49. Za gostitelje je Salih Nuhanovič dosegel 12 točk. Zasedba Dušana Hauptmana tako ostaja pri eni zmagi, ko je presenetila v laški dvorani Tri lilije. Uspeh za mlado ekipo Elektre je bila že sama uvrstitev med najboljših osem ekip v državi, vsaka zmaga v ligi za prvaka pa pomeni dodatno spodbudo. Šošta-njčani imajo še naprej težak razpored, saj bodo v sredo gostili vodilno Krko.
MITJA KNEZ
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 29. krog: CM Celje
-	Triglav 2:0 (1:0); Beršnjak (43, 77), Maribor - Rudar 2:1 (1:1); Velikonja (18), Viler (80); Rotman (42), Olimpija
-	Hit Gorica 1:0 (1:0), Primorje
-	Nafta 1:4 (1:1), Koper - Domžale 3:1 (1:0).
2.	SL, 22. krog: Bela krajina
-	Šmartno 1928 2:1 (1:1); Kramar (38), Drava -Dravinja 0:1 (0:0); Lazarevič (76). Vrstni red: Aluminij, Interblock 38, Dravinja 37, Mura 33, Bela krajina 31, Dob, Drava 29, Krško 27, Šenčur, Šmartno 19.
3.	SL - vzhod, 19. krog: Zreče - Paloma 0:0, Šentjur
-	Kovinar Štore 1:3 (0:2); Umek (82-11 m); Trajkovski (21), Drobne (40, 70), Simer Šampion - Veržej 2:1 (0:0); Kožar (51), Omanovič (62-11 m). Vrstni red: Odranci 47, Simer Šampion 40, Kovinar 36, Tromejnik 32, Čarda 28, Malečnik 27, Dravograd 26, Grad 24, Zreče, Stojnci 21, Paloma 20, Veržej 19, Bistrica 17, Šentjur 12.
Štajerska liga, 19. krog: Gerečja vas - Šmarje 1:4 (1:2); Neskič (15), Jančič (17), Asl-lanaj (60-11 m), Debelak (76), Šoštanj - Peca 5:2 (1:2); Fili-povič (14, 78), Vejizovič (47), Umihanič (49, 52), Rogaška
-	Pohorje 0:1 (0:1), Podvinci
-	Mons Claudius 2:0 (1:0). Vrstni red: Zavrč 53, Šoštanj 46, Pesnica 36, Šmarje, Pohorje 34, Marles hiše 27, Peca 22, Podvinci, Koroške gradnje, Poljčane, Rogaška 20, Ormož 18, Gerečja vas 13, Mons Claudius 12.
MČL, MNZ Celje, 15. krog: Vransko - Pivovar Laško 0:0, Žalec - Kozje 2:0 (2:0); Prislan (26, 33), Radeče - Krško B 1:2 (0:0); Knavs (68). Vrstni red:
Krško B 35, Žalec 31, Kozje 22, Pivovar 11, Vransko 10, Radeče 9, Brežice 7.
MALI NOGOMET
1. SL, polfinale končnice,
3.	tekma: Dobovec - Litija 8:9 (5:5, 2:3).
1. SL, za uvrstitev v 1. ligo, povratna tekma polfinala: Nazarje - Izola 13:14 (4:4, 3:1).
ROKOMET
1. SL, za prvaka, 5. krog: Trimo - Celje Pivovarna Laško 26:25 (14:14); Skube 9, Sušin 6; Mlakar 7, Potočnik 6, Marguč, Razgor, Toskic 3, Ranevski, Rnic, Žvižej 1, 6. krog: Maribor - Celje Pivovarna Laško 32:26 (17:13); Gajič 10, Mačkovšek 5; Mlakar 8, Razgor 7, Marguč 5, Rnič 3, Potočnik 2, Ranevski 1. Vrstni red: Koper 49-7, Gorenje 46-8, Loka 34-20, Celje 34-22, Maribor 30-26, Trimo 29-27.
1. B SL, 21. krog: Velika Nedelja - Celje Pivovarna Laško B 31:20 (16:9). Vrstni red: Krško 37, Izola 36, Sviš 31, Sevnica 28, Kočevje, Škofljica, Ajdovščina 18, Celje B 16, Grosuplje, Velika Nedelja 15, Mokerc, Železniki 10.
KOŠARKA
1. SL, liga za prvaka, 8. krog: Maribor - Zlatorog 76:85; Mučič 22, Kadic 15; Panic 29, Lapornik 11, Božovic, Vujasinovič, Omic 8, Dimec 6, Pel-ko 5, Brodnik 4, Atanackovic, Kovačevič 3, Elektra - Union Olimpija 49:84; Nuhanovič 12, Lakič 8, Miljkovic 6, Jer-šin, Bukovič 5, Bilič, Vidovič
4,	Lelič 3, Pajevič 2; Jagodnik 15, Gregory 12, Helios - Hopsi 90:74; Mali 24, Raymond 20; Sviridov 18, Sebič 16, Mijajlo-vic, Vrsaljko 10, Venta 8, Vašl 7, Podvršnik 3, Godler 2, 7. krog: Elektra - Hopsi 62:65; Miljkovic, Vidovič 11, Lekič 10, Lelič
9,	Jeršin 8, Bilič, Horvat 5, Bukovič 3; Mijajlovic 17, Vrsaljko
10,	Sebič, Venta 9, Podvršnik 8, Godler 6, Sviridov, Vašl 3, Helios - Zlatorog 88:68; Lekič 24, Zagorc 18; Panic 19, Lapornik 16, Atanackovic 9, Omic 8, Nikolič Smrdelj 7, Vujasinovič
4,	Brodnik, Božovic 2, Dimec 1. Vrstni red: Krka 16, Helios 14, Union Olimpija, Zlatorog 13, Hopsi, Geoplin Slovan 11, Elektra, Maribor 9.
1. SL (ž), 2. tekma polfinala: AJM - Athlete Celje 73:88; Ilijev, Dover 20; Barič 37, Tur-činovic 19, Gortnar 14, Abra-movič 12, Jagodič 4, Klavžar 2, 1. tekma: Athlete Celje - AJM 78:57; Gortnar 24, Barič 17, Jagodič 10, Turčinovic 9, Klein 8, Bosilj 5, Abramovič 3, Klavžar 2; Drozg 23, Baltič 17. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 29. 4.
KOŠARKA
1. SL, liga za prvaka, 9. krog, Laško: Zlatorog - Ge-oplin Slovan (19.30).
MALI NOGOMET
1. SL, za uvrstitev v 1. ligo, 3. tekma polfinala: Izola
-	Nazarje (20.30).
Sobota, 30. 4.
NOGOMET
1.	SL, 30. krog, Velenje: Rudar - CM Celje (17).
2.	SL, 23. krog: Šmartno 1928 - Krško, Slovenske Konjice: Dravinja - Mura (17).
ROKOMET
1. SL, za prvaka, 6. krog, Velenje: Gorenje - Loka (19).
1. SL (ž), za razvrstitev od
5.	do 8. mesta, 4. krog: Izola
-	Celje Celjske mesnine, Velenje - Olimpija (19).
NOVI TEDNIK
15
Celjani lažje dihajo
»Tekmo sezone« končali v svoj prid - Velenjčane zabaval Matjaž Javšnik - Jutri lokalni derbi Ob jezeru
Nogometaši CM Celja so po dveh zaporednih gostovanjih v Areni Petrol pričakali tekmece v boju za obstanek in jih po treh remijih le ugnali ter prednost pred njimi povišali na štiri točke. Rudar je imel točko v žepu v Ljudskem vrtu, toda v 80. minuti je vratar Jahič storil veliko napako.
Rudar in CM Celje se bosta jutri »udarila« ob 17. uri.
Precej boljši
»Po vsaki zmagi se lažje zadiha, po tej pa še posebej,« priznava trener Celjanov Damijan Romih, kajti dosežena je bila proti neposrednemu tekmecu za obstanek, Triglavu. Dominika Beršnjaka je ujezilo nekaj kritičnih gledalcev, odgovoril pa jim je na najlepši način, saj je dosegel oba gola. Njegova reakcija po prvem sicer ni bila primerna ... Od začetka so imeli Celjani na mokrem igrišču (močno so ga zalivali) pobudo, pravzaprav popolno premoč. Bakarič je zadel zunanji del mreže, tudi Brezičev projektil od daleč je malce zgrešil vrata, Beršnjaku in Zajcu so blokirali strela, potem je Roman Bezjak prodrl v kazenski prostor in zelo močno podal pred vrata. Beršnjak je izjemno reagiral in s peto preusmeril žogo v mrežo. V
Takole je Dominik Beršnjak pričakal podajo Zorana Pavloviča in dokončno razblinil dvome glede zmagovalca.
nadaljevanju je zadel z glavo s šestih metrov po podaji iz kota. Gostje so bili nemočni. »Nam odgovarja >divji fuzbal<, da lahko prikrijemo slabosti. Tokrat nismo prikazali prav nič,« je odkrit strateg Triglava Siniša Brkič.
»Do konca je še sedem tekem, toda vse se lahko še hitro zasuče,« opozarja vra-
tar Amel Mujčinovič. »Samo kronal sem garanje celotnega moštva. Odvalil se nam je kamen od srca. Upam, da bomo zdaj pokazali še več, ko bomo malce bolj sproščeni,« upa Dominik Beršnjak. »Pričakovali smo zmago, kajti vemo, da smo boljši od Triglava. Toda to je bilo treba dokazati na igrišču,« je bil zadovoljen
izkušeni Danijel Brezič. Na
desnem boku je bolj sproščeno zaigral Saša Bakarič: »Pri sebi sem nekaj stvari razčistil in se razbremenil.« Zdravstveno stanje moštva je predstavil Romih: »Bezjak je bil bolan, tudi Krajcer se slabo počuti. Kapič, Radulovič in Kačičnik so poškodovani in ne kandidirajo za jutrišnjo
tekmo. Zaradi kartonov bosta manjkala tudi Gobec in Mo-čivnik. Akakpa nekaj dni ni bilo, a se nam je že priključil. Malo igralcev sem imel na treningih .« Svoj delež k zadnji zmagi so pristavili tudi Celjski grofje.
V torek so v Areni Petrol gostovali Mariborčani. V tekmi predkroga četrtfinala slovenskega pokala so celjski mladinci zmagali z 1:0, edini gol je v 79. minuti po podaji Tomaža Avguština dosegel Andraž Žurej.
Pevnik: »Nogomet je ljubezen!«
Rudar je v Mariboru doživel 12. poraz, tretjega zapored. Gostitelje je v vodstvo popeljal Etien Velikonja, izenačil je Rajko Rotman, vprašanje o zmagovalcu pa je razrešil Mitja Viler, ki je zadel ob slabem posredovanju vratarja Jahiča. Trener Rudarja Robert Pev-nik nad igro ni bil razočaran: »Odigrali smo zelo dobro proti najboljši ekipi v Sloveniji. Individualne napake pa so odločile zmagovalca. Eno uro smo bili celo odlični, imeli smo večjo posest žoge, si ustvarjali priložnosti, bili boljši nasprotnik, a napake so nas stale zmage in pozitivnega rezultata.« Pev-nik je igralce dva dneva pred gostovanjem v Ljudskem vrtu prijetno presenetil: »Vsi vemo, da je nogomet služba in da so igralci venomer pod velikim pritiskom. Obiskal nas je Matjaž Javšnik, ki je imel 45-mi-nutni program in vsi smo se pošteno nasmejali in sprostili, posledica je bila dobra predstava v Mariboru. Bil sem
nogometaš in vem, da igralci morajo uživati v nogometu. Nogomet je ljubezen. Tukaj ne sme biti napetosti, mora pa biti disciplina. Moji fantje so disciplinirani in borbeni, zato si lahko pripravimo kakšno tako presenečenje.« Pred obračunom s CM Celjem Pevnik zatrjuje, da si lahko znova obetamo razburljive trenutke: »Te tekme se bile vedno zanimive. So težke in nikoli ne moreš predvideti rezultata. Mi smo optimistični, saj bomo igrali doma in moramo pokazati, kdo je gospodar na našem igrišču!«
DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: GrupA
CM Celje (4-3-1-2): Mujčinovič - Medved, Krajcer, Akakpo, Bakarič - Gobec, Brezič, Beršnjak - Pavlo-vič - Zajc, Bezjak. Igrali so še Močivnik, Popovič, Bezovnik.
Rudar (4-3-1-2): Jahič - Jeseničnik, Cipot, Ber-ko, Jelečevič - Mujakovič, Tolimir, Rotman - Trifko-vič - Čadikovski, Kelenc. Igrali so še Roj, Bratano-vič, Mešic.
LESTVICA 1.SNL
1.	MARIBOR
2.	DOMŽALE
3.	LUKA KOPER
4.	OLIMPIJA
5.	HIT GORICA
6.	RUDAR
7.	NAFTA
8.	CM CELJE
9.	TRIGLAV 10. PRIMORJE
29 18 8	3	51:20 62
29 15 7	7	43:27 52
5	9	49:36 50
9	8	45:31 45
7	11	36:40 40
29 10 7	12	50:44 37
29 10 5	15	41:52 32
29 8 8	13	35:46 32
29 7 7	15	28:53 28
7	17	32:61 22
29 15 29 12 29 11
29
PORTRETTEDNA MARKO KRAJCER
#5

KARIERA
JAZ IN KLUB
n
DRUŽABNO
ZAČETKI:
Žogo sem začel brcati pri 7 letih, in sicer pri nogometnem klubu Korotan iz Prevalj. S15. leti sem se preselil k NK Dravograd, kjer sem igral za kadetsko in mladinsko selekcijo. Z NK Dravograd sem debitlral v 1. SNL. Takrat sem imel 17 let.
KLUBI DO SEDAJ:
NK Korotan, NK Dravograd, ATSV Wolfsberg, NK Aluminij, NK Celje
NAJ GOL:
Najlepši zadetek sem dosegel proti NK Zagorje. Na prvenstveni tekmi sem iz prostega strela s približno 35 metrov „snel pajčevino" in tako premagal nasprotnega vratarja.
NAJ VESELJE:
Uvrstitev v drugi del kvalifikacij z mladinsko reprezentanco U-19 (zmaga nad Anglijo) ter uvrstitev v finale pokala Slovenije (2003/2004) z NK Dravograd
NAJ ŽALOST:
Tu bi predvsem izpostavil, da se nam je za las izmuznila uvrstitev na evropsko prvenstvo z mladinsko reprezentanco U-19. Prav tako pa tudi poraz v dodatnih kvalifikacijah za 1 .SNL z NK Aluminij.
USPEHI:
0 večjih uspehih z NK CM Celje je sedaj še težko govoriti. Tu bi lahko le izpostavil 2 zadetka, ki sem jih dosegel v spomladanskem delu prvenstva. Z drugimi klubi pa predvsem uvrstitev vfinale pokala Slovenijez NK Dravograd ter uvrstitev v kvalifikacije za 1. SNL z NK Aluminij.
NASTOPI:
16 nastopov ter 2 zadetka
V letošnji sezoni si želim, da si čim prej zagotovimo obstanek v ligi, v naslednji sezoni pa upam, da se bomo s to ekipo borili za prvaka. Osebna želja je predvsem dobro igranje v ligi in čim manj poškodb.
PUBLIKA:
Publika je zelo pomemben člen vsakega kluba. Tako takrat, ko ti ne gre in takrat, ko ti gre. Zato bi si želel obiska v večjem številu predvsem na domačih tekmah. Vsi vemo, da so dobri rezultati tako ali drugače povezani tudi z občinstvom. Lep zgled za to so nekateri drugi klubi. Vsekakor pa je z večjim obiskom povezana tudi kakovost in atraktivnost lige. Torej moja želja je predvsem večji obisk na tekmah in več navijanja.
STANOVANJE:
S punco trenutno živiva v enosobnem stanovanju v Mariboru, dokler ne najdeva nekaj primernega za nakup.
UUBEZEN:
S punco Nino sva skupaj dobri 2 leti. Pri športu me vedno podpira in si dostikrat ogleda tudi naše tekme.
HOBIJI:
Rad se ukvarjam z vsemi športi, predvsem rad odigram kakšno partijo tenisa. Rad imam tudi gorsko kolesarjenje, vendar je za to malo časa. Sem pa tudi ljubitelj motoclklizma, zato se rad v prostih dnevih usedem na motor ter se odpeljem v neznano.
PROSTI ČAS:
Večino svojega prostega časa preživim s punco ter s prijatelji In seveda z družino. Klepeti s prijatelji ob kavlci, sprehodi ter vožnja z motorjem so v mojem življenju stalnica.
GLASBA, FILM:
Rad si ogledam kakšen dober film, predvsem triler ali komedijo. Glede glasbe nisem izbirčen. Dejansko poslušam vse zvrsti.
AraMOM^enkev
16
NASA TEMA
NOVI TEDNIK
Ko je tudi šolska kuharica še lahko skočila na vrt ...
Vzgojno in koristno delo na šolskih vrtovih - Danes se lahko tako pridelana solata gleda, medtem ko v šolsko kuhinjo ne sme več zaiti
Imeti vrt in ga pravilno negovati, je del žlahtne tradicije mnogih kultur. Imeti vrt in na njem pridelovati svojo hrano, je včasih stvar filozofije, a še bolj pogosto ekonomike. Pred desetletji je imela praktično vsaka šola svoj vrt, kjer so pridelovali tudi zelenjavo za prehrano učencev. Če se spomnimo na imenitnost hudinjskega vrta, niti mestne šole niso bile izjema. Danes od teh vrtov ni ostalo skoraj nič. Ni ljudi, ki bi se jim posvečali, ni sredstev, s katerimi bi jih vzdrževali, je pa cela vrsta predpisov, ki na primer določajo, da je solata s šolskega vrta sicer čisto sprejemljiv primerek za učilnico v naravi, ampak bognedaj, da bi pomotoma zašla v šolsko kuhinjo!
Na Sladki Gori deluje podružnica šmarske osnovne šole. Tepe jo usoda večine slovenskih vaških podružnic, ki iz leta v leto lovijo kriterije, ki jih še varujejo pred zaprtjem. V dveh razredih imajo trenutno pet otrok. A ker je v šolskih prostorih tudi oddelek vrtca, sta prihodnost in vzdušje v šoli nekoliko bolj vedra. Seveda je bilo pred leti v šoli bolj živahno in prav zaradi tistih časov smo jih tokrat obiskali. »Še po letu 2000 je šola še imela vrt. Bil je ogromen zelenjavni vrt, skoraj mala njivica, za katero je skrbela tedanja kuharica in snažilka Jožica Gorjup,« pove njena naslednica Jožica Nunčič. »Tako kot ona sem tudi sama domačinka in s to šolo vsi krajani živimo že od malega. Vrt je poseben
del šolskih spominov mnogih generacij.«
Tudi po mleko mimo krav v trgovino
Tik ob šoli je danes otroško igrišče. Precej veliko, če pomislimo, da so površino še pred nekaj leti preraščali solata, zelje in korenček. »Gorjupova je ogromno časa in dela namenila vrtu, tudi večino popoldnevov je preživela tu in brez pomoči moža verjetno niti ne bi zmogla. Bilo je res ogromno dela.« A šolska kuhinja je bila kar se zelenjave tiče vsekakor vrhunsko preskrbljena. Ekološko, sveže in lokalno pridelano. Sami sodobni trendi. Le da so dandanes - ironija pa taka - popolnoma preživeti. Kot pove vodja šole in učiteljica kombiniranega oddelka Marjana Krameršek, bi bil danes vrt čisto v redu, dokler bi se šli šolo v naravi. Šolska kuhinja pa je svet zase in vanj lahko stvari zaidejo samo po strogo predpisani poti. Solata z bližnjega vrta pa »hasap« popotnih dokumentov seveda nima. Kolikor se že sliši skregano z zdravo pametjo, pa tudi ni nikogar, ki bi se s tem še imel čas ukvarjati. Nunčičeva, ki je zdaj prevzela nekakšno vlogo gospodinje v šoli, si pač ne predstavlja, kdaj pri dnevnih obveznostih bi imela čas še pleti in okopavati gredice. »Vse je iz trgovine. Pred časom smo se pogovarjali, kako pametno bi bilo nabaviti sadje pri sosedih. A enostavno ni načina, kako bi jim sploh legalno plačali,« zaključita.
Delo na šolskem vrtu je večino otrok neskončno veselilo in jim nikoli ni bilo težko tudi popoldne poprijeti za orodje. Tako so gradili pripadnost in ponos, ko so hudinjski vrt hodili občudovat iz celotne nekdanje Jugoslavije.
Da otroci tudi sredi neokrnjenih vaških gričev s kravami nekaj metrov stran pijejo do nerazpoznavnosti predelano alpsko mleko, seveda ni treba posebej poudarjati.
Vseeno še obstajajo odgovorni ljudje z dovolj zdrave pameti, ki tudi v takih javnih zavodih na primer poskrbijo za ozimnico lastnega kislega zelja ali domačih jabolk. Seveda tega za živo glavno ne bi povedali na glas. Kdo pa
V podružnični šoli Sladka Gora so sama dekleta. Jožica Nunčič (levo) je prevzela skrb za hrano, čiščenje in še tisoč malenkosti, Marjana Krameršek šolo vodi in uči kombinirani oddelek prvih dveh razredov.
bi se dajal v roke birokratom, ki jim je kristalno jasno, da se kaj takega enostavno ne sme.
Rajski vrt, ki ga je pojedlo mesto
V Celju v Osnovni šoli Hu-dinja so po končani gradnji šole konec 50. let prejšnjega stoletja ugotovili, da jih obkroža malo manj kot štiri hektare zemljišč brez vsake podobe in smotra. »Bili so kupi zemlje, luknje, popolnoma brezoblična krajina,« se spominja nekdanja ravnateljica Erna Kremenšek. S pomočjo okoliških kmetov, ki so pripeljali gnoj in zemljo, so površino zravnali in sčasoma uredili čudovit park. »Na tako veliki površini si našel skoraj vse. Drevesa iz gozdnega predela stojijo še danes. Imeli pa smo tudi nasad vrtnic, zelišč, industrijskih rastlin, terarij, ribnik, kraški predel in seveda tudi zelenjavni vrt. Vsak razred je bil zadolžen za svoj del vrta. Imeli smo sicer vrtnarja, vendar smo za vrt skrbeli vsi. Učenci so bili - če so seveda imeli dovolj lepe ocene - vključeni v delovno brigado. Bilo jim je v veliko veselje, še posebej če je bilo treba kaj postoriti v času pouka. Sicer pa smo popoldne prihajali nazaj. Zaposleni, mamice z vozički in otroki ter učenci.« Kremenškova še danes ne more skriti navezanosti na svojo nekdanjo šolo in seveda njen vrt. »Bil je prava celjska znamenitost,
ki so jo hodili gledat iz cele Jugoslavije, in tudi Celjani so radi zahajali vanj.« Potem je bilo treba šolo razširiti, zgra-
Erna Kremenšek, zadnja delovna leta tudi ravnateljica šole, je s hudinjskim šolskim vrtom živela od vsega začetka.
diti telovadnico in stavbe so se začele počasi širiti čez učni park. »V tistem vrtu je bilo toliko dela - bila sem zraven od začetka - toliko ljubezni in skrbi, da mi je danes resnično hudo, ko vidim, da ni od njega ostalo skoraj nič. Kjer je rasel ribez, je danes parkirišče, namesto sadovnjaka raste trava ...« se spominja Kremenškova. Časi so pač drugačni. Kdo ve, če so zares boljši.
Z birokracijo se ne da urejati sveta
Danes se z vrtom kljub vsemu lahko pohvali še marsikatera osnovna in celo srednja šola, ki se zaveda,
da tudi generacije otrok »vijoličastih krav« potrebujejo stik z zemljo in občutek prvobitne ustvarjalnosti. A kot smo omenili, gre za učilnice v naravi, kjer je rast paradižnika bolj znanstveni eksperiment, pri čemer je rezultat namenjen opazovanju, ne prehrani. Roko na srce, s tem člankom si ne delamo iluzij o samooskrbnosti naših šol. Dobro vemo, da še slovenskim kmetijam ne uspeva, kaj šele državi kot celoti. Bi bilo pa vseeno dobro ob priliki razmisliti, do kod so pisana pravila in birokratske omejitve še v službi varnosti ljudi in urejenosti družbe, od kod naprej pa sama sebi namen, da ne rečemo v popolnem nasprotju zdrave kmečke pameti. Inšpekcijski pregledi so se danes tako pri pregledu javnih kuhinj kot na primer pri pregledu dela učiteljev zataknili ob birokracijo. Kdor je vsaj malo birokrata v duši, jo dobro odnese. Ali je v resnici poklican za svoj poklic, ni tako zelo ali sploh ni pomembno. Šolski vrtovi pa ostajajo spomin na čas, ko ljudje še niso verjeli, da je mogoče s predpisi in z zakoni vse urediti in vse nadzorovati.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
radiocelje
Vi""
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
17
Biti mama svoji mami ..
»Bilo je boleče. Videti, kako se izgublja in tava v svojem malem svetu, v katerem ni bilo več prostora zame ..., pa čeprav sem bila njena največja ljubezen. Največje bogastvo,« razlaga Jana Turk. Dolga leta je skrbela za svojo mamo, pri kateri so odkrili demenco. »Počutila sem se, kot da z njo tavam tudi jaz.« Demenca uničuje harmonijo, radost v družini in vodi v stres tudi tiste, ki morajo za ostarele s to boleznijo skrbeti.
»Iskali sva miselne igre, reševali križanke, matematične probleme, se učili na pamet pesmi in vsak trenutek upali, da bova z možgansko telovadbo ustavili ali vsaj upočasnili bolezen. Mami ni bilo prijetno, bila je v zadregi, mi z neizrečenim pozivom dala vedeti >imej me rada takšno kot sem in ne pričakuj, da bom še kdaj kot prej<,« dodaja Turkova. Težko je sprejela, da mama ne zna več najti najde besede za splošno znane stvari. »Kako težko je sprejeti razpad starševske avtoritete in integritete.«
Ko mama naenkrat ni znala več skuhati, skrbeti za čistočo, ko je izgubila vse prijateljice, postala žalostna, je bilo to za njeno hči znak, da je treba o prihodnosti začeti razmišljati drugače. »Vse svoje življenje sem prilagodila njenim potrebam, a vedno ostane občutek, da ji ne pomagam dovolj. Potem sem izvedela za Center za pomoč starejšim na domu v okviru Doma ob Savinji. Oprijela sem se te rešilne bilke in mami je lahko ob njihovi pomoči ostala še dve leti doma. A bilo je vsak dan huje in nevarno,«
Simbolična fotografija (Foto: GrupA)
Prof. dr. Zvezdan Pirtovšek dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja v Kliničnem centru Ljubljana. (Foto: TimE)
govori o svoji izkušnji Turkova. Njeno mamo so nato sprejeli v dom. »Ves čas sem razmišljala, ali sem naredila prav, da sem dala mamo v oskrbo v dom, čeprav sem bila vsak dan pri njej. Bala sem se starosti, se spraševala o smislu življenja. Videla sem se v mamini koži, kako v prazno živim in v prazno minevam. A morala sem se postaviti nazaj na noge, saj ji nemočna nisem bila v oporo,« navaja sogovornica. »Pa kje je tista moja prava mama? To je. In tako imam rada, sem si rekla. Več si poveva s srcem, dotikom in ko se nežno pogledava. Zdaj je pomembno, da ve ona in da vem jaz, da sva tu nekje. Skupaj. Da me lahko objame in da me čuti ter da je na varnem,« čustveno zaključuje Turkova.
Zahtevajte zdravnika!
Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, toda to ni nikakor bolezen starosti, je jasen prof. dr. Zvezdan Pirtovšek dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja v Kliničnem centru Ljubljana. »Strašno pomembno je, da vsak, ki ima motnje spomine in se
izgublja v prostoru, obišče zdravnika. Če vam je splošni zdravnik rekel, da so motnje spomina zaradi starosti, se moti in ni imel prav! Starost ne pomeni, da mora nekdo pozabljati! Morda je nekaj drugega narobe z možgani, ščitnico, morda je to znak depresije. Zahtevajte podroben pregled, danes je zdravstvo napredovalo in da se pomagati, bolezen omiliti!«
Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ampak najpomembnejša je reverzibilna demenca. »To pomeni, da jo lahko pozdravim. Problem je, ker ni veliko nevrologov. Toda v urejeni družbi bodo morali nastajati tako imenovani lokalni spominski centri, v katerih bi delali psihologi in posebej izobražene medicinske sestre za prepoznavanje demence. Pacienti bi se njimi pogovorili in tako naredili grob pregled! 60 do 70 odstotkov demenc bi lahko odkrili na tak način. Mislim, da bodo takšni centri slej ko prej morali biti tudi pri nas,« pravi Pirtovšek.
Oblike demence sicer danes še niso popolnoma raziskane, kljub temu pa zdravstvo napreduje, veliko je odvisno tudi od zdravnikov, kako prepoznajo znake in čas, da mora nekdo nujno na nadaljnje preglede. »Alzheimerjeva bolezen prizadene zadnji in spodnji del možganov, zato človek izgubi spomin in občutek za prostor. Toda lahko prizadene tudi sprednji reženj, ki je bil dolgo časa neraziskan, in ravno tu je sedež naše osebnosti. Če začnejo propadati možgani na tem delu, gre za frontalno demenco. Ravno to zdravniki pogosto spregledajo,« dodaja Pirtovšek.
Večje možnosti, da bodo zboleli za demenco imajo resda starejši in oboleli za
Sabina Sajtl iz Združenja zaho-dnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci - Spominčica. (Foto: TimE)
Downovim sindromom (pri teh se lahko demenca pojavi že pri 30 letih). Tej bolezni so bolj podvržene ženske, ljudje z nižjo izobrazbo in tisti, pri katerih so demenco imeli družinski člani. »V nevarnosti so tudi ljudje, ki imajo depresijo, ljudje z manjšim obsegom glave, tisti, ki so imeli poškodbe glave z nezavestjo ali ljudje, ki imajo bolezen
žil. Preventiva? Branje, uživanje antioksidantov, ženske ščiti estrogen, po nekaterih raziskavah naj bi demenco odložili tudi antirevmatiki, nekateri pa pravijo, da imajo manjšo možnost zboleti za demenco kadilci,« pojasnjuje Pirtovšek.
Na pomoč!
V Šentjurju deluje Združenje zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci - Spominčica, v katerem delujejo strokovnjaki in prostovoljci, vsi z enim ciljem: doseči boljšo kakovost življenja bolnikov z demenco in njihovih svojcev ter zmanjšati njihove stiske. »Dolgo časa je demenca veljala za tabu, bila je stigma, če si šel zdravniku ali na predavanja o tem. Časi se zdaj spreminjajo, ljudje so bolj ozaveščeni, še vedno pa je pomoč nekoga, ki ima podobno izkušnjo, dobrodošla nekomu, ki se je s tem začel šele spopadati,« pravi Sabina Sajtl iz Spominčice. Vsak prvi četrtek v mesecu se ob 17. uri v Domu starejših Šentjur sestane tudi skupina za samopomoč, kjer delijo izkušnje in nasvete. Do novembra pripravljajo tudi predavanje strokovnjaka na področju zdravljenja te bolezni. Njihovo društvo ima svojo stran tudi na spletu.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: TimE, GrupA
Spominčica - Slovensko združenje za pomoč pri demenci ima sedež v Ljubljani. Svetovanje za bolnike z demenco in svojce je možno vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 15. do 17. ure na telefonski številki 01 52 83 995. Zbirajo tudi prijave vseh, ki bi želeli prostovoljno pomagati ljudem, ki so zboleli za to boleznijo. Za prijavljene organizirajo tudi predavanja, v okviru katerih jih usposobijo za delo z dementnimi bolniki. 12. in 13. maja bo v Rogaški Slatini tudi strokovno predavanje za zaposlene v zdravstveni, socialni, upravni ali nevladni dejavnosti, kjer pomagajo bolnikom z demenco ali njihovim svojcem. Predavanje pod naslovom Ko spomini bledijo bo v duhu usmeritev Evropske unije na tem področju, saj so v Evropskem parlamentu sprejeli deklaracijo, da mora postati demenca prednost javnozdravstvenega sistema. Na letošnjem, že sedmem srečanju se bodo med drugim vprašali, kaj je v tem pogledu storila Slovenija in kje smo. Glede na čakalne dobe pri nevrologih pa odgovor na to vprašanje ne bo ravno spodbuden .
»Po nekaterih podatkih ima demenco odstotek ljudi pred 65. letom starosti, po tem letu pa odstotek strmo raste. Po 90. letu bolezen prizadene kar 60 odstotkov ljudi. Najbolj očiten znak bolezni je izguba spomina, pri čemer je v začetni fazi prizadet predvsem kratkoročni spomin, to je spomin za nedavne dogodke. Pogosto je prizadeta bolnikova orientacija, najprej v času in kasneje v prostoru. Bolezen prav tako spremljajo otežena sposobnost besednega izražanja, presoje, učenja novih vsebin, mišljenje je osiromašeno in togo. Že v začetni fazi bolezni, predvsem pa pozneje, se opisanim simptomom lahko pridružijo psihične motnje. Z napredovanjem bolezni bolniki tudi telesno opešajo. Na voljo so zdravila, ki demence sicer ne zdravijo, upočasnijo pa njeno napredovanje in za nekaj časa lahko izboljšajo simptome bolezni. Zdravila so učinkovitejša, če so predpisana v zgodnejši fazi bolezni, zato je zgodnje odkrivanje bolezni zelo pomembno. Zdravilo uvede specialist psihiater ali nevrolog, pozneje pa ga lahko predpisuje tudi osebni zdravnik.«
Vir: www.ezdravje.com
Vsakdo med nami bo enkrat v jeseni življenja. Demenca ne izbira. (Foto: SHERPA) - Št. 33 - 29. april 2011 -
18
INTERVJU
NOVI TEDNIK
Policist, se duševno res dobro počutiš?
Sociolog Adil Huselja: »Vodilni v policiji bi morali imeti čut za človeka, s katerim delajo. To prinaša delovne rezultate.«
Vsak poklic ima svoje prednosti, a tudi nevarnosti, ki se najraje pokažejo pri zdravstvenih težavah ljudi. Treba je priznati, da je delo policista na terenu vseeno drugačno od dela nekoga v pisarni in da toliko krvi, poškodovanih teles in nesreč, kot jih vidijo policisti, vendarle drugi ne. To vse se nabira v njih. Stereotip, da mora biti policist sodoben Supermen, ki ga notranje in zunanje nič ne zlomi, bo težko podreti. A ga podirajo vedno pogostejši primeri policistov, ki psihično ne zmorejo več prenesti pritiska. Vedno bolj je zmagovalec tisti, ki si prizna notranjo bolečino in se duševno pozdravi, kot tisti, ki težave skriva. In v letu 2011 je vendarle treba priznati, da se lahko zlomi tudi še tako močan policist.
Nič ni hujšega zanje, trdi sociolog Adil Huselja - človek, ki policistom predava o tem, kako premagati stres - kot videti mrtvega ali poškodovanega otroka. Grozna izkušnja za policiste je bila pred kratkim v Ljubljani, kjer sta se zgodila umor otroka in samomor očeta. »Vsi so se spraševali le, ali so policisti ravnali prav in ali so bili strokovni. Nihče pa se ni vprašal, kako nemočno so se počutili, ko so videli mrtvo deklico, mrtvega očeta, a niso mogli več pomagati ... Trenutki, ko policist ne more reagirati tako, da bi koga zavaroval ali mu pomagal, so najbolj stresni. Otroci umirajo tudi na rokah policistov, kar je zanje najhuje,« pravi Huselja.
Torej so najbolj na udaru stresa tisti policisti, ki pridejo prvi na kraj dogodka.
Zagotovo so najbolj izpostavljeni policisti v patruljah, ki morajo vsak dan posredovati ob različnih dogodkih. Ves čas morajo biti zbrani. Stres se stopnjuje še zaradi časovnega pritiska, saj morajo ob prihodu na kraj dogodka hitro in učinkovito presoditi, kako bodo ravnali. Izredno obremenjujoče je tudi delo kriminalista ne glede na to, ali preiskuje klasična kazniva dejanja, organiziran ali gospodarski kriminal. Tu so še pripadniki posebne policijske enote, gorski policisti ... Vsi smrtni primeri vplivajo nanje ... Na drugi strani pa je za nekoga veliko težje administrativno delo.
Je Generalna policijska uprava naredila dovolj na področju preprečevanja stresa?
V zadnjih dveh letih je bilo narejeno več kot v celotni zgodovini policije. Pomembno je, da imamo v tem času, ko je stres v vseh porah življenja, pozitiven pristop k reševanju, sploh pri policistih. Ta poklic je med najbolj obremenjenimi. Na Generalni policijski
upravi so ustanovili tudi ekipo petih psihologov. Toda samo ti ukrepi ne zadoščajo popolnoma in ne pridejo do slehernega policista na terenu.
Znani ste po tem, da ste vnesli nekoliko drugačen pristop k reševanju psihoso-cialnih težav policistov ...
V sindikatu (SPS) smo samo nadgradili ukrepe, ki že obstajajo na državni ravni. Ne gre le za naše člane, s tem želimo pomagati vsem zaposlenim v policiji in tudi na ministrstvu. Če bi pri usposabljanju samoobrambe in praktičnega postopka uvedli še učenje sprostitvenih tehnik, bi bilo zelo dobro, o tem razmišljamo v sindikatu. Šlo bi za učinkovit, poceni in dostopen ukrep. Zaenkrat se izvajajo le osnovna predavanja o policijskem stresu med teorijo in prakso. Možnosti za pomoč pa je ogromno, med temi so dihanje, več vrst meditacije, či gong, joga. Želimo uvesti še EFT ( »Emotional Freedom Techniques« - tehniko čustvenega osvobajanja), da bi se policisti postavili proti stresu s pravimi ukrepi. Teh pet psihologov na državni ravni pa se ukvarja večinoma z izstopajočimi primeri. Psihološka pomoč je dolgo veljala za tabu, mnogo policistov jo je tudi zavračalo, mi jim pomagamo uvideti, da je prav, da jo sprejmejo.
Mačizem stane veliko!
Toda veliko policistov ponavadi zavrača psihološko pomoč. So preveč »mačistič-ni«?
Lahko bi to rekli, čeprav tako ni samo v slovenski policiji, ampak povsod. Za policista velja t. i. policijska subkultura: mora biti močan, imeti trdo kožo in veliko prenesti, nikoli ne sme pokazati, da mu je hudo, da je prizadet. In to je glavna ovira pri iskanju pomoči. Če pa se v kolektivu o stresu dovolj govori, je drugače. A četudi ljudje v tem poklicu čutijo, da je nekaj narobe, odlašajo z iskanjem pomoči, kar vpliva na zdravje in učinkovitost.
Veliko je odhodov iz policijskih vrst. Je to eden od razlogov?
Tudi. Če policist dolgo časa prenaša pritiske, težav pa ne odpravi, pušča to na njem posledice. Vidi, da ni sprememb in ugotovi, da to zanj ni zdravo delovno okolje. V času masovnega upokojevanja v 90. letih smo ugotovili, da za odhod v pokoj sploh ni bil razlog denar, ampak slabi odnosi, delovno vzdušje in vodstvo.
Veliko poudarjate medsebojne odnose. Toda iz policijskih vrst pogosto slišim, da si nekateri vodilni raje zatiskajo oči pred problemi svojih policistov .
»V pokoju pride na površje vse, kar so policisti tlačili v sebi.«
Adil Huselja je univ. dipl. sociolog, v policiji je zaposlen že 27 let. V tem času je opravljal delo policista, vodstvenega delavca v policijskih enotah in inšpektorja za posebne naloge na celjski policijski upravi. Zadnjih 11 let je služboval v Upravi uniformirane policije GPU v Ljubljani kot višji policijski inšpektor. Je tudi strokovnjak na področju dela s službenimi živalmi v policiji. Letos je pristopil k Sindikatu policistov Slovenije, kjer je prevzel skrb za psihosocialno pomoč policistom. Sodeloval je tudi v mednarodnih mirovnih operacijah na Kosovem, vmes končal številna izobraževanja in usposabljanja - tudi v tujini. Je avtor mnogih strokovnih člankov s področja policijskega stresa. Ukvarja se s sprostitvenimi tehnikami in izvaja tečaje či gonga. Te sprostitvene tehnike je vnesel tudi v svoje osebno življenje, kjer ga zanimajo predvsem psihologija in spoznanja na področju čustvene ter socialne inteligence.
»Trenutki, ko policist ne more reagirati tako, da bi koga zavaroval ali mu pomagal, so najbolj stresni.«
To je odvisno od vsakega vodstvenega delavca posebej, od njegovega znanja, pristojnosti. Ponekod imajo zelo dober občutek za svoje podrejene in res je - nekateri ga nimajo. Temu bi moral vrh policije nameniti veliko več pozornosti kot doslej. Komandirje ali vodje enot bi morali poleg za strokovno plat usposobiti še za ta vidik. Morali bi imeli čut za človeka, s katerim delajo vsak dan. Tako se gradijo skupinsko delo, zaupanje, pripadnost in dobro delovno vzdušje.
Policisti pod takšnim stresom vsak dan nosijo tudi orožje ...
... in imajo pooblastila, da ukrepajo zoper ljudi. Če ima policist težave in je v krizi, mora vodja zato toliko hitreje to prepoznati in ponuditi pomoč. Saj vidite, kaj vse se dogaja vsak dan! Policist mora zakonito in učinkovito ukrepati in biti na to vsak čas pripravljen. Tisti, ki so preveč pod pritiskom, ne morejo najbolje odreagirati. Z dobrim vo-
denjem se da marsikateri dejavnik za nastanek stresa pri podrejenih odpraviti, ljudje so potem drugačni in imajo drugačen pristop do dela. To se pozna tudi pri rezultatih.
Neka policistka je na primer prijavila komandirja, saj naj bi jo šovinistično ozmerjal, ker se je vrnila na policijsko postajo s terena samo zato, da bi šla na toaleto. To ni normalno. Ko se tak policist odloči ovaditi vodjo, je pohojen dvakrat, saj je še dodatno pod pritiskom.
To je ena od anomalij, ki se dogajajo. Tudi vrh policije je vodjem poslal brošuro o mo-bingu. Predstojniki zdaj vedo, kaj ni dovoljeno in kaj ni prav, policisti pa znajo prepoznati znake mobinga v ravnanju nadrejenih. S tem je vodstvo opogumilo policiste, da so začeli takšne primere prijavljati. Delavec je tisti, ki prinaša kvaliteto organizaciji, ne oprema! Vodje opozarjamo, da upoštevajo težavne okoliščine dela in da ko se policisti vračajo s terena v postajo poškodovani,
raztrgani in popljuvani, da jim ne otežujejo dela še s pritiski, ampak naj jim nudijo moralno oporo. Vsak policist si mora v svoji enoti ustvariti neko »varno hišo«, kjer se ne počuti ogroženega in kjer o težavah lahko spregovori. Ampak ne gre le za mobing nad podrejenimi, da ne bo videti, da vsi vodilni trpinčijo, pojavlja se tudi med sodelavci.
Motivacija pa taka!
Pravite, da na stres vpliva tudi »karierni sistem, v katerem napredujejo nesposobni in neizkušeni sodelavci«. Večkrat slišim, da je to praksa v policiji ...
To je »organizacijski dejavnik« za nastanek stresa. Policisti se vrednotijo, to kažejo delovni rezultati, raziskanost kaznivih dejanj, uspešnost dela. Izdelana je lestvica, kdo je za kakšno področje boljši, kdo ima več izkušenj. V praksi pa ni vedno tako, da napreduje tisti, ki je najboljši. Zadnje leto ali dve policisti za dobro delo sploh niso nagrajeni. Ni plačila za delovno uspešnost, ni napredovanj. Prihaja do situacije: narediš veliko, strokovno in učinkovito ali pa si v sivem povprečju, delaš slabo, brez osebne energije in pristopa, dobiš pa enako plačilo .
... »krasna« motivacija za delo policistov .
... in napaka tistih, ki ne znajo prepoznati uspešnih ljudi. Moramo pa razumeti, da so v tem času tudi vodje v nehvaležnem položaju, ker nimajo možnosti nagraditi dobrih policistov. Ta apatija, ki vlada v javni upravi, ni dobra ne za policiste ne za ljudi. Morala bi se čutiti razlika med dobrimi in slabimi.
V pogovorih s policisti je čutiti jezo in nemoč, ker ne morejo spremeniti sistema na boljše . Jih tudi to žene v psihične težave?
Tudi. Tu imava še drugi »organizacijski dejavnik«, ki vpliva na človeka, poleg narave dela, ki je povezana z nevarnimi postopki. Med te dejavnike spadajo tudi materialni položaj, opremljenost, zaščitna oprema, in če vidimo, da je to razlog za nezadovoljstvo v policijskih enotah, na to opozorimo. Ko se nepravilnosti pojavijo v kolektivu, ki je kadrovsko podhranjen, dela pa je več, je več tudi težav. Ustvarjajo se dodatni pritiski, kar pa ljudje ne bodo prenesli.
Policist v večini delovnega časa ukrepa, z drugimi besedami: največkrat kaznuje. Imeti takšno vlogo ni vedno prijetno.
Tudi policisti so samo ljudje in ta vloga je nehvaležna. S svojimi ukrepi vplivajo na svobodo in pravice ljudi, so eni redkih v državi, ki imajo pristojnost ob zakonskih okoliščinah nekomu vzeti življenje. Ko pridejo na kraj dogodka, vsi akterji, od storilcev, osumljencev, kriminalcev, kršiteljev do žrtev in očividcev pričakujejo od njih, da bodo odločili njim v prid. Torej, kjerkoli je, je policist v vlogi nekega razsodnika. Ob porastu dogodkov to zahteva veliko energije, znanja, strokovnosti, kar poleg obremenjenosti vpliva tudi na njegovo zdravstveno stanje.
Lahko policist sploh preklopi med službo in domom?
To je nekaj najtežjega. Sploh pri tistih, ki preiskujejo kazniva dejanja, ki so bolj izpostavljeni.
Kdaj se te psihične težave pojavijo pri policistih? Verjetno traja nekaj časa, preden izbruhne vse iz človeka.
Včasih, ko se o tem ni veliko govorilo, so zaposleni vse težave nosili v sebi. V bistvu se policist, ki dela s srcem, spominja vseh ključnih dogodkov. Prometnik se bo v prostem času peljal mimo kraja, kjer se je pred leti zgodila smrtna nesreča in se bo nanjo spomnil. Enako policist, ki je posredoval po gorski nesreči in bo čez čas tam hodil s svojo družino. To se dogaja vsak dan, stvari ostajajo v spominu. Na predavanju govorimo o tako imenovanem izstopu iz vrtinca stresa, torej policisti zaradi samega principa stresa, ki vpliva na telo, sploh ne čutijo in ne zaznavajo takoj negativnih posledic. Ko se poškodujejo in ostanejo doma ali odidejo na dopust, stvari izbruhnejo na plano. Največkrat pa se težave pokažejo ob odhodu v pokoj. Takrat pride na površje vse, kar so vsa ta leta tlačili v sebi, v obliki bolezni.
Veliko policistov uživa antidepresive in antipsiho-tike.
To je problem sodobnega načina življenja. Bombardirani smo z informacijami in reklamami za vsa ta zdravila, ki so vsem dostopna. Mnogi jih jemljejo brez iskanja strokovne pomoči, saj mislijo, da bodo težave kmalu premagali. Če gre za manjše težave, to lahko naredijo, a se marsikdaj pokaže, da to niso bile le nedolžne stvari, ampak hujše, ki pustijo pečat. Za policiste je slaba odločitev, če prekomerno jemljejo stimulanse, sedative ali alkohol. To pomeni korak navzdol.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
»Ponekod imajo vodje zelo dober občutek za svoje podrejene in res je - nekateri ga nimajo.«
NOVI TEDNIK
KRONIKA
19
Spomin na 2. oktober 2009
Nič od Mačka!
Pred celj skega okrožnega sodnika bi moral danes stopiti Branko Maček, ki je oktobra 2009 na avtocesti Šempeter-Žalec, pri Arji vasi, trčil v vozilo, v katerem so umrli 24-letni Peter Kračun, 21-letna Tjaša Ko-štomaj, 22-letna Nataša Godec, medtem ko je bila 21-letna Jerneja Rošer hudo poškodovana. Maček je vozil pijan in v napačno smer po avtocesti. A so današnjo obravnavo preklicali, razloga za to niso navedli.
Preklic obravnave je bil kar nekako pričakovan: glede na prakso celjskega sodišča je bilo že ob razpisu te obravnave nerealno, da se bo tako odmevno sojenje, na katerem bodo skoraj vsi vidnejši slovenski mediji, začelo skoraj med prazniki, ko je polovica uradnikov na dopustu ... So pa na sodišču
navedli še drug datum: 20. maj. Bolj kot se sojenje bliža, več se govori o vedno slabšem Mačkovem psihičnem stanju. Maček se še vedno zdravi v vojniški psihiatrični bolnišnici, vendar ima redne proste izhode. Tako dolgotrajno zdravljenje bo zagotovo »všteto« v ugotavljanje njegove (ne)prištevnosti, ko se bo sojenje začelo.
Naj spomnimo, da so v času, ko imajo vsi polna usta obljub o hitrosti postopkov v takšnih primerih, obtožnico zoper Mačka vložili šele deset mesecev po tragediji. Očitajo mu kaznivo dejanje predrzne vožnje, zagrožena kazen pa je več kot deset let zapora.
SŠol
Foto: SHERPA
O dogajanju na OMW na Mariborski cesti se po Celju govori še danes ... (Foto: TimE)
Z nožem v nogo, s palico po glavi
Pretekli teden smo že pisali o pretepu na OMV bencinskem servisu na Mariborski cesti v Celju, v katerega je bilo vpletenih več oseb. Preiskava okoliščin tega dogodka (zgodil se je v sredo) je zdaj končana, celjski policisti so zaradi na-silništva ovadili pet oseb.
Bencinski servis je bil zaradi preiskave v sredo nekaj časa tudi zaprt, o pretepu pa se med Celjani govori še danes. Kot so sporočili policisti,
naj bi 45-letni Celjan z nožem v levo golenico zabodel 29-letnega Konjičana, 32-letnega Laščana pa z ročajem noža udaril po glavi. Napadena sta poskušala zbežati, a jima je več napadalcev ves čas sledilo, eden je Laščana z bejzbol palico udaril večkrat tudi po glavi. Po naših podatkih naj bi se moški sprli na enem od parkirišč na nasprotni strani bencinskega servisa, od koder so pritekli do OMW, 32-letnik se je poskušal skri-
ti v prostorih bencinskega servisa. Storilci so z bejzbol palicami razbili tudi več vrat na črpalki. Še pred prihodom policije naj bi napadalci pobegnili, dvema poškodovanima pa so reševalci morali nuditi prvo pomoč. Policisti so štiri storilce izsledili še isti dan in jih za nekaj ur pridržali, a so jih kasneje izpustili na prostost. Vzrok za pretep ni znan, menda pa ne gre za spor med kakšnimi mafijskimi skupinami ali tolpami .
Našli bombo!
V ponedeljek so domačini pri kmetijskih opravilih v Šempetru v Savinjski dolini našli ročno bombo.
Posredovali so tudi pripadniki dežurne ekipe za odkrivanje, zavarovanje in identifikacijo neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki so bombo odstranili in jo do uničenja odpeljali v ustrezno skladišče.
Kdo je požigal po Celju?
Že četrtič nad kres na Špici ...
Kres na Špici verjetno res nima sreče. Tokrat so ga vandali že četrtič prižgali pred 30. aprilom. Zgorel je v noči na soboto, ko so neznanci ogenj podtaknili nekaj minut pred 3. uro, nato pa verjetno nadaljevali požigalni pohod po Celju.
Kres je bil namreč že skoraj postavljen, njegovo obliko bi le še dokončali z malimi posegi. Očitno pa je postavitev enega največjih kresov na Celjskem toliko dni prej napaka, saj je postalo njegovo požiganje že skoraj tradicija. Toda postavljanje takšnega kresa ni mala malica, v primeru, da ga na Špici postavljajo brez pomoči bagra, traja priprava več dni, z bagrom
pa jim ga uspe postaviti v enem dnevu. Materiala je za več kot pet tovornih vozil, zato je tovrsten vandalizem vreden tudi policijske preiskave, vendar organizatorji prvomajskega kresovanja, kjer pričakujejo več tisoč ljudi, požiga niso prijavili. Imajo pa po soboti še dodatno delo, saj morajo na vseh koncih iskati les, da bodo postavili nov kres. Bo pa letos manjši v primerjavi z leti prej, tudi zato, ker naj bi se bližnji stanovalci pritoževali, da je prevelik in za njihove hiše nevaren.
Je pa zanimiv podatek, da je vzdolž Savinjskega nabrežja v isti noči zagorelo večkrat in to v časovnem zaporedju. Malo pred 3. uro
je požar izbruhnil na Špici, nato naj bi slab kilometer stran na sprehajališču na Savinjskem nabrežju vandali ogenj podtaknili na enem od premičnih WC-jev, ki je pogorel do tal. Ob 3.47 je v Trubarjevi ulici v Celju zagorela vsebina treh zabojnikov za odpadke. Ognjeni zublji so ogrožali še več vozil, ki so bila parkirana v neposredni bližini. Poklicni gasilci so le nekaj minut zatem morali gasiti požar še v Mestnem parku, kjer je nekdo podtaknil požar prav tako v zabojniku za smeti. Nekaj minut čez 4. uro pa je gorelo še v zabojniku na Muzejskem trgu.
SŠol Foto: BA
Požiganje kresa na Špici pred uradnim kresovanjem je že tradicija ...
Da 1. maj ne bo nevaren!
Organizatorje kresovanj lahko te dni obiščejo tudi policisti in inšpektorji, ki bodo preverjali, ali so prireditve ustrezno prijavljene. Za kurjenje kresov je namreč treba pridobiti dovoljenje pristojne upravne enote, vlogo za dovoljenje pa podati najmanj sedem dni pred prireditvijo. Organizatorji kresovanj morajo upoštevati tudi predpise o pripravi kresov. Ti morajo biti od gozdov ali prometnih poti oddaljeni najmanj 50 metrov. Ob močnejšem vetru pa se mora kresovanje celo prekiniti.
V naletu ena oseba poškodovana
Tole so posledice verižnega trčenja, do katerega je prišlo konec minulega tedna na avtocesti Celje-Ljubljana, pred cestninsko postajo Vransko v občini Braslovče. V naletu so trčila štiri osebna vozila. Na kraj so poleg celjskih reševalcev prišli tudi celjski poklicni gasilci in ekipa gasilcev, ki dežura na avtocestni bazi na Vranskem in posreduje ob tovrstnih nesrečah. Iz zmečkane pločevine so rešili eno osebo, ki so jo zaradi poškodb odpeljali v celjsko bolnišnico. (Foto: PGE Celje)
20
PISMA BRALCEV / MODRI TELEFON
NOVI TEDNIK
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Spomin na pohod
Še pomnite, tovarišice in tovariši, gimnazijke in gimnazijci, kako ste šli takrat, pred 45 leti, na pohod Dobrovlje-Čreta-Me-nina planina? To je bilo 15. maja 1966, v počastitev dneva mladosti. Ja, takrat smo bili mladi, polni energije in življenjske moči! Sedaj, po petinštiridesetih letih, je drugače. So le spomini na mlada leta.
Takrat sem bil sekretar mladinskega aktiva Zgornji Tuhinj - ta kraj je v občini Kamnik. V počastitev dneva mladosti smo organizirali miting ali po današnje - piknik v vasi Češnjice. V tej vasi so 25. 12. 1944 v borbi padli: partizanski zdravnik dr. Peter Držaj (po njem se imenuje bolnišnica v Ljubljani), vodja ameriške vojne misije kapetan Charles Fischer in še 17 borcev.
Leta 1966 je naša krajevna organizacija Zb prejela prošnjo gimnazije, ali lahko pošljemo vodiče na Menino, da bodo z njihovo pomočjo obiskali tudi spominska obeležja na tej planini. To nalogo smo dobili mladinci in mogoče se tisti, ki so bili takrat na pohodu, še spomnijo srečanja z nami. Iz Tuhinja smo odšli v skupini, tisto noč taborili ob tabornem ognju, nalsednji dan pa smo gimnazijce vodili na sončno stran Menine planine. Ustavili smo se pri spomeniku na Osekah, kjer je v začetku februarja 1944 v borbi borcev Šlandrove brigade z močno enoto nemške policije iz postojank v Kamniku in Šmartnem padlo 19 borcev. Od tam smo krenili proti vasi Češnjice, kjer so nas skromno pogostili z obaro in sveže pečenim domačim kruhom iz kmečkih peči.
Leta 1966 v Češnjicah še ni bilo obeležja. Leta 1975 pa je bil na pobudo takratnih uslužbencev Bolnišnice dr. Petra Držaja iz Ljubljane in s pomočjo krajanov na kraju, kjer je dr. Držaj padel, postavljen spomenik. Od takrat dalje vsako leto praznujemo Držajev dan. Letošnja slovesno st ne bo v maju, pač pa v juniju. Želimo, da po 45 letih spet obiščete to vas. Vabimo vas, da se nam pridružite na Držajev dan, ki bo v nedeljo, 12. junija, ob 10. uri pri spomeniku v Češnjicah.
MARJAN POLJANŠEK, Laze v Tuhinju
Dve pismi
Draga Dobrna, pred dnevi sem se po dolgem času odpravil k tebi na obisk. Trkal sem, klical, čakal - nisi mi odprla, čeprav si bila doma. Mislil sem, da bova malo pokramljala, obujala spomine in pretresala sedanjost, no, pa kakšen kozarček spila. Skrbi me, kako si - veš, tvoja voda tako čudno »diši«, sem ti hotel povedati ... Sem si rekel, da poštarju boš pa že odprla, da ti preda to pismo. Če me nočeš videti, mi vsaj odpiši, kako je kaj s teboj. Te lepo
pozdravlja tvoj prijatelj, sosed Lemberg
Dragi Lemberg, oprosti mi za zadnjič. Slišala sem te, da si trkal in klical, a kaj, ko sem zadnje čase tako slabe volje in slabega zdravja, da v glavnem poležavam in jem tablete. Bolijo me trebuh, glava, mehur, diham težko, razjeda me dolg čas - umiram, a umreti ne morem. Ne vem, če mi še lahko kdo pomaga. Praviš voda? Kar naprej premišljujem, kako čista je bila moja Dobrnica. Polna postrvi, kačjih pastirjev, ovinkov in grmovja s pticami. Zdaj še kač ni več v njej. In stare hruške in jablane, vrtovi in njive, ki so me krasili, pa turisti po hišah in Dobrnčani. Kako sem jih imela rada. Družili so se in pomagali drug drugemu. Kako so se veselili na plesih, v kinu, na veselicah in po gostilnah; kar osem jih je bilo. Pa zdaj? Na moj zeleni trebuh so naložili beton in opeko, da ne morem več vstati. Vse me srbi od teh termitov. Hudo mi je bilo že pred leti, ko so vame nabili polno lesenih drogov in me nekajkrat na leto dušili s strupi. Zdaj jih počasi pulijo ven - a ni nič bolje - le gnojnico so še dodali, da smrdim. Kako lepo so včasih delali z mano moji Dobrnčani, jaz pa sem jim z vesljem vračala zdravo hrano z njiv, vrtov, iz ribnikov, sadovnjakov. Hvala vam lepa. O, ko bi zopet lahko bilo tako. Sem slišala, da se nekje drugje moja bolezen da pozdraviti - več modrosti! Veš, dragi moj Lemberg, slabo se je zame začelo, ko so prišli k meni neki tuji ljudje, ki jih sploh ne poznam, pa so naredili neke bloke pa občino pa župana pa svetnike pa Mercator. To niso moji Dobrnčani. Samo do onemoglosti me izkoriščajo. Grozno. Zdaj slišim, da bodo še na moje zelene prsi nasuli beton in asfalt. Uničili bodo še tisto malo lepega, kar še imam in bi lahko dajala Dobrnčanom. Postala bom mesto tujcev. Res si lahko srečen, da te to zlo ni doletelo. Mislim, da se tega zavedaš in se boš znal obraniti. Morda jo to pismo moje zadnje. Če so bo res zgodilo, kar slišim, potem tega več ne bom prenesla. V bolečini se bom poslovila od tega sveta. Če me bo zamenjala večja soseda, vseeno ne pozabi name - saj ti lepi spomini ne bodo pustili. Pa adijo, dragi Lemberg, želim ti, da bi še dolgo ostal zdrav in vesel, takšen kot si bil do zdaj.
Te lepo pozdravlja tvoja vasica Dobrna.
LESI (naslov v uredništvu)
»Obiskovalci« na pokopališču
Pokopališče, tih in miren kraj, kjer imajo poslednji dom naši dragi, ima mnogo obiskovalcev. Ljudje ves dan prihajajo na pokopališče, prižgejo svečko, prinesejo rožo, uredijo grob. Postojijo ob grobu svojih sorodnikov, prijateljev, morda potočijo solzo in jim namenijo dobro misel. Njihov poslednji dom, njihov grob je postal kraj, kjer tudi oni najdejo svoj notranji mir. In da bi počivali v miru, ta mir in pokoj, želijo tudi svojim dragim.
Z nekaterimi obiskovalci se na mestnem pokopališču v Celju velikokrat srečujemo, izmenjamo nekaj besed, se na videz poznamo. Mnogo pa je tudi obiskovalcev, ki gredo in so z mislimi že nekje daleč pri svojem grobu. Mnogo pa je tudi obiskovalcev, ki tudi gredo mimo, te morda pozdravijo, toda ne gredo do svojega groba. Morda ga na tem pokopališču niti nimajo. To so ljudje, ki opazujejo obiskovalce, opazujejo grobove in gledajo, kateri grob bi lahko takrat, ko te ne bo več na pokopališču, oskrunili oziroma okradli. Da, tudi takšnih je veliko na pokopališču.
In potem se nekega dne zgodi, da prideš do groba svojih dragih in ne moreš verjeti svojim očem. Še včeraj je raslo na grobu čudovito malo drevesce, danes pa sta tam jama in razmetana zemlja. Nekdo je izruval to drevesce in ga odnesel. Ne moreš verjeti, da ima človek lahko tako pokvarjeno srce in tako umazano in tatinsko roko. Še mrtve ne pusti pri miru, še mrtvim krade. Toda to še ni vse. Zaradi zime
Neodstranjeno kamenje
Na travniku bralca iz Sv. Florjana v občini Rogaška Slatina (posredoval je osebne podatke), je po končanem opravljanju zimske službe ostalo manjše kamenje v dolžini osemsto metrov. Prejšnja leta je bilo to redno očiščeno, letos še ne, čeprav je bralec napisal prošnjo Krajevni skupnosti Sv. Florjan že konec marca. Bralec je zaskrbljen, ker je trava že razmeroma visoka, on pa ne bo mogel kositi.
Saša Pale Kosovec, vodja režijskega obrata Občine Rogaška Slatina, odgovarja: »Ta zadeva je v domeni Krajevne skupnosti Sv. Florijan. Dodamo lahko, da je Občina Rogaška Slatina lani dodelila krajevni skupnosti javnega delavca iz režijskega obrata, ki je to parcelo očistil pravočasno. Letos zaradi krčenja števila javnih delavcev nismo bili sposobni zagotoviti čiščenja omenjene parcele tako zgodaj. Prav tako smo na začetku leta z manjšim številom javnih delavcev imeli prednostne naloge pri urejanju javnih površin Občine Rogaška Slatina. Zdaj, s povečanjem števila javnih delavcev (od 1. aprila 2011), bomo zgoraj omenjeno parcelo očistili takoj, ko bo mogoče.«
Solastniški delež
Bralka iz občine Laško živi v večstanovanjski hiši, kjer se pripravljajo na obnovo fasade, zato bo morala plačati obnovo v višini svojega solastniškega deleža. Zanima jo, kako se v večstanovanjskih hišah nasploh izračunajo ti deleži. Kot je slišala, naj bi se to izračunalo na podlagi solastnikove kvadrature, zato želi še izvedeti, ali se kleti upoštevajo v enakem deležu kot stanovanj -ska površina.
Matej Cepuš, ki v Komunali Laško skrbi za stanovanjske zadeve, odgovarja: »Solastniški delež vsakega etažnega lastnika na skupnih delih večstanovanj-
in zmrzali mu ni uspelo izruvati še drugega drevesca. Vidi se, da je poskušal, saj je razmetal zemljo in cvetje okoli njega, toda ni šlo. Toda ni minilo štirinajst dni, ko se je zemlja otoplila in je prišel nazaj. Izruval je še to drevesce in ga odnesel, za seboj pa zopet pustil razmetano zemljo in cvetje.
Nemo stojiš ob razmetanem grobu in ne moreš verjeti, da so ljudje lahko tako hudobni, tako brezčutni, tako tatinski, da lahko kradejo z grobov. Človek vendar mora imeti vsaj malo dostojanstva in poštenja, pri čemer je kraja z groba eno najbolj sprevrženih dejanj, nevrednih človeka.
Kakšen človek je to, ki mu ni nič sveto, kakšna tatinska roka lahko tako brezobzirno izruva in krade drevesca z groba? Kolikokrat smo se morda s tem človekom že srečali, se morda pozdravili? Se ne vpraša, da je bil morda opazovan in bo prepoznan? Se ne vpraša, koliko žalosti in bolečine povzroči svojcem, ki lahko samo nemočno gledajo okraden grob?
ske stavbe se določi ob upoštevanju uporabne vrednosti posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti večstanovanjske stavbe (106. člen SPZ). Razmerje med posebnimi in skupnimi deli se lahko spremeni, če je sprememba mogoča. Do tega lahko pride, ko etažni lastniki sprejmejo pisni sporazum o tem, da posamezni skupni del delno ali v celoti (npr. prostor za čistila ali del hodnika) postane del posameznega dela oziroma da iz skupnih delov (npr. podstrešnih prostorov) nastane nov posamezni del v etažni lastnini (113. člen SPZ). Stanovanjski zakon (182. člen) nadalje določa, da se do sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih v objektu solastniški deleži določijo glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini.
Pri določitvi solastniških deležev na skupnih delih stavbe lahko etažni lastniki uporabijo glede na njihovo stavbo najprimernejšo od naslednjih metod: površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini; prostornino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne prostornine vseh posameznih delov v etažni lastnini; uporabno vrednost posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine; vrednost stanovanja (določeno po zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja, če ta obstaja) v razmerju do skupne vrednosti do nepremičnine, določene na enak način. Vse je odvisno od tega, kako se dogovori večina etažnih lastnikov v stavbi. V stavbah, ki jih upravlja Komunala Laško, je solastniški delež izračunan glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini. Pri tem so
Sprašujem se, katera tatinska roka je to, moška, ženska? Predstavljam si to tatinsko roko, kako razkazuje svoj »plen«. Kaj bo naredil z drevesci? Jih bo prodal, komu podaril, zasadil domači vrt ali svoj grob? In ta tatinska roka si bo zvečer odrezala kos kruha, objela svoje bližnje, ta tatinska roka bo morda pobožala svoje otroke? Grozno, kako je človek lahko tako podel. Toda zdaj se sprašujem, kako naprej. Bo ta »obiskovalec« še hodil po pokopališču, gledal, ali smo že posadili drugo drevesce, ter ga zopet izruval in odnesel? Kako dolgo bo to trajalo?
Zato »obiskovalca« prosim, naj ne krade z grobov in naj se zamisli nad svojim za človeka nevrednim početjem. Prosim, pusti mrtve, naj v miru počivajo, in pusti živim, da ohranjajo njihov spomin ter po svojih močeh in na svoj način urejajo grob. Se mogoče kdaj vprašaš, kako bi se ti počutil, če bi razmetali in okradli tvoj grob? »Obiskovalec«, nikoli ni prepozno, da tvoja tatinska roka postane poštena delovna roka,
površine kleti, balkonov in lož na podlagi pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb upoštevane s korekcijskimi faktorji od 0,25 do 0,75.«
Toplotna črpalka
Bralka je kupila za svojo hišo toplotno črpalko ter nato želela uveljaviti subvencijo za nižjo ceno elektrike. To je ob položnici za plačilo elektrike oglaševal Elektro Celje. V Ele-ktru so ji odgovorili, da to ni mogoče, saj toplotne črpalke ni kupila pri točno določenem podjetju iz Vojnika. Pravi, da to na oglasu ni pisalo, pogojevanje nižje cene elektrike s točno določenim prodajalcem toplotnih črpalk pa se ji nasploh zdi čudno.
Gordana Stojnšek Žnida-rec, predstavnica za komuniciranje in marketing v Elektru Celje, odgovarja: »Elektro Celje subvencionira nakup toplotne črpalke za obstoječe in nove odjemalce, in sicer preko podjetja Atlas Trading in preko HSE (Holding slovenske elektrarne),
nikoli ni prepozno, da postaneš Človek. In prosim te, postani in bodi Človek.
I. K. (naslov v uredništvu)
ZAHVALA
V nedeljo, 3. 4. 2011, se nama je s 6-mesečnim sinom zgodila nesreča, ob kateri sva bila deležna zelo hitre nujne zdravniške pomoči. Iskreno se zahvaljujemo celotni ekipi, ki je sodelovala pri nudenju pomoči, prav posebej pa še zdravniku Francu Božičku ter reševalni ekipi Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah. Prav tako bi se radi zahvalili tudi gasilcem krajevne skupnosti Gorica pri Slivnici, ki so omogočili pristanek in vzlet helikopterja ter celotni reševalni ekipi policijskega helikopterja, ki naju je s sinom odpeljala v Klinični center Ljubljana. Naj omenim, da je s sinom vse v redu.
Vsem še enkrat neizmerno hvala!
Družina Kramer-Sovič
torej preko podjetij, s katerimi so sklenjeni dogovori o sodelovanju. Seznam ponudnikov in tipov toplotnih črpalk, za katere tudi subvencioniramo nakup, je objavljen na naši spletni strani in na spletni strani HSE. Za subvencijo je treba izpolniti tudi določene pogoje (npr. vrsta oziroma tip kupljene toplotne črpalke, namen uporabe ...). Od vaše bralke bi potrebovali več podatkov za temeljitejši odgovor, zato jo vabimo, da nas pokliče na 03/42 01 300, saj ji bomo le tako lahko konkretno odgovorili na vprašanje.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
VEDEŽEVANJE ODSLEJ ŠE CENEJE
Vas zanima Ijutežen? Kaj bo z vašim zdravjem? Prihodnost? Zakupite minute in se s svojim vedeževalcem ali astrologom pogovarjate še ceneje.
í'% 0Sili
Zakupite minute, ki jih lahko porabite za več klicev v obdobju enega leta od dneva nakupa. Klic na navadno stacionarno telefonsko številko brez dodatnih stroškov. Minute lahko plačate po povzetju, v elektronski banki ali t moneto.
Za informacije in nakup minut pokličite (03) 490 02 22
□ DRI TELEFDN
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI - OTROŠKI ČASOPIS
21
Petrovi tamburaši prejeli tamburico
V začetku aprila je bilo v Laškem 31. srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije. Po predhodnem izboru se je v Laškem zbralo devet tamburaških skupin. Za skupino, ki je v zadnjem letu najbolj napredovala, so izbrali skupino s Celjskega in to so Petrovi tamburaši iz Šempetra v Savinjski dolini pod umetniškim vodstvom Neže Zagoričnik. Za spodbudo pri nadaljnjem delu so jim podelili tamburico, ki jo je izdelal in podaril Mario Žmegač.	IM, foto: Foto Sojč
Pomladni večer s prijatelji
Pevke ženskega pevskega zbora iz Laškega smo 1. aprila na svoj letni koncert v Kulturni center Laško spet privabile množico obiskovalcev, ljubiteljev petja.
Društvo ženski pevski zbor Laško deluje že 31 let, pod vodstvom zborovodkinje Vide Bukovac pa 7. leto. V zboru poje trenutno 24 pevk. Druži nas ljubezen do petja, lepe slovenske besede in do domače, ljudske pesmi.
■■ft
ramoceije
"B^^www.radiocelje.com
Petrovi tamburaši
0TR05KI ČA50PI5
Redno hodimo na pevske vaje, se družimo, praznujemo rojstne dneve pevk. Nastopamo na občinskih pevskih revijah, reviji ženskih zborov v Konjicah, redno gostujemo v Thermani Laško, na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu, v domovih ostarelih, na prireditvi Lisca poje in drugod ... »Kamor koli vodi nas pot, zvenijo nam pesmi povsod!«
Letošnji letni koncert, ki smo ga dolgo in z ljubeznijo pripravljale, je izzvenel, upam, v skupno zadovoljstvo tako nastopajočih kot obiskovalcev. Dolgujem zahvalo vsem našim sponzorjem, ki so koncert omogočili. Prisrčne zahvala vsem prečudovitim pevkam zbora, zborovodkinji Vidi Bu-kovac, solistoma Danijeli Jeršič in Branku Dobravcu. Enaka zahvala našim go-
stom: pianistki Alenki Šon, harmonikarju Štefanu Staro-vasniku, otrokom folklorne skupine Pisanke iz Rečice pod vodstvom Erike Krašek, instrumentalistkam sestram Kovač iz Debra, pevcem iz pevskega zbora z Vrha nad Laškim in moderatorki Darinki Končina.
Predvsem pa iskrena hvala vsem obiskovalcem koncerta za spodbuden in spontan aplavz.
JOŽICA GOLOB, predsednica zobra
wsmcsn CGONcram1 ■ALUnqmgcGDra GSH^EP
■ i n^in ATAr^r?
■ i L^LL/aaLtL^
g V ceL3u
NASLINA Slbenlk 9 KAN PANEL Prdmošten KUN PANJ I KorCula SV. JU RAJ HRN Split tf^SO LIN AR Piran
i^" jrtfTTr*
Predprodaja vstopnic: PETROL servisi, KOMPAS poslovalnice, BIG BANG, MERCATOR - M holidays, Hiša vstopnic Citypark in Europark, Kiosk Delo, 3dva trafike, Pošta Slovenije Internetna prodaja: SLOKONCERTI.SI, EVENTIM.SI, VSTOPNICE.COM II INFO: +386 1 420 5000
Mladi vrtnarji
Učenci 1. in 2. razreda OŠ Šmarje pri Jelšah, POŠ Zibika, smo se odločili, da se bomo preizkusili v vrtnarjenju.
Odločili smo se, da se bomo rastline potrebujejo za rast in
najprej naučili nekaj osnov vrtnarstva. Odpravili smo se do vrtnarije Lipnik, kjer nam je prijazna »teta« Slavica pokazala, kako vzgajajo potaknjence. Povedala nam je, kaj
na kaj moramo biti pozorni. V učilnici smo se tudi sami preizkusili v vrtnarjenju. Na mizice smo si pripravili posode, zemljo, semena in listke. Najprej smo zemljo razgrnili.
Nato smo oblikovali gredice ter posadili oziroma posejali naša semena. Na listke smo zapisali, kaj bo na posamezni gredici zraslo. Vse skupaj smo zalili in pokrili s pokrovom.
Dogovorili smo se, da bomo sami skrbeli za rastline ter vsak dan opazovali, kaj se z njimi dogaja.
IRENA ČOKL
2. mesto za literarno likovni- natečaj
V sredo, 20. aprila je bila v Festivalni dvorani v Ljubljani razglasitev zmagovalcev literarno-likovnega natečaja za osnovne šole Zgodbe iz mesta Rič-Rač.
Natečaj je bil namenjen učencem druge triade (4.-6.razred) osnovnih šol iz vse Slovenije, ki so izbrali odlomek ene izmed zgodb iz knjige Lojzeta Kovačiča Zgodbe iz mesta Rič-Rač, ga prepisali z nalivnim peresom in izvirno tipografsko pisavo ter ilustrirali.
Prispela dela je ocenila strokovna žirija v sestavi Dušan Šarotar (pisatelj, pesnik in scenarist), Boštjan Gorenc-Pižama (prevajalec, glasbenik in igralec) in Damijan Stepančič (ilustrator).
Drugo nagrado za učence posameznike je prejel Aleks Rober Kalafatič, učenec 4.razreda OŠ Braslovče, pod mentorstvom učiteljice Tamare Jeraj.
Vsi prijavljeni izdelki, bodo meseca maja razstavljeni tudi v galeriji Artcenter v Ljubljani.
22
RADIO, KI GA BERETE
NOVI TEDNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 30. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
NEDELJA, 1. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Zdenka Kovač, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 2. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Zdenka Kovač, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
TOREK, 3. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
SREDA, 4. maj
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Celje)
ČETRTEK, 5. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 6. maj
Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
Z Zdenko Kovač tudi na radiu
Na praznični 1. maj bomo tudi na Radiu Celje v oddaji Znanci pred mikrofonom gostili Konjičanko Zdenko Kovač.
Zdenko Kovač poznamo kot eno od tvork ukrepov aktivne politike zaposlova-
nja v začetku devetdesetih let, v letih 2002 do 2004 je bila ministrica za regional-
ni razvoj, zadnjih pet let pa deluje kot predavateljica na Gea Collegeu in svetovalka pri Evropski komisiji. Vso svojo poklicno pot je na nek način posvetila delu, natančneje zaposlovanju, in plod tega je tudi marca sprejet Zakon o socialnem podjetništvu. Zdenko Kovač je pred mikrofon povabila Ivana Stamejčič.
Brezplačno na dopust na Brač
Hotel s štirimi zvezdicami, 7 x all inclusive, predstavnik, klubske aktivnosti in še veliko več je v ponudbi turistične agencije Relax v hotelu Waterman Supertos resort na otoku Braču. Še prav posebej zanimivo pa bo 14. septembra, ko se bo ekipi Relaxa pridružila tudi ekipa Novega tednika in Radia Celje!
Greste z nami na dopust? Obiščite Turistično agencijo Relax in povedali vam bodo več o načinu prijave. Cena je
mamljiva, saj vam teden dni dopustovanja ponujajo že za nekaj manj kot 300 evrov, za prevoz iz Celja pa boste ošteli
še dodatnih 89 eur, za otroke do 12. leta pa 65 eurov.
Odgovor, kam vas odpeljeta turistična agencija Relax in Radio Celje, je torej znan - na Jadran. Med številnimi odgovori smo v torek v studiu Radia Celje izžrebali srečneža, ki bo 7 dni dopustoval brezplačno na Braču skupaj z Relaxom in Novim tednikom ter Radiem Celje. Stanko Glaser iz Dra-melj je tisti, ki si v tem trenutku že lahko pripravi kovčke! Prijavite se na izlet in čofotajte z nami 14. septembra.
FOTO: SIMONA BRGLEZ
Daniel Selinšek, izvršni direktor Relaxa za osrednjo in JV Slovenijo, je za brezplačen dopust na otroku Braču izžrebal Stanka Glaserja. Greste z nami na izlet? Prijavite se v Relaxu.
Polni vozički brez denarnice
Od 88 do 216 evrov so bile doslej vrednosti vozičkov polnih dobrot, ki so jih s prodajnih polic v Planetu Tuš uspeli izbrati izžrebanci v nagradni igri Do polnega vozička brez mošnjička.
V pičlih treh minutkah, morda z dodatno srečno minuto oz. jokerjem, in s pomočjo naše voditeljice Saše Pukl lahko s pomočjo naše medijske hiše vsako sredo ob 12.15 nakupujete brezplačno. Če seveda izpolnite najpomembnejši pogoj- izrežete kupon iz Novega tednika in ga pošljete na naš naslov. In da vas potem srečna roka Simone Brglez, ki igro vodi iz studia Radia Celje, izžreba. Po devetih igrah je v našem bobnu že kar 5878 kuponov. Letos ugotavljamo, da so naši nagrajenci zelo dobro pripravljeni na nagradno igro, saj nam skoraj vsi povedo, da so si pozorno ogledali, kako si v Planetu Tuš v Celju sledijo police, da si lahko pripravijo tudi nakupovalne lističe.
Vse do 1. junija še lahko sodelujete v veliki nagradni igri, 8. junija pa bomo pripravili zadnjo oddajo v letošnji sezoni, ki bo tudi tokrat dobrodelna. Imate kakšen na-
Bojan Pišek, »Tuševa« Simona, Aljoša Bončina in Saša Pukl so ekipa, ki vsako sredo nakupuje po vašem nareku.
mig, za koga bi nakupovali letos? Kdo nujno potrebuje živila? Pišite nam na naš naslov - Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje - s pripisom POMAGAJMO! Lahko nam
pišete tudi na elektronski naslov radio@radiocelje.com ali pa nam to sporočite preko facebook strani Novi tednik in Radio Celje.
Foto: ZLATKO BOBINAC
	20 VROČIH	
		
	RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA		
1.	DON'T HOLD YOUR BREATH	
	NICOLE SCHERZINGER	(4)
2.	HEART AND I ROBBIE	
	WILLIAMS FEAT. GARY	
	BARLOW	(4)
3.	JILTED LOVERS AND BROKEN	
	HEARTS - BRANDON	
	FLOWERS	(3)
4.	IF YOU EVER COME BACK -	
	THE SCRIPT	(2)
5.	THE FLOOD - CHERYL COLE	(3)
6.	BORN THIS WAY - LADY GAGA (6)	
7. PUT A SMILE ON YOUR FACE		
	FLUMY	(1)
8.	SUNDAY HURTS	(5)
9.	STILL IN LOVE WITH YOU	
	SADE	(2)
1O.	COMING HOME GWYNET PAL-	
	TROW	(1)
DOMAČA LESTVICA		
1.	V AORTO ELEVATORS	(4)
2.	LJUBIMEC BREZ IMENA	
	PANDA	(3)
3.	KJE SI LUBI MANOUCHE	(1)
4.	MAGIČNO - DAN D	(2)
5.	VSE BO LEPO ALYA	(4)
6. ADIJO - MATEJA STARIČ		(5)
7. KAJ PA TI BILBI		(2)
8.	MOJE LUCI TABU	(7)
9.	ILUZIJA LIQUF	(3)
1O.	LUNANAJ - B R O feat. TRKAJ (1)	
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	I DO - COLBIE CAILLAT	
	RUN THE WORLD (GIRLS)	
	- BEYONCE	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO	
	CIAO CIAO - KATARINA MALA	
	PREBUDI ME - BOŠTJAN BRAČIČ	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za vam	
	najljubše skladbe lahko glasujte na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
(3)
(1) (2)
(4)
(5)
CELJSKIH 5 PLUS
1.	KOPRIVA ZA PLOTOM NAVIHANKE
2.	CVETJE V POLETJU - KVINTET DORI IN OTO PESTNER
3.	MOJI DRAGI ANS. PETKA
4.	NI POŠTENJA ANS. BRATOV AVBREHT
5.	LJUBIL SEM TE RES ISKRENO GOLTE
PREDLOG ZA LESTVICO
HIŠNI RED - ZAKA' PA NE
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	DRAGI PRIJATELJI ANS. LOJZETA SLAKA
2.	TI PRESNETO OGLEDALO -ANS. BRATOV GAŠPERIČ
3.	LUČ ZA MOJIM OKNOM ERAZEM
4.	PARIŠKE SANJE - SLOVENSKI MUZIKANTJE
5.	NOČ PRED POROKO - ANS. NARCIS
PREDLOG ZA LESTVICO
FANT ŠTEVILKA TRI - NAVEZA
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje. com.
(6)
(3) (1) (2)
(4)

■a.UflJ
www.radiocelje.com
NOVI TEDNIK
MNENJA IN RAZPRAVE
23
Preveč
izzivamo
usodo?
Objavljamo drugi, zadnji del razmisleka gostujočega avtorja na temo Zemlja. Fizik dr. Mitja Peruš se je vseskozi znanstveno ukvarjal s procesi in obdelavo nformacij v kompleksnih naravnih sistemih oziroma mrežah, in sicer večina na Kemijskem inštitutu, BIONu, Inštitutu za računalniški vid Tehniške univerze Gradec. Zasnoval je slovensko kognitivno znanost. O možganih in duševnosti je objavil štiri knjige, eno v ZDA, in desetine študij. Pravi, da po očesni katastrofi opravlja pod raznimi vladami pretežno zastonj razna »mala dela« (znanstveno-pedagoško in eko), kar je sizifovsko zbiranje točk. Zmanjšuje potrošnjo tudi sam, zvest temu, da ne vozi in sedem let tudi ne potuje z letalom ...
Z njegovim današnjim mnenjem zaokrožujemo razmislek ob 22. aprilu - dnevu Zemlje. Če se vas je njegov razmislek kakorkoli dotaknil predvsem v smeri, da se sami vprašate kaj lahko storite za naš planet, potem smo z objavo tokratnega mnenja dosegli namen.
Kapitalizem se ne zna predrugačiti!
Živimo v »diktaturi narave«, ki jo izzivamo. Predvidoma tehnološke inovacije nikakor ne bodo zadosten izhod iz okoljske katastrofe. Potrebne so globoke spremembe na vseh ravneh. Zato bi bila malodane edina rešitev za civilizacijo globalna vzajemna omejitev potrošnje (in rodnosti) ter stopnje tekmovalnosti z novimi jasnimi pravili »igre«, dogovorjenimi v okviru Organizacije Združenih narodov, vključno s kolektivno osamitvijo nepristopnikov. Sicer ne bo konec brezglavega tekmovanja in s tem medsebojnega uničevanja. Ta »piramidna igra« koristi le elitam. Vrh bo zgrajen na gori trupel. Ali ni že nujno prizadevati si za »nemogoče«? Ali pa se sprijazniti z bridko smrtjo (telesa in ega) - saj ni tako strašna. Kar bo, bo, a umakniti se pokvarjencem bi škodilo svetu, torej to ne.
Pričakovati je množičen beg v vero in vraževerje - veliko bolj iz strahu »pod krilo« kot k notranji spremembi. Kajti verjetno bo najprej zavladala neka lažna-eko-diktatura samozvane »elite« tajkunske, mafijske ali/in fašistične vrste, ki ga bo lomila po starem, veliko večino človeštva pa bo silila v skrajno varčnost. Najverjetneje bi sledila anarhija, začenši podobno kot v pariških predmestjih, občasno presekana z intervencijami visokotehniziranih biričev. Nihče, niti najmočnejši, ne bo varen (skoraj) nikjer.
Treba bo ukiniti kapitalizem, ker se ne zna predrugačiti! Iskati nov sistem, čeprav je težko, onstran sistemov 20. stoletja! Zakaj je kapitalizem slab sistem (razen začasno) že v osnovi? Ker nikogar ne naredi dolgo srečnega. Ljudje namreč niso nesrečni, ker imajo malo, temveč ker imajo manj kot drugi. Ne bi jim bilo dovolj imeti lasten planet, če bi sosed imel dva. Pri črednih ljudeh je sreča relativna na druge. Moder človek pa se ne primerja z drugimi. On živi.
Denarna družba je »enoparametrična«, zato ne more ustrezno delovati - ker ena številka ne more biti merilo vrednosti v tako raznolikem svetu (raznih vrst vrednot, posebno kvalitativnih). Po domače: vsak ma-fijec si prigrabi denar brez koristnega dela. Ogromno današnje poslovne »uspešnosti« je zgolj agresivnost.
Zakaj ljudje tekmujejo? Iz potrebe, dolgočasja, imidža, kompleksa več- ali/ in manjvrednosti, (samo)prisile (ego, strah) ... Vsekakor si naredijo velikansko škodo, ker niso več oni. Torej omejiti tekmovalnost ( »konkurenčnost«), ko začne škoditi!
Postajamo vse bolj zasvojeni - potrošniško, z navadami, ekstravagancami, megaloma-nijo ... Posebno zaskrbljujoč in spregledan trend pa so poleg drog »adrenalinske« motnje
do (samo)ubijalskih razsežnosti. Adrenalin-ci morda znajo obvladati strah, ne znajo pa obvladati sebe. Bolj si zasvojen, bolj trpiš odtegnitev. Če se ne pazimo te biokemije, postanemo stroj.
Zakaj po uradni čredniški modi? Ustvarimo si svojo!
Vzbujanje lažnih potreb je danes (eko)zločinsko početje. Vse bolj obdavčiti! In treba bo začeti nagrajevati skromnost in poštenost, takoj vsaj moralno. Zaščititi (redke) potrošniško nedolžne ljudi (brez teh bi že pomrli) in bitja. Razvoji Linuxa, Wiki-pedije, Wikileaksa in mnogih naravovarstvenih združb so primeri potencialov svobodne mreže neaparatčikov. Ti včasih deloma za-
ga je ponudila za 40 evrov. Hotel sem precej cenejšega. Ker ji zaničevalne besede niso uspele, me je naposled poslala v drugo nadstropje. Prepričal sem se, da imajo deodoran-ti za 40 evrov enake sestavine kot tisti za 0.70 evra, vključno s potencialno rakotvornim aluminijevim klorhidratom. Našel in kupil sem deodorant (ki nikoli ni idealen) brez te sestavine za 1 evro. Torej, če imaš denar, ga pač razsipavaš - za enako stvar, le da jo dobiš že pri vratih. (Kemiki so podprli moje sklepanje.) Podobno je bilo z urami idr.
Danes so stvari nepregledne. Kakovost razpozna lahko le malokdo. Kako bi torej znal kupiti najboljše, razen kaj površinsko »lepega«? Zato bi bil denar še večja iluzija,
Mnenja gostujočih piscev izražajo stališče vabljenih avtorjev in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Novega tednika.
blodijo (kot npr. New Age), a vsaj niso tako (samo)cenzurirani kot aparatčiki.
Zaradi zapletenosti sistema in zato nepreglednosti nas Mafije (npr. mnoga globalna podjetja ...) neopazno masovno izkoriščajo. Znanost in tehnologija, ki sta prinesla oblast Zahodnemu svetu, sta vse bolj zlorabljena, družbeni sistemi prikrito zasužnjevalni. Svet je organiziran za povprečneže. Za denar se dobijo pretežno le povprečne ali površinske stvari, kažejo analize! Npr. Thilo Bode piše, podobno kot mnogi znanstveni avtorji, o živilih: »Potrošniki so sistematično goljufani ... legalno zastrupljani ... Kakovost živil se ne zrcali v ceni.« Tako npr. goljufi uničujejo srčne eko-kmete, ker so se prihulile v sistem. Privatizirajo vodo, semena ... Tako je na vseh področjih. In »da vendarle (še) ni tako hudo« (pravzaprav je, a le ne izgleda tako!), je zasluga deloholikov in izkoriščanih, največ v Tretjem svetu, saj se na njih na koncu dokazano prenaša največ bremen. Npr. večino kakava za vas naberejo otroški sužnji, ki garajo ves dan. Vendar: Pred sto leti je Britanija sama obvladala tretjino sveta, danes niti skupaj z ZDA ne zmoreta Iraka samega; pol sveta pa ne Afganistana. Tretji svet se bo hote ali nehote maščeval, ker ga nobena vojaška moč ne bo zmogla. Ker je svet danes preveč prepleten!
Tragikomedija z bedaki ležernosti in imidža
Površinskost, snobizem, nevednost, igno-ranca! Plastična družba je krvava, za nafto teče kri. Voda v plastenkah v povprečju niti ni boljša od vode iz pipe, kažejo raziskave, je pa izračunano tisočkrat dražja in škodljiva - ekološko in politično zaradi pomanjkanja v suhih predelih.
Nekoč sem kupoval deodorant (redko ga uporabljam in še to za druge). Pri vhodu mi
če bi se veleimetnikom denarja naivni ljudje ne podvrgli tako pogosto kar sami. Denar je samo simbol, ki je le takšne bedaste družbe vladar, ne pa sveta. Ali ni bolje se neposredno posvečati temu (npr. dobremu počutju, spontani zabavi, sproščenosti, doživljanju), za kar nespametni porabljajo denar?
Celo nismo najhujši. Američani so nas prehiteli v eko-sprenevedanju in populističnih blodnjah. Že sredi 2008 so vsemu narodu delili čeke za povečevanje potrošnje, kar naj bi hladilo gospodarsko krizo. Zaman. In v krizi stopnjujejo isto napako. To nas spominja na totalitarizme; in ker bodo ZDA, kaže, šle do konca (kot Hitler?), bodo najverjetneje podobno končale. Pred tem pa ne bo smešno. In mi?
Kaže, da Zahod ne bo konkurenčen s Kitajsko, saj zlorabljamo demokracijo in smo zato nedisciplinirani. Kako perverzni so pritiski na Vzhod naj poveča porabo! Ali bodo tako neumni, potem ko so disciplinirano zmanjšali rodnost in raje podcenjujejo yuan?
Od ekspanzije k impanziji
Podnebne spremembe in onesnaževanje ter lastna gniloba (plus naše potrošništvo) bodo kmalu pretvorile kapitalizem v oligar-hično anarhijo. Npr. gensko spremenjena hrana, farmacevtski prijemi (npr. cepljenja proti gripi, nutracevtiki - »zdravila« v hrani) in pretiravanje pri prenosnih telefonih vsebujejo poskuse popolnega nadzora ... Najboljša (edina?) alternativa vsega tega je pravo duhovno eko-življenje. Vse drugo je placebo, iluzija, čeprav ob poštenosti ne bi škodilo tako zelo. In največja iluzija je pridružiti se
Mafijam in pohlepu! Te zmagajo vedno le kratkoročno in navidez. Če ne bomo kmalu zmanjšali porabe, bo večina živih bitij počasi pomrla, pa tudi razvajene Mafije! Lahko pa ustvarimo skromno vzporedno življenje mimo njih. Le ljubezen oziroma razumevanje lahko reši svet.
Mnoge smrtno nevarne ekološke katastrofe se še seštevajo! In ne poznamo še vseh. Ukrepati se veliko bolj splača kot neukrepati, tudi če ni vse razjasnjeno (zaradi kompleksnosti nikoli ne bo). Npr. CO2 ubija že brez podnebne vloge ... Bodimo vegetarijanci! - tudi za manj toplogrednih plinov iz živinoreje, ki kvarijo podnebje! Ceno hrane je treba umirjati s povečanjem ekopoljedelstva z močno podporo.
Moramo stopiti malo nazaj, a ne v času, pač pa nazaj iz slepe ulice. Od ekspanzije k impanziji! — rast kakovosti namesto količine, realistično poduhovljenje ... Ljubezen ali smrt! Če bi ljubili vsaj svoje otroke. Ne ljubimo jih zares: večinoma jih imamo le iz nagona, konformizma, dolgočasja, rezerve za starost, kot simpatične igračke, kajne?
Otroke, zanamce smo izdali! Podeželane tudi! Tretji svet smo izdali! Živalstvo in vso naravo mučimo! 30 % vseh živalskih in rastlinskih vrst je že izumrlo zaradi človeških pretiravanj! Brez ogroženih vrst še mnogih zdravil ne bo! In divje gre dalje ... h koncu, polnem novih bolezni in vojn, če ...
Gotovo bo počilo kmalu; vprašanje je le, kako hitro in kako daleč. Upoštevajmo začarane kroge kot npr. zelo povečano potrošnjo zaradi odpravljanja škode podnebnih katastrof - do 20 % bruto družbenega produkta, po N. Sternu. Nasledniki (če jih bo kaj) bodo gledali na našo dobo kot sramotno. Manhat-ma Gandhi: »Sam bodi sprememba, ki si jo želiš v svetu.«
Spreobrniti mase je težavno, a gre. Dokazi so razvoji humanizma in religij sočutja, osebne higiene, rekreacije, opuščanje smetenja ali osebne oborožitve (s katero si danes prej v nevarnosti kot ne) idr. Pri naravovarstvu pa sploh ni izbire. Človeštvo ima res ogromno moč za spremembe (vsaj tehnološko; a osebno in družbeno zaenkrat le manjšina), toda odziv ljudi na katastrofe je zelo različen (predvsem v začetku) .
Sem bolje obveščen (ker se trudim) kot skoraj večina drugih; posvetoval sem se z desetinami strokovnjakov. Pišem globoko premišljeno in iskreno. In spreminjam sam sebe. Svet je (tudi in še) zelo lep. A tudi že zrel za preplah, zato prosim nepa-nično v spremembo. In ne pozabite, da je (vaše) nepotrebno trošenje najgloblji izvor mnogotere krize.
DR. MITJA PERUŠ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Ne prezrite prihodnji petek v Novem tedniku: Mladi nam nastavljajo zrcalo - Kdaj se nam bo zgodil konec politike?
24
ZA DUŠO IN TELO
NOVI TEDNIK
S tematiko izboljšanja stanja in počutja se Boštjan Topovšek ukvarja že osem let. Pri 35 letih je mojster in »coach« nevrolingvističnega programiranja ter PEAT-pro-cesor. Po osnovni izobrazbi je diplomirani inženir elektrotehnike, obenem končuje še podiplomski študij na ekonomski fakulteti.
Danes je dan za spremembo
Boštjan Topovšek na svojih delavnicah spodbuja ljudi, naj razvijejo in uporabijo svoje potenciale
V današnjem svetu je preveč ljudi nečimrnih, slabe volje, nesrečnih. Tako kot v okolju se tudi v človekovi miselnosti dogajajo katastrofe. Da bi ljudje ponovno polno zaživeli, si dvignili samozavest in izboljšali samopodobo, ni treba veliko. Le priznati je treba, da potrebujemo pomoč.
Nevrolingvistično programiranje ali NLP je mlada veda, ki se je začela razvijati v začetku 70. let prejšnjega stoletja. Gre za komunikacijske modele, ki opisujejo, kako delujemo ljudje. Sestavljeni so iz različnih metod in tehnik, s katerimi lahko vsakdo vpliva na svoje mišljenje, videnje sveta in doživljanje situacij. Celjan Boštjan Topovšek se poleg NLP ukvarja tudi s »coachingom«. Razvil je blagovno znamko Lep dan za spremembo, s katero omogoča posameznikom napredek na osebnostnem in poslovnem področju. »Gre predvsem za to, da začnemo ljudje razmišljati, čutiti in delovati drugače, da začnemo čutiti naprej. Ljudem pomagam, da se njihovo počutje izboljša, da postanejo spet srečni. >Coaching< je povezan z osebnim spreminjanjem,« pove Topovšek, ki z določenimi metodami in procesi ljudem pomaga do sprememb na zavestni in nezavedni ravni. Njegovo delo je razdeljeno na izvajanje delavnic in individualno delo. Pri slednjem je osredotočen na izvajanje procesov, kot so pogovori, ki so že lahko usmerjeni v izvajanje določenih psiholoških tehnik, ki človeka peljejo ali v čustven ali miselni proces, po katerem se spremeni: »V več primerih je napredek viden že po eni sami terapiji, pri težjih primerih pa je seveda treba več dela in je zato postopek malce daljši. Odvisno je tudi od tega, kakšne težave imajo ljudje,« pove »coach«.
Za koga je primeren »coacning«?
Obiskujejo ga različni ljudje. »Prihajajo dijaki, študenti, starši, upokojenci, predsedniki uprav, me-nedžerji, skratka različni ljudje. Vsi imajo probleme in z vsemi iščem vzroke težav, ki jih odpravimo, da se lahko spremenijo.« Uradno ne gre za psihoterapijo, ampak za poseben proces, ki je vezan na besedo »coaching«, ki izhaja iz Amerike. Razlika je v težini primerov, saj je »coaching« bolj usmerjen v napredek, doseganje določenih ciljev, da človek doseže spremembo in z njo zastavljen cilj. Psihoterapija pa je usmerjena v reševanje problemov. »Če ima nekdo na primer manjšo težavo s tremo, je stvar >coachin-ga«. Če pa ima depresijo, je že stvar psihoterapije. V današnjem času se je moje delo začelo usmerjati tudi v psihoterapijo, saj se ljudje spopadajo z vedno večjimi težavami, tesnobami, strahovi, raznimi odvisnostmi, s prehranjevanjem,« pove Boštjan, ki še poudari, da se nanj obračajo tudi ljudje, ki so prevarani. V Sloveniji tovrstne terapije medicina ni priznala, medtem ko je v večini zahodnih države drugače.
Drugi del terapij oziroma izobraževanj je skupinski, kjer poskuša ljudem prikazati, opisati principe, da postanejo bolj zadovoljni in nasmejani. »Ta srečanja trajajo že do-
WM
Po definiciji je »coaching« interaktiven proces, pri katerem »coach« s posebnimi tehnikami sproža miselne procese, ki pomagajo posameznikom, podjetjem, organizacijam ... k hitrejšemu in učinkovitejšemu doseganju bolj ših rezultatov. Največ razlag in prevodov besede angleškega izvora se nagiba temu, da gre za nenehen proces, ki ljudem pomaga polno uporabljati svoje naravne notranje vire, potenciale, sprejemanje boljših odločitev, pomaga jim doseči izjemne rezultate v življenju, karieri, podjetjih in organizacijah. Njegov glavni cilj je zmanjševati ovire do ciljev ter posamezniku zagotoviti uspešnost in mu pomagati, da v celoti uporabi svoje potenciale.
V Sloveniji se »coachinga« poslužujejo predvsem uspešna podjetja, ki so usmerjena v razvoj in uspešnost lastnega kadra.
bro leto. Skozi skupinske delavnice je šlo približno 150 ljudi. Ravnokar začenjamo nov cikel srečanj. Žal pa delavnice niso več povsem brezplačne, tudi cene nimajo, ampak zbiramo prostovoljne prispevke, ker moramo plačati najem prostorov.«
»Coaching« v podjetjih
Uspešni podjetniki in poslovneži, ki želijo od svojih delavcev dobre rezultate, se zavedajo, da jih ne morejo doseči, če niso zadovoljni. Zato se vse bolj poslužujejo »coachinga«. »V smislu motiviranja zaposlenih, vodenja, prodaje, komunikacije s strankami se teh tehnik poslužujejo mnoga podjetja tudi v Sloveniji. V tujini gre za drugačno delo, saj je usmerjeno predvsem v posel, vendar deluje po enakem principu kot individualne terapije in delavnice.« Topovšek priznava, da je glavni problem slovenskih podjetij, da želijo z odrekanjem izobraževanja prihraniti denar, vendar pozabljajo, da s tem delajo škodo celotnemu podjetju. »Tu ne mislim le nase in na svoje delo, temveč na različna izobraževanja, motivacijske ali veščinske seminarje. V preteklosti so na primer takšne seminarje oziroma izobraževanja
»Kaj naj rečem? Srečna sem.«
Mateji Bobek je huda prometna nesreča spremenila življenje - V iskanju ravnovesja je vsak dan lep dan za spremembo - Z rožami v svet
Pred nekaj leti smo prav na naših straneh objavili zgodbo o dekletu, ki je praktično na pragu življenja v prometni nesreči skoraj izgubilo nogo. Se dogaja, boste rekli. A Mateja Bobek je bila posebna že takrat. Ves čas zdravljenja se je zdela kot sonce za vse okrog sebe, mi pa smo bili zraven, ko ji je pevski zbor iz Šentvida pri Planini prišel pred bolnišnco zapet podoknico. Po dobrih petih letih smo se spet pogovarjali z njo. »Izkušnje so koristne, a če bi imela vse znanje, ki ga imam danes, mi morda tudi ne bi bilo treba skozi vse to.« Pomagal ji je tudi Boštjan Topovšek.
Da so ji zdravniki v celjski bolnišnici uspeli ohraniti nogo, je bil takrat velik medicinski dosežek. A pot okrevanja je bila vse prej kot lahka in posledice čuti še danes. Za marsikoga dovolj dober recept za depresijo, če ne vsaj malodušje. »Ko se oziram nazaj, se zavedam, da se mi je nekaj takega skoraj moralo pripetiti. Bila sem aktivna na toliko različnih področjih, tako zelo razpeta in v neravnovesju, da se je to prej ali slej pokazalo tudi v fizičnem smislu. Od tu naprej pa je odvisno samo od nas, ali želimo prepoznati opozorilo, se poglobiti v svoje življenje in spremeniti svojo nadaljnjo pot. Kar se tiče malodušja, pa si ga že od začetka nisem dovoli-
la. Enostavno sem vedela, da bo še vse dobro, da bom še hodila.«
Namesto solz je prepevala
Vsak človek ima v sebi določene programe, ki ga usmerjajo skozi življenje. Mateja se trenutno izobražuje na področju energetske numero-logije in kot pravi, ji je tudi za nazaj marsikaj jasno. »Skozi celo obdobje rehabilitacije sem se vedno opirala na kakšno stvar. Čisto na začetku, takoj ko sem se zbudila iz kome, je bilo to petje. Cele dneve in noči sem prepevala. Če sem jokala, sem ponoči, da me moji niso videli. Vsaka celica telesa je bila prežeta z glasom, enostavno sem se morala slišati.« Ko ji je kasneje prišla v roke knjiga Shirlie Roden Zdravljenje z glasom, je presenečeno ugotovila, da je bilo to natanko to. »Vsak dan je s seboj prinesel kakšno malenkost, ki mi je pomagala. In vsak dan so bili seveda ob meni tudi ljudje, brez katerih ne bi zmogla. Četudi je šlo za tako banalno stvar, kot je umivanje las. Ko si tedne nepremično priklenjen na posteljo, to sploh ni majhna stvar. Pomembne stvari ostanejo pomembne,« se nasmeji Mateja. Danes veliko ve tudi o energetskem potencialu barv. »Vedno sem bila v barvah. Skoraj obvezno sem imela kaj v turkizni. Šele kasneje sem izvedela, da je prav to barva zdravljenja.«
>dobili« tisti najuspešnejši, pozabili pa so na vse ostale delavce, kar pomeni podhranjenost kadra.«
Koliko ljudi poišče tovrstno pomoč?
Za večino je stanje psihe in osebnega počutja še vedno velik tabu. Ni nam težko iti k zdravniku, ko nas kaj boli ali si kaj zlomimo, a ko gre za vprašanje našega uma in čustev, ohromimo. Sram nas je priznati, da potrebujemo pomoč. »Ko je človekovo duševno počutje slabo, je seveda težko priznati. Veliko ljudi nato čustva, jezo, razočaranje potlači in mnogokrat je že skoraj prepozno, da bi se pozdravili brez dodatnih zdravil, zato so včasih te terapije tudi podprte tudi z zdravili.«
Da bi se ljudje ponovno znali veseliti, bili srečni in predvsem zadovoljni, moramo najprej razčistiti v sebi. Na voljo nam je veliko oblik pomoči, le priznati moramo, da imamo težave in da jih želimo odpraviti. Zamislite si, kako bi se počutili, če bi zjutraj na poti v službo videli vesele, nasmejane obraze. Bilo bi čudovito. Zato je danes pravi dan za spremembo.
MOJCA KNEZ Foto: MK
»Če bi že na začetku vedela vse, kar vem danes, bi mi bila marsikatera izkušnja prihranjena. Po drugi strani pa ne vem, če bi kaj v življenju spremenila. Srečna sem,« je Mateja pomirjena sama s sabo.
NOVI TEDNIK
ZA DUŠO IN TELO
25
Če želiš življenje res živeti, se je treba najprej ustaviti, globoko vdihniti in se razgledati. Mateja je ugotovila, da je umetnost tisto področje, ki jo je vedno polnilo z energijo. S prijateljico Nino Škoberne sta vsaka zase že prej izdelovali nakit, potem pa sta združili moči. »Te najine rožice so vedno bolj prepoznavne. Izdelujeva jih iz naravnih materialov iz čebeljega voska v kombinaciji z glino. Upoštevava barvne vibracije in na podlagi fotografije aure sva praktično že dokazali pozitiven vpliv nošenja tega nakita na energetski potencial.« Prav kmalu bo v Celju zaživela njuna trgovinica z blagovno znamko Rosa.
Ena v berglah, druga pred porodom
Čeprav je verjela, da bo enkrat še vse dobro, se je ves čas zavedala, da se samo od sebe ne bo nič uredilo. Da je vse odvisno od nje. »Že ko sem prvič na fizioterapiji videla napravo za razgibavanje kolena, sem vedela, da jo moram imeti. Brat mi jo je res izdelal in to je bila ena pomembnejših stvari, da je moje koleno danes tako gibljivo, kot je.« Druga stvar so bili sprehodi. »Ni bilo vremena, ki bi se ga ustrašila, in glede na to, da na Planini
naletiš na hrib, kamorkoli se obrneš, sem sčasoma temeljito razgibala tudi gleženj.« Vmes so se stvari zapletle in sledile so kar tri operacije. Kljub temu Matejina neumornost ni pojenjala. Začela je slikati, ukvarjala se je z otroki, pekla, redno obiskovala pevske vaje in mimogrede še diplomirala na upravni fakulteti. »Z berlagmi in s fiksaterji sem hodila na predavanja, naključje pa je hotelo, da je bila moja prijateljica ob tem še visoko noseča. Res sva bili nezgrešljiv par, pa še vsa predavanja smo imeli v tretjem nad-
stropju,« smeje razlaga Mateja. Takoj ko je bilo mogoče, se je zaposlila. Kot najstnici se ji je sicer zdelo imenitno delati v županovi pisarni, po študiju, ko je imela precej delovnih izkušenj v različnih pisarnah, upravni enoti, spoznala se je na finančno poslovanje, sklade in zavarovalniške posle, pa ji je postajalo vse bolj jasno, da ji nič od tega ni zares pisano na kožo. »V nekem trenutku sem se zavedla, da sem spet na isti poti, spet v svojem hiperaktivnem vrtincu in da se tudi to ne more dobro končati.«
Lep dan za spremembo
V času rehabilitacije je prebrala ogromno knjig za samopomoč. »Potem sem slučajno naletela na letak, kjer je pisalo lep dan za spremembo. Šla sem na splet, se pozanimala, za kaj gre, in se naročila pri Boštjanu, češ da želim videti, kaj počne.« Tako se je začelo njuno sodelovanje. »Začela sem hoditi na seanse, na delavnice, eno sva organizirala celo na Planini. Usmerjal
me je pri pomembnih korakih. Ugotovila sem, kako sem v zadnjih letih vso svojo energijo usmerjala v zdravljenje, v svojo nogo, v to, da sem končala faks, in kasneje v delo. Druga področja pa sem zanemarila. Tam so nastale blokade.« Začela je delati na odnosu s starši, na partnerskem področju, na slabši samopodobi zaradi poškodbe. »Bilo je koristno. Zdaj na primer veliko bolje razumem starše. Da jih skrbi in zakaj jih skrbi. Začutila sem potrebo, da se osamosvojim, vendar so vezi utrjene.« Z Boštjanom je odkrila tudi či gong, energetske vaje. »Veliko sem se naučila in spremembe so bile očitne. Še vedno se rada udeležim kakšnega seminarja.« Sicer pa svoje znanje nadgrajuje na energetskih treningih
v Ljubljani. »Našla sem način, da združim vedenje iz knjig, Boštjanovo delo in svojo vizijo. Poanta je živeti v ravnovesju, se imeti pod kontrolo. S sproščanjem ohranjati mir v sebi. Če iščeš svojo pot zgolj na podlagi preizkušanja različnih možnosti, pač padeš v vsako luknjo na poti. Velikokrat se je treba pobrati. Če imaš pravo znanje, lahko ubereš kakšno bližnjico in si kakšno grenko izkušnjo tudi prihraniš. Imeti pa moraš tudi jasne cilje.« Mateja vsako jutro vstaja pred peto in ko opravi svoj ritual energetskih treningov in jutranjega sprehoda, je pripravljena, da začne dan. »Kaj naj še rečem? Srečna sem.«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Preko knjige Zdravljenje z glasom je Mateja začutila posebno povezanost z angleško pevko Shirlie Roden. Ko je nekaj let kasneje obiskala njen koncert, sta prvič navezali stik. 14. maja bo Rodenova gostovala v idiličnem okolju planinskega gradu. Skupaj z njo bo zapela tudi Mateja.
HUJŠAMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIOM CELJE
Med policami z Jano Govc Eržen in Bernardo Jesenek.
Branje in nakupovanje
Dnevno so naši nabiralniki polni reklam. Akcije, cene, ki pritegnejo, zato se v nakupovalni košari znajde marsikaj. Kako nakupovati z glavo, se je tokrat učila letošnja ekipa, ki sodeluje v akciji Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Kot vedno je tudi tu vse v drobnem tisku. Ob nakupovanju gre ponavadi v zaporedju ugodna cena-znan izdelek-voziček. S prim. Jano Govc Eržen in z Bernardo Jesenek, namestnico vodje oddelka živil, so tokrat v roke jemali izdelke in jih obračali, dokler niso našli deklaracije. Minutka, ki si jo vzamete za branje, je lahko zelo poučna. Še pred obiskom trgovine In- Za izračun tega je upoštevala
NASVETI ZA ZDRAVJE
Z upoštevanjem prehranske piramide si lahko jedilnike optimalno sestavimo za teden dni
ali več. Ob nakupovanju sestavin je treba pozornost posvetiti podatkom, ki so ponavadi na zadnji strani izdelkov. Prim. Jana Govc Eržen je priporočila, da na izdelku preberemo, koliko kalorij ima. Ponavadi je to označeno na 100 gramov in s primerjavo izberemo tisto živilo, ki je kalorično najmanj bogato, a nam po okusu še vedno ustreza. Kupovanje energijsko skromnejše hrane, za katero nimamo veselja in nam ne vzbuja teka, ni smiselno. Ravno zato je smisel akcije v trajni spremembi načina prehranjevanja in ne v kratkotrajnem mučenju s hrano, ki je bolj zdrava kot dobra.
Sadje spada med živila, za katera pogosto mislimo, da so primerna v neomejenih količinah, kadar izgubljamo telesno težo. Vendar sadje vsebuje sadni sladkor, kar je med »nakupovanjem« izpostavila prim. Jana Govc Eržen, in bolj kot je zrelo, več ga je. Zelenjava, sploh pripravljena s čim manj maščobe, je dovoljena v neomejenih količinah. Listnate solate, paradižnik, pa-
prike, kumare, bučke, jajčevci in ostalo nas nasitijo in nimajo veliko kalorij.
Pri mleku, če ga spijemo veliko, sezimo po tistem z 0,5 maščobe. Tudi jogurti naj je vsebujejo malo in z navadnim jogurtom boste opravili dober nakup. Za izboljšanje okusa mu narezano sadje dodajmo sami, če pa primešamo še kakšno žličko kosmičev ali žitaric, bo še boljše.
Polnozrnate testenine postopoma »vpeljimo« namesto navadnih in pri rižu izberimo nebrušenega, morda tudi divj ega. Ta se kuha precej dlje, tudi do dobre pol ure. Kruh, ki ga kupimo, naj ne bo temen le po imenu. Ržen, ki se zdi malce zbit, dobro nasiti, saj če je kruh preveč puhast in bi ga jedli kar naprej, napihne tudi nas.
Ob poigravanju z mislijo, da bi zaradi hujšanja kupovali diabetične izdelke, je prim. Jana Govc Eržen odločno proti. V kolikor nam zdravstveno stanje dopušča normalno prehranjevanje in nimate omejitev zaradi zdravniško postavljene diagnoze, kot so npr. sladkor-
na bolezen, celiakija, laktozna intoleranca, ni potrebe po nakupovanju takšnih izdelkov.
Z ribami, ki si jih privoščimo vsaj dvakrat na teden, ter z belim in pustim mesom na krožniku pospremimo zelenjavno prilogo. Kadar ni pri roki sezonske, je vseeno bolje, da izberemo zamrznjeno zelenjavo kot vloženo v kozarcu. Ta je zaradi daljšega roka trajanja bolj obdelana s konzervansi.
Za žejo najbolj poskrbi voda, ki je na Celjskem še vedno odlična. Ustekleničena voda naj bo rešitev v sili, pri tistih z dodanimi okusi pa lahko rečemo, da gre za razvajanje kupcev. Na polici s sokovi so optimalna izbira 100-odstotni sokovi. Za primerjavo - pri nektarjih je sadni delež nižji in vsebuje veliko dodatkov, tudi sladkorja.
Nakupovanje živil je lahko projekt, če si vzamemo čas. A je vredno, ker le tako vemo, kaj smo kupili in dobili za svoj denar. In čas, ki ga porabimo zase, ni nikdar zaman.
NENA LUŽAR Foto: TimE
terspar v Citycentru, kjer bo 21. junija tudi zaključek letošnje akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, je bil na vrsti torkov ritual. Tehtanje s Tatjano Škornik Tovornik z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje mora biti, saj drugače ne bi bilo ploskanja in veselja ob vsakem izgubljenem kilogramu. Lahko bi rekli, da se ti topijo po načrtu, enim hitreje, drugim počasneje, in kot celota so ta teden lažji za 19,1 kilograma, od začetka akcije pa za kar 127,9 kilograma. Pred tednom dni so naši udeleženci prehodili dva kilometra in Brigita Fižuleto, kineziologi-nja v medicini dela, prometa in športa v celj skem zdravstvenem domu, je njihove rezultate preračunala v fitnes indekse.
indeks telesne mase posameznika, dosežen čas hoje na dva kilometra in utrip ob koncu testa. Dva udeleženca sta test hoje opravila z odliko, saj je njun fitnes indeks med 90 in 110. Ostale bi po rezultatih lahko razdelili v dve številčno enaki skupini; tisto, ki ima fitnes indeks pod 70, in tisto, kjer so dosegli fitnes indeks med 70 in 89. V športnem jeziku bi tem številkam lahko rekli vmesni rezultat, saj bodo še pred koncem akcije vsi znova prehodili dva kilometra in računajo na izboljšane rezultate. Za boljši korak in hitrejše nabiranje kondicije so naši ekipi po učni uri nakupovanja svetovali še v Hervisu. Gibanje in hrana v pravem razmerju sta ključ do preoblikovanja vsake postave.
Vedno preberite informacije o izdelku. - Št. 33 - 29. april 2011
26
FOTOREPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Fantje do zadnjega ne vedo, kdo bo Zeleni Jurij, tako da so bili kar na trnih. Čast nositi Jurijevo opravo je tako pripadla dvema četrtošolcema, ki sta jo izmenično nosila. Oprava je namreč precej težka. Prvi, Klemen Dečman, jo je nosil iz Debra do Laškega, Žan Hadolin pa po Laškem.
Jurjevanje je spremljalo veliko ljudi. Pa tudi otroci iz laškega vrtca.
Pomladi naproti
Tradicionalno jurjevanje v Laškem - Otroci izprosili dobrote
Komisija z Ivanom Medvedom iz Javnega sklada kulturnih društev Laško se je lotila ocenjevanja rogov in bila pri tem zelo stroga. Rog mora biti namreč popolnoma brez nenaravnih dodatkov, med katere sodijo tudi lepilo in sponke iz spenjača. Rogove potem tudi zvočno preizkusijo. Kaj ti pomaga dolg rog, če iz njega nič ne spraviš!
»Zelen'ga Jur'ja vodimo, za špeha, jajca prosimo. Sveti Jurij orožnik, bodi ti naš pomočnik. O svetem Jur'ju maša je dobra kravja paša,« se je prejšnji četrtek iz 270 otroških grl razlegalo po Laškem. Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Podružnična šola Debro in Etno odbor Jureta Krašovca Možnar so namreč pripravili tradicionalno jurjevanje. Bila je prava paša za oči, ušesa in tudi dušo. Otroci so nas res več kot dobro pripravili najprej na pomlad in tudi na velikonočne praznike.
Prav zaradi velikonočnih praznikov oziroma velikega petka je bilo letošnje laško jurjevanje na četrtek. Začelo se je v Debru, kjer je krenil sprevod z Zelenim Jurijem na čelu. V Laškem si je Jurijevo obleko nadel drugi četrtošo-lec, za enega bi bil celoten pohod prehud napor. Pod zelenimi listi Jurijeve oprave se namreč skriva težko železno okovje!
Tokratno jurjevanje je bilo 22. po vrsti, čeprav so v Laškem jurjevali že precej prej, torej niso začeli šele pred 22 leti. Prireditev uvrščajo v
sklop izvirnih, narodopisnih posebnosti Laškega, pisni viri o jurjevanju v Laškem pa segajo v drugo polovico 19. stoletja.
Kot da se od takrat ni veliko spremenilo, je pričal že sam sprevod. Deklice v oblekicah in z venčki na glavah so delile travniške cvetlice mimoidočim, fantje so kot za stavo
trobili v svoje iz naravnih materialov narejene rogove. Na čelu sprevoda je hodil Zeleni Jurij, za njim harmonikarji. In po tradiciji so otroci tudi letos prosili. Pesem s prošnjo je prvič zazvenela, tradicionalno, pri Pivovarni Laško. Sprevod je nato krenil proti Orožno-vemu in Aškerčevemu trgu, potem pa čez Valvasorjev trg
do občinskega dvorišča. Tam se je jurjevanje nadaljevalo z izborom za najboljši rog, sledile pa so rajalne in pastirske igre.
Glede na dneve so otroci z Zelenim Jurijem dobro opravili delo, namreč dokončno pripeljali pomlad.
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
Ob koncu jurjevanja so fantom, ki so ves dan pridno trobili, njihove doma narejene rogove tudi ocenili.
Sprevod Zelenega Jurija je s svojo glasno pesmijo tudi od Občine Laško, kot vsako leto, izprosil nekaj dobrot. Laški župan Franc Zdolšek je prinesel veliko košaro, potem pa napeto čakal, kaj bo porekel Zeleni Jurij. Ta seveda ne reče nič, če pa mu je všeč tisto, kar so mu prinesli, trikrat poskoči. In tudi tokrat je poskočil. Trikrat.
Ponekod že skoraj pozabljene, v Laškem pa še vedno žive rajalne in pastirske igre!
WM
Jurjevanje v Laškem ima korenine iz druge polovice 19. stoletja. Tako pa so jurjevali v Laškem leta 1934. Fotografijo, ki jo je posnel laški fotograf Anton Uršič, nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega.
NOVI TEDNIK
ZA AVTOMOBILISTE - INFORMACIJE
27
Micra ostaja
mestni
avtomobil
S krajšo zamudo na slovenski avtomobilski trg vozi novi nissan micra, tokrat četrta generacija.
Micra se je prvič pojavila leta 1983, v Sloveniji so v zadnjih desetletjih prodali dobrih 3500 teh vozil, vsega skupaj pa 5,6 milijona. Nova micra kljub 20-milimetrske-mu prirastku dolžine še vedno ostaja klasičen mestni avtomobil, saj jo je v dolžino za 378 centimetrov. Je tudi nekaj višja in širša, po drugi strani se je za 20 milimetrov povečala medosna razdalja, medtem ko gre v prtljažnik od 265 do 511 litrov prtljage. Nova micra hoče biti globa-
len avtomobil, saj bo na voljo na 160 trgih po vsem svetu, vsaj za evropski trg pa bo nastajala v Indiji.
Prav za tega malčka so razvili dva nova bencinska motorja, oba trivaljnika, vendar z različno močjo in seveda zmogljivostmi. Oba imata delovno prostornino po 1,2 litra, šibkejši 59 kW/80 KM. Ta motor je slovenskim kupcem že na voljo, jeseni pa bodo lahko izbrali enak motor, vendar s turbinskim polnilnikom in neposrednim vbrizgom goriva in zato s 72 kW/98 KM. Šibkejši motor micro požene do največ 170 km/h in do 100 km/h pospe-
Nissan micra
ši v 13,7 sekunde, medtem ko naj bi bila povprečna poraba pet litrov goriva. Prenos moči gre na prednji kolesi, zato pa skrbita ali 5-stopenj-ski ročni ali samodejni CVT-menjalnik. Opremski paketi so trije, serijsko pa je micra opremljena s servo volan-skim ojačevalnikom, šestimi zračnimi varnostnimi blazinami, ABS in ESP, električnimi prednjimi šipami ipd.
Kot računajo, naj bi letos pri nas prodali nekako 150 micr, v najcenejši izvedbi (1,2 vi-sia) pa je naprodaj za 8.990 evrov.
JK
mpiocelje
<
Finančni lizing
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
7
Bližnjica do dobrega avtomobila*
Pripravljena druga
generacija CLS
Na slovenski trg prihaja novi Mercedesov CLS, kupe, ki je hkrati tudi limuzina. Gre za drugo generacijo vozila, ki je premešal razrede in sloge in dobil precej posnemovalcev.
Dimenzijsko se nova generacija ni bistveno spremenila, zunanja podoba pa je seveda nova in morda za odtenek manj »prijetna«, kot je bila prva. Kupec ima na izbiro veliko opreme, tudi tiste za doplačilo, vsekakor pa lahko izbira med petimi motornimi izvedenkami. Dizelski sta dve, in sicer z oznako 250 CDI in 350 CDI. V prvi se vrti dizelski štirivalj-nik, ki zmore 120 kW, v drugi pa šestvaljnik, ki ima 150 kW. Bencinska ponudba se začenja pri različici 350 (šestvaljnik s končnimi 225 kW), medtem ko je izvedenka 500 precej zmogljivejša, saj ima osemvaljni motor kar 300 kW. Povsem zgoraj je seveda različica z oznako 63 AMG (bencinski osemvaljnik in rezgetajočih 386 kW). Malo kasneje se bosta pojavila še bencinski štirivaljnik, ki bo tudi najskromnejši v ponudbi, in štirikolesni pogon 4matic. Kot pravi tovarna, ti motorji v povprečju porabijo za 25 odstotkov manj goriva in imajo skromnejši izpust C02. Vse različice novega CLS so opremljene s samodejnim sedemstopenjskim menjalnikom 7G tronic. Letos naj bi pri nas prodali približno 30 CLS, ta hip pa je najcenejša izvedba (350) na voljo za 66.000 evrov.
JK
St. 33 - 29. april 2011
Mercedes CLS je lahko vaš za 66 tisoč evrov ...
Novi A6 za letošnjo pomlad
Audi A6 je eden od treh velikih in pomembnih tržnih igralcev v premijskem razredu, kajti za resna konkurenta štejeta predvsem BMW serije 5 in mercedes E-razreda. Zdaj je A6 narejen na novo, govorijo o sedmi generaciji.
V dolžino se avto potegne do 492 centimetrov, njegova zunanja podoba je prepoznavno Audijeva. Pri njegovi gradnji so tako kot doslej uporabili številne materiale, predvsem pa gre za sožitje jekla in aluminija. Zlasti slednji je pripomogel k temu, da je zgolj karoserija za 30 kilogramov lažja kot prej, v celoti je avto lažji za 80 kilogramov. Ta hip je na voljo le limuzina, karavanski avant bo prišel na vrsto j eseni. Motorna ponudba j e pričakovano pestra, saj je na voljo pet agregatov: dva bencinska (2,8 litra in 150 kW ter 3,0-litra in 220 kW) ter trije turbodizli (2,0 litra in 130 kW, sledita 3,0 s 150 kW in močnejša različica, ki ima 180 kW). Pogon je bodisi na prednji kolesni par bodisi štirikolesni quattro, menjalniki so trije (ročni 6-stopenjski, multitronic in samodejni 7-stopenjski S-tronic). Seveda je A6 opremljen s številnimi elektronskimi sistemi za varno vožnjo, vse do konca letošnjega leta pa ponujajo poseben »paket bussines« za 5.172 evrov (sicer 7.388 evrov), ki vključuje ksenonske žaromete, parkirni sistem plus, MMI-navigacijo ... Letos računajo na prodajo do 120 avtomobilov, pri čemer je najcenejša izvedenka (2,0 TDI) naprodaj za 39.990 evrov.
JK
mM
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
k—
k
CJ
o <
p¿ g
S o k
E—
>
C Z
>
o &
o a
3
KRESOVANJE NA ŠPICI V CELJU
sobota, 30. april ob 20. uri
družabne igre, dobra glasba, gostinska ponudba
pokrovitelji: Pivovarna Laško, Tuš in Celjske mesnine
VOZILA
PRODAM
MOTORNO kolo Hyusung komet 650 R, rdeče barve, letnik 2007, odlično, kot novo, vse v originalnem stanju, prodam. Telefon 031 579-860. 1492 OPEL corsa 1,4 16 v comfort, metalik roza barva, letnik 2001, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 512-755.
1654
KUPIM
RABLJENO osebno vozilo, od letnika 1998 naprej, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 708-497. Š 171
STROJI
PRODAM
ROTACIJSKO bobnasto kosilnico Sip, z gnetilnikom Roto 185 G, staro 10 let, prodam za 1.100 EUR. Telefon 041 829-714.	1652
GASPARDO, dvojni rez, širina reza 175 cm, letnik 2009, rabljeno 10 ur, prodam za 1.800 EUR. Telefon 031 424-525.
Š 177
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, trosilec, kosilnico, mo-tokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1048 TRAKTOR Zetor, Ursus ali Imt Ferguson kupim. Telefon 070 521-564. p
POSEST
Atrij
stanovanjska zadruga z.0.0. Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si
SKOFJA VAS
prodamo starejšo stanovanjsko hišo, l. 1820, v skupni vel. 250 m2, ob hiši stoji pomožni objekt v vel. 290 m2, vel. parcele 1.025 m2. Stanovanjska hiša je potrebna popolne obnove, streha je iz leta 1999. Cena: 80.000 EUR Info: 031 360 072, karmen.dokler@sz-atrij.si
PRODAM
OSTROŽNO. Vrstno hišo, 130 m2, prodam za 120.000 EUR. Telefon 041 389-238.
1501
ZAZIDLJIVO parcelo, na mirni, zeleni lokaciji, v Zadobrovi, velikost 571 m2, prodam za 48.000 EUR. Telefon 041 796-366, Janko.	1603
ZASTAVLJALNICA TIAL
\ CELJE_
GOTOVINSKA POSOJILA
na podlagi zastavitve	t
IZPLAČILO TAKOJ!
Tel.: 031 503-140.051 633-832 Ii Fax: 059 233-752	|f
E-mail: tial.sp@gmail.com	ii
1580
ODDAM
ZAZIDLJIVO parcelo, na zelo zanimivi lokaciji, v Zadobrovi, velikost 505 m2 prodam za 43.000 EUR. Telefon 041 796-366, Janko.	1603
V TRNOVLJAH, en del dvojčka, zgrajen do 3. pdf (zunanjost izgotovljena), 140 m2, parcela 362 m2, prodam za 138.000 EUR. Telefon 041 796-366, Janko.	1603
SAMOSTOJNO hišo, 120 m2, v Šentjurju, podkleteno, z garažo za 3 avtomobile kot poseben objekt, na parceli 1.000 m2, ugodno prodam. Telefon 041 733286.	1609
CELJE z okolico. Stanovanjsko hišo oddamo v najem mladi družini. Telefon 041 876-316.
1293
HUJSANJE
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
92/252 32 55,01/519 »54
Ji
www.pirnat.si
Dr. Pimat d.o.a.. Razlagava 29. Maribor
PROSTOR za skladišče ali priročno delavnico, ob cesti Arclin-Ljubečna, oddam v najem. Telefon 041 262-063. 1650
STANOVANJE
PRODAM
DVOSTANOVANJSKO hišo, Celje, vsi priključki, parcela 700 m2, garaža, sončno, mirno, prodam za 199.000 EUR. Telefon 051 800-370. 1607
V	HRUŠEVJU, občina Šentjur, prodam 57.800 m2 veliko kmetijo. Hiša in gospodarsko poslopje potrebna obnove. Več zazidljivega zemljišča. Kmetija je v enem kosu. Cena 1,5 EUR/m2. Telefon 041 696-814.	p
KOMUNALNO urejeno parcelo, na relaciji Vojnik-Frankolovo, z gradbenim dovoljenjem, prodam. Telefon 031 697-748, 041 714-940. 1661
HIŠO, starejšo, z nekaj ohišnice, v okolici Štor, prodamo. Telefon 031 660-082.
1675
V	NEPOSREDNI bližini Šmarja pri Jelšah ugodno prodam gradbeno parcelo, 1.200 m2. Je na mirni in razgledni točki. Telefon 051 324-461. 1678
KUPIM
V	CELJU in okolici kupim hišo. Pogoj: dober dostop in sončna lega, lahko tudi v slabšem stanju. Plačam takoj. Telefon 041 601-555.
Izvajam notranje strojne omete, pleskarska in fasaderska dela
Inf. gsm:
040 46 06 91 ali 041 72 63 98
Drva, »cepana«, bukova, brezova in ostala, ugodno prodam. Razrežem po želji. Telefon 041 375-282.
odkup
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
OBČINA LAŠKO
objavlja
javni natečaj za zasedbo uradniškega delovnega mesta
VODJA URADA ZA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE, OKOLJE IN PROSTOR,
ki se opravlja v uradniškem nazivu podsekretar, za nedoločen čas,
s poskusno dobo 6 mesecev.
Ka ndidati morajo imeti:
•	univerzitetno izobrazbo tehnične smeri ali najmanj visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oz. magisterijem tehnične smeri ali magistrsko izobrazbo druge bolonjske stopnje tehnične smeri,
•	najmanj 6 let delovnih izkušenj.
Ostali pogoji so objavljeni na občinski spletni strani www.lasko.si.
Prijave pošljite do 4. maja 2011 na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško, ali na e-naslov martina.casl@lasko.si.
HITRI KREDITI
fio 4.500
|id upokciLnt» ■ aagHjgjtfflg

Do 36 mesecev na osnovi OD,
CELJE, Otok, Ljubljanska cesta. Prodam enosobno stanovanje, z balkonom, 34 m2, 3/8 nadstropje, letnik 1967. Telefon (03) 5471-564. 1502 TAKOJ vseljivo enoinpolsobno stanovanje, Otok, Celje, ugodno prodam. Telefon 031 283-331.	1528
ŠTORE, Lipa. Trisobno stanovanje, z garažo, v bloku, 80 m2, prodam. Telefon 041 847-093.	1581
STANOVANJE v Novi vasi, velikost 52 m2, ugodno prodamo. Informacije po telefonu 041 861-034.	1683
KUPIM
V CELJU kupim dvoinpol ali trisobno stanovanje. Nudim pošteno plačilo, gotovina. Telefon 041 601-555. 1580
PE CELJE, III. XIV. divizije 14, ž 03/4257000 ¡ PE MARIBOR, Partizanska 3-5, _02/2341000_I
BONAFINPLUSd.0.0. i
Slovenska 27, IOOO IjuMjana |
GARAŽA
ODDAM
PRODAM
Strojni ometi Kokot, Ul. Paherjevih 4, Miklavž
ODDAM
SOBE za najem, nudimo: kuhinja, kopalnica, TV, pralni stroj že od 80 EUR/mesečno naprej, z vsemi stroški. Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03) 5471-244, 041 763-800. p DVOINPOLSOBNO stanovanje, v Kajuho-vi v Celju, 60 m2, obnovljeno 2010, oddam v najem zaposlenemu paru. Najemnina 330 EUR + stroški. Telefon 041 935-131.	1573
DVOINPOLSOBNO stanovanje, Podjavor-škova ulica, delno opremljeno, oddam v najem. Telefon 031 551-600. 1635 STANOVANJE v Brodarjevi ulici v Celju oddam mirni osebi ali paru brez otrok. Telefon 031 230-023. 1686
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVOI UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja

IJ'H^IH^'H.'M;!
GARAŽO, v Vrunčevi ulici v Celju, oddam. Telefon 5483-489 ali 031 662-938.
1669
BOLNIŠKO električno posteljo, z vložkom in blazino proti preležaninam, prodam za 700 EUR. Telefon 031 253-880.
1653
ZAMRZOVALNO skrinjo, pralni stroj, hladilnik, štedilnik in ostale stvari prodam. Telefon 040 869-481.
1656
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 30 kg naprej, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Telefon 031 524-147. 13 8 8 NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763800. p JAGNJETA ugodno prodam. Telefon 041 628-156.	Š 139
PRAŠIČE, od 30 do 160 kg, možne polovice, očiščeni odojki, domača hrana in dostava, ugodno prodamo. Telefon 070 714-599.	Š 141
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej ter breje in nebreje mladice, linije 12, prodam. Možna dostava. Telefon 031 509-061, Andrejeva kmetija iz Jazbin.	n
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
PRAŠIČE, od 70 do 100 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 708-154, 051 452-490.	p
JAGNJETA, za zakol ali nadaljnjo rejo in teličko, težko 180 kg, prodam. Telefon 041 759-681.	Š 166
TELIČKO simentalko, težko 160 kg in bikca, čb, težkega 150 kg, prodam. Telefon (03) 5739-035. l 134 TELICO, sivo rjavo, brejo v devetem mesecu, prodam za 1.100 EUR. Telefon 031 397-583.	1640
KOZE in kozličke prodam. Telefon 041 763-512, Radeče.	1632
TRI ovce in 15 mesecev starega ovna, v okolici Vojnika, prodam. Telefon 041 932-160.	1638
PURANE stare 6 tednov, za nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Informacije
in naročila po telefonu (03) 5773-744.
p
TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 5715-700. 1644 TELICO, brejo 8 mesecev in bikca, starega 10 dni, prodam. Telefon 031 703-799.
1651
TELICO simentalko, v 9 mesecu brejosti, težko 550 kg, prodam. Telefon 041 284-127.	1658
TELICO simentalko, težko 700 kg, za zakol ali rejo, prodam. Telefon (03) 5488186.	1657 KRAVO simentalko, prazno in bikca simen-talca, težkega 200 kg, prodam. Telefon 041 596-475. Š 174 TELICO simentalko, brejo osem mesecev, dobra molznica, prodam. Telefon 041 903-680. 1674 MLADO brejo kravo prodam ali menjam za bikca ali teličko. Telefon (03) 5413019, 041 357-024. 1677 KRAVO, brejo štiri mesece, prodam. Telefon 051 253-876. 16 80
Vafra commerce d.o.o. Griže 125 3302 Griže
Smo trgovsko podjetje z večdesetletno tradicijo in se ukvarjamo sprodajo sredstev in opreme za vzdrževanje čistoče in higiene zaprofesionalne uporabnike ( podjetja, obrt, hoteli, šole, vrtci, domoviostasrelih, zdravstvene ustanove i.t.d.)Zaradi širitve prodajnega programa ustanavljamo nov referat, zato vabimov svoj kolektiv:
1. SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA,
ki bo skrbel za širjenje prodajnegaprograma in vzdrževanje kontaktov z obstojecimmi kupci ter tudi za pridobivanje novih kupcev.Od kandidata pričakujemo, da ima končano vsaj peto stopnjo ekonomske ali tehnične izobrazbe, obvlada angleški ali italijanski jezik, ima veljaven vozniški izpit B ^kategorije in smisel za delo z ljudmi.
2. VOZNIKA KOMBIJA- SKLADISCNIKA,
ki ima izpit B ali C kategorije,kandidat mora imeti izkušnje na delovnem mestu voznika in znanjeskladiščnega poslovanja.
Nudimo dober zaslužek, stimulativno nagrajevanje, dinamično delo in po uspešno opravljenem preizkusnem delo možnost zaposlitve za nedoločen čas.Kandidate vabimo, da nam svoje prijave z življenjepisom pošljejo nanaslov Vafra commerce d.o.o. Griže 125, 3302 Griže v roku 8 dni po objavi v časopisu.
*Dodatne informacije dobite na tel. št. 041 613 298
MALI OGLASI - INFORMACIJE	29
Sporočamo žalostno vest, da je po krajši, hudi bolezni v 76. letu umrla
RUZA HOJNIK
iz Laškega
Od pokojne se bomo poslovili v torek, 3. maja 2011, ob 14.30 na mestnem pokopališču v Celju.
Žalujoči: mož Mirko in ostalo sorodstvo
Pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, čeprav spokojno spiš, v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Zapustila nas je
GABRIJELA KRAGL
s Planine pri Sevnici (17. 3. 1924 - 14. 4. 2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih
sočustvovali z nami in pospremili našo drago Jelko na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji lajšali bolečine v času njene bolezni in jo pomagali negovati. Zahvaljujemo se tudi župnikoma, gospodu Jožetu Vengustu in gospodu Jožetu Jevšniku, za lepo opravljen obred. Najlepša hvala tudi MePZ Zarja za petje, ki ga je tako ljubila.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izražena ustna in pisna sožalja.
Žalujoči vsi njeni
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223.	Š 832 KRAVE in telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 132
PRODAM
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735.	p VINO kraški teran, odličen, ugodno prodam, tudi dostavim. Telefon 041 614862. p CIPRESE za žive meje, navadne in smaragd, ugodno prodam. Telefon 041 573-863. 1454 SENO v okolici Celja prodam. Telefon 031 810-220. 1575 VINO jurka, neškropljeno, odlične arome, prodam. Telefon 070 818-005. š 161 MEŠANO belo ali sortno vino in modro frankinjo prodam. Telefon 031 501669, popoldan. Š 170 V OKOLICI Šmarja prodajmo rdeče sortno vino: modra frankinja, modri pinot in gamay »bužule«. Večje količine tudi dostavimo, možna je tudi kakšna kompenzacija. Informacije po telefonu 031 560-166. 1676
KUPIM
OSTALO
PRODAM
DELOVNI ČAS pon.-pet.7.19. ure
sob. 7.-12. ure nad. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.sl_
... najdem Te v zvezdah, ki sijejo name...
ZAHVALA
V 100. letu je v večnost zaspala draga mama
ANGELA VRBOVSEK
rojena Železnik
Slovo bi bilo še težje brez sorodnikov, sosedov, prijateljev in znancev, ki so nam z iskrenimi stiski rok in izrazi sožalja dajali moč in nas tolažili. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Iskreno se zahvaljujemo njeni zdravnici dr. Juneževi in dolgoletnemu prijatelju dr. Pantošu. Prisrčna hvala ge. Verici in Maji za neizmerno in nesebično pomoč. Posebna zahvala g. mag. Srečku Hrenu za ganljive in tople besede slovesa in darovano sv. mašo. Hvala tudi pevcem in pogrebni službi Veking. Vsem, ki vas nismo imenovali, a ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, iskrena hvala.
Žalujoči: hčerki Jožica in Martina ter ostalo sorodstvo
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PE CELJE PEVOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
VINO, belo in rdeče, od 0,60 EUR naprej, prodam. Telefon 041 720-499, (03) 5821-535.	Š 176
ZAHVALA
V 68. letu nas je po hudi bolezni zapustil
ANTON FIDERŠEK
s Proseniškega 17, Šentjur
Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem. Hvala dr. Čoloviču, dr. Pekarovičevi, patronažni službi, Mojci Škrubej, Olgi Židan, lekarni sv. Jurij in SB Celje. Hvala pogrebni službi Zagajšek, g. župniku, Jožetu Jančiču, govorniku, pevcem ter izvajalcu Tišine. Zahvaljujemo se za vsa ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje,
sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
KOCKE sena kupim. Telefon 041 512-755.
1654
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
BURSKE mladice, težke približno 25 kg, z rodovnikom in silažne bale, prodam. Telefon 041 649-414. Š 148 BUKOVA metrska drva, možna tudi dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316.	Š 162
DRVA, na kratko žagana, možen prevoz, prodam. Telefon 051 803-280. 1647
DVA elektro motorja, cirkular, 3 faze, cirkular, kombinirani šrotar, mini prikolico, kovaški ampus in gradbeni les, prodam. Telefon 031 521-729. 1662 BIKCA, brez številke, črno belega in stružnico za železo ali les, prodam. Telefon zvečer, 031 783-954. 1665 TRIDESET kosov vrtnih poti prodam. Telefon 041 531-683.	1667 VRTNE mize, s klopmi, iz trdega lesa in traktorske vile za nošenje krme, prodam. Telefon 5771-899. 1670 PREDSETVENIK ter suhe plohe javorja, debelina 4 in 5 cm, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 332-267.
Š 175
AVTOMOBILSKO prikolico, dvoosno, z nadgradnjo, nosilnost 3 tone, prodam. Telefon 051 324-461. 1678 NAKLADALKO Sip 19-6, fižolovke in bika limuzin, 300 kg, prodam. Telefon 041 832-552.	1681
SLIKOPLESKARSTVO PARKETARSTVO TALNE OBLOGE
Kogar imamo radi, nikoli ne umre. Le nekam daleč, daleč gre.
V SPOMIN
DANIJU HOSTNIKU
(7. 5. 1975 - 1. 5. 2007)
Štiri leta je od takrat, ko z nami bil si zadnjikrat. Odpeljal si se z motorjem, a nazaj domov pripeljali smo te mi.
Bolečina v prsih še skeli, tako zelo pogrešamo te mi.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Vsi tvoji najdražji
Za vedno zatisnil si oči, mislili smo, saj samo spiš a tebe nič in nihče ne prebudi, grenka žalost v naših srcih ždi.
V SPOMIN
1. maja bo minilo pet let, kar nas je zapustil dragi oče
IVAN TRBOVC
iz Zgornje Rečice 88 pri Laškem
Hvala vsem, ki ga nosite v srcu in obiščete njegov grob.
Hčerka Nataša in sin Damjan
36-letni, urejen, išče žensko, lahko mamico, za resno zvezo ali prijateljevanje. Telefon 031 687-477. 1525 PRIVLAČNA 39-letna ženska želi spoznati moškega do 53 let za resno zvezo. Telefon 041 248-647; agencija Alan.
1663
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
IZDELUJEMO strojne omete, tlake kvarc, vse vrste fasad. Telefon 031 598-355. Omes gradbenišvo, d. o. o., Ledina 40, Sevnica.	1184
VINSKA klet Furlan, Šempeter. Vrhunska kraška vina, ugodne cene! 1358 NUDIMO fasaderstvo, slikopleskarstvo in suhomontažne sisteme Knauf. Telefon 041 710-857, 041 721-057. Andrej Ma-rot, s. p., Mar zaključna dela v gradbeništvu, Reka 27 a, Laško. l 118
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 541-5011, 041 531-976.	1571
IZPOSOJA obhajilnih oblek za dekleta in fante. Ugodno. Telefon 031 627-924. Barbara Trebovc, s. p., Goričica 12 a, Šentjur.	1588
NUDIM pomoč pri gospodinjstvu, čiščenje stanovanj in hiš, likanje, pomoč starejšim, delo na vrtu, urejanje okolice. Marija Gerčar, Dobriša vas 38, Petrovče, telefon 041 944-308 - Celje. 1671
KOMBI PREVOZI TOVORA DO 3,5t NAJCENEJE
Posredništvo Vaši oglasi s.p. Ulica XIV. Divizije 12 3000 Celje Telefon:
041 80 70 60
wifliw.radiocelje.com
SMZEBILu
VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150
X&K
ZLATARNA KRAGOLNIK
V ZLATARNI KRAGOLNIK
ft
V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.0.0., Kettejeva 12, Celje
n
1637
P
RA
n
30	VODNIK	NOVI TEDNIK
KINO
PLANET TUS
Spored od 29. 4. do 2. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Gola zabava - romantična komedija 20.40, 23.25
Rio - anim. družinska komedija, sinh. 3D 10.55, 11.50, 15.05, 16.30, 17.15 Teden brez pravil- komedija 19.25
Hop - družinska komedija, sinh. 10.50, 13.00, 15.10, 17.20, 19.30 Jaz sem četrti - znanstvenofantastična akcija 21.40, 23.59
Rio - anim.družinska komedija, sinh.
11.40, 14.00, 16.10, 18.25
Hitri in drzni 5 - akcija
10.30, 13.10, 15.50, 18.30, 21.10, 23.50
Vitez in sitnež - avanturistična
družinska komedija
12.20, 14.30, 16.40, 18.50, 21.00, 23.10
Svetovna invazija: Bitka LA
- znanstveno-fantastična akcija
13.15, 15.45, 18.15, 20.50, 23.20
Thor 3D - fantazijska avanturistična
akcija
14.05, 19.00, 21.20, 21.55, 23.45
LEGENDA: vsak dan
ponedeljek, petek, sobota
petek, sobota, nedelja
Km
PETEK
18.00 Nevidni - dokumentarni 20.00 Koncert - komična drama SOBOTA in NEDELJA 17.00 Nevidni - dokumentarni 18.00 in 20.30 Koncert - komična drama
19.30 Dekle z zmajskim tatujem
-	misteriozni triler
20.15 Divja vožnja - akcijska pustolovščina SOBOTA
18.00 Rango - anim. družinska pustolovščina
18.30 Dekle z zmajskim tatujem
-	misteriozni triler NEDELJA
16.00 Rango - animirana družinska pustolovščina
18.00 Divja vožnja - akcijska pustolovščina 20.15 Dekle z zmajskim tatujem
-	misteriozni triler
koncert
NEDELJA, 1. 5.
PRIREDITVE
PETEK, 29. 4.
9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec_
Prazgodovinski Žalec
počitniške ustvarjalnice
16.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice 18.00 Stari grad Slovenske Konjice
Grajska finača - Samoreggaestan
21.00 eMCe plac Velenje_
Funk večer
klubski večer
22.00 Mestni kino Metropol This fire plesni večer
Indie/alternative
PETEK
18.00 Rango - animirana družinska pustolovščina
SOBOTA, 30. 4.
8.00 Ploščad centra Nova Velenje
Kmečka tržnica
16.00 Stari grad Slovenske Konjice
Grajska finača - Kreaktiva na Starem gradu
19.00 Skomarska hiša
Jaz mam en stari znucan koš
literarni večer v Skomarski hiši
21.00 eMCe plac Velenje_
Earth & Sabbath Assembly
15.00 do 17.00 Ribnik Vrbje_
Indijanska vas Ponirkovo gnezdo
ponirkova otroška delavnica
5.00- 9.00 občina Dobrna_
Prvomajska budnica Godbe Dobrna
PONEDELJEK, 3.5.
17.00 SLG Celje_
Anton Pavlovič Čehov: Jaz vas ljubim
abonma po posebnem razporedu
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana, do 31. 12.
Likovni salon Celje: razstava Jureta Cvitana: Osvajalec nekoristnega, do 8. 5.
Galerija sodobne umetnosti Celje: Katarina Zdjelar - Stepping in - out, do
29. 5.
Friderikov stolp na Starem gradu:
Vadim Fiškin - Spomni se/Remember,
do 31. 10.
PLANINSKI KOTIČEK
Športno društvo Sv. Štefan in Vinogradniško društvo Štefan Sveti Štefan vabita na 18. tradicionalni pohod Turistična osmica. Pohod bo v soboto, 30. aprila ob 16. uri. Začetek pohoda bo pred gasilsko-kulturnim domom Sveti Štefan. Startnina je 5 EUR. Pohod bo ob vsakem vremenu.
Muzej novejše zgodovine Celje: Tradicionalne hrvaške otroške igrače, gostuje Etnografski muzej Zagreb, do 1. 9.
Fotosalon Celje: Barbara Jeršič in Stane Jakše: Plečnik - Razkriti pogled, do 19. 5.
Osrednja knjižnica Celje: razstava literarnih glasil slovenskih osnovnošolcev, do 30. 4.
Galerija Niko Ignjatič Celje: Notranji vrtovi, dela celjskih brezdomcev v sodelovanju s slikarjem Matejem Čepinom, do 7. 5.
Dom sv. Jožef Celje: Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do preklica Fakulteta za management Celje: Ustvarjanje v svinčniku, razstava risb Dolores Ponoš, do 31. 5.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje: razstava slikarskih del Zore Poznič Polh, do 30. 6.
Galerija Mercator centra Celje: razstava likovnih del Zvonimire Male, do 10. 5.
Železarski muzej Teharje: likovna dela Andreje Jelen Mernik, do 30. 4.
Kulturni center Laško: razstava likovne skupine Pro-Tempore, do 10. 5.
Galerija Mozirje: razstava Mozirski likovni ustvarjalci, do 5. 5.
Savinov likovni salon Žalec: razstava fotografij Železarske podobe Tihomirja Pinterja, do 30. 4.
Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Surovi grafični intimizem avtorja Staneta Klančnika, do 6. 5.
Anina galerija Rogaška Slatina: Eva - razstava akademske slikarke Irene Po-lanec, do 8. 5.
Grad Podsreda: razstava akademskega slikarja Blaža Vehovarja Okna, ki jih odpremo, da vidimo vrtove, do 19. 6.
Mestna galerija Šoštanj: razstava Romane Lah: Rdeča nit, do 30. 4.
Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk, do 30. 9.
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno-in umetnostnozgodovinska razstava, lapidarij in Celeia, Mesto pod mestom (Knežji dvorec).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovar-stvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
VELIKA NAGRADNA IGRA
HITRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1,10, petkova pa € 1,30. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,70 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 5 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
J^7V77T> tudi letnik2011 A J, W,V« I« *	s prilogo TV-OKNO! ^ * ^
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
imam
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
Do polnega
■ «vi"
vozička
brez mošnjička
Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno!
Vsako sredo :	ob 12-15	:
: „a Radiu Celje :
• •
• • •
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Kako lahko sodelujete?
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
"X.	_
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ime in priimek:.
tus
■ 95.1 95.9 100.3 90-6 MHz
Naslov:_
Št. Tuš klub kartice: □cnzDcnzDm
Davčna številka:_
Telefon:_Podpis:_
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Spela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader,
Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
AVTOR MARJAN GRABNER
DRŽAVNA BLAGAJNA
UDUA OSTERC
IGRALKA MARKOV1Č
REDOV-NIŠKI PRIPRAVNIK, NOVINEC
23
OLIVER TWIST
GREŠNO MESTO POLEG GOMORE
NAČRT TAL PROSTORA
30
POSODA ZANOŠNJO PIJAČE
RIMSKI BOG LJUBEZNI
ZDRAVILNA RASTLINA NAPIŠE GA ZDRAVNK
PRIJETEN VONJ SNOVI
SL IGRALKA (NINA)
27
25
ČEZMORSKA ŽIVAL
NIKNA SODIŠČU
19
18
ODISEJEVA DOMOVINA STAREJŠI CrTROE-NOVAVTO
UEVALEC
?,RE, Ml, FA, SO
LEK PROTI PREHLADU IN BOLEČINAM
LJUBEZEN
DO SOČLOVEKA
DELAVEC, KI PRESTAVLJA VLAKE
ZATRDITEV TKIVA
KRAJ BUZU JERUZALEMA
24
VALEČ KLEJA
OČKA, ATEK
15
VALEČ V SOSESKI
REKA NA SVETU
OB NJEM LEŽIJO
BONN IN KÖLN
ALBERT EINSTEIN
ALFRED NOBEL
KRATEK POŽIREK ZAČETEK PREBAVN. TRAKTA
31
CEVAST PODZEMNI PROSTOR
DEL KROŽNICE
TOLAŽBA
MOJZESOV
BRAT VBIBLUI
KRAJ OB NAVDU- ŽELEZN. ŠENKA PROGI ZA IDEALE LTTTJA- LJUBLJANA
28
17
IZRAZ ŽELJE PO PRISOTNO-STT KOGA BODLJAJ
TROPSKA KAČA, UDAV
ORENT. SLAŠČICA
11
NATAŠA LAČEN
ETTLNI ALKOHOL, ŠPIRIT
14
PODREDNI VEZNIK
21
12
AMERIŠKI GANGSTER CAPONE
PUSTNA MASKA
33. ČRKA CIRILSKE AZBUKE CINCAR, AROMUN
10
DONALD TRUMP MAJHEN POLJSKI GLODAVEC
20
26
ZGOLJ, SAMO
JUUO IGLESIAS
16
TTNA TURNER NASEUE OB SAVI S PAPIRNICO
SOL OCETNE KISUNE
29
Slovarček:
EMAVS - kraj srečanja Jezusa z učencema; ITAKA - gr. otok v Jonskem morju; KRAL - z ogrado obdana naselbina jv. Bantujcev; NOVIC - redovniškipripravnik; RATLVK - orient. slaščica iz kuhanega škroba in sladkorja; SATIR - Dionizov mitični spremljevalec.
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon Kozmetike Alenke Marguč iz Celja v vrednosti 20 evrov in brisača NT&RC
2.	nagrada: darilni kozmetični paket
3.-5.	nagrada: brisača NT&RC
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 5. maja.
Rešitev nagradne križanke iz št. 32
Vodoravno: OGLAS, SLANA, PARIS, VNOS, RAA, LUČKA, POL, AAR, TP, MAROKEN, KARAOKE, TRAČ, TUŠ, KANTON, INK, AGA, NJOKI, VOGAL, ALS, KAČ, ESEJIST, MAO, NAV, KOR, NT, ROV, SILA, JAGODA, TKON, TABERNA, ID, IR,
IRENA, SNEMALKA, TITAN, ARNE, KEATON, LAN, AR, TAR, ECO
Geslo: Igralke celjskega gledališča
Izid žrebanja
1. nagrado, darilni bon Kozmetike Alenke Marguč iz Celja v vrednosti 20 evrov
in brisačo NT&RC, prejme: Urška PEVEC, Cesta Kozjanskega odreda 40, 3233 Šentjur.
2.	nagrado, darilni kozmetični paket, prejme: Marija KLEMENŠEK, Cesta v Rastke 56, 3333 Ljubno ob Savinji
3.-5.	nagrado, vstopnico za kopanje na Rogaški rivieri, prejmejo:
Maja KMECL, Na zelenici 4, 3000 Celje
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13
14	15	16	17	18	19	20	21	22	23	24	25	26
				27	28	29	30	31				
Ime in priimek: Naslov: _
Ona: Dokazali boste, kaj znate, pohvala pa vas bo opogumila in vam dala nov elan. Posledice se bodo poznale tudi na čustvenem področju, kjer vas bo nekdo prijetno presenetil. To je vaš srečen teden, ne pokvarite ga!
On: Naredili boste pomemben korak k uresničevanju ljubezenskega cilja, ki vam ne gre iz glave. Potrebna bo predvsem odločnost, kajti ravno to je tista lastnost, ki jo ta oseba najbolj ceni.
Gorazd MESARIČ, Ljubljanska 60, 3000 Celje
Uroš DUGARIS, Luče 1, 3344 Luče
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
wivwjiovitednilLCom
Ona: Za vas bo najbolje, da si poiščete osebo, ki vas bo vseskozi tolažila, saj brez tega enostavno ne znate živeti. Le zakaj ste tako občutljivi? Poskusite se privaditi na ta svet, ki je vse prej kot prizanesljiv.
On: Ponovno boste začeli dvomiti v samega sebe. Spraševali se boste, ali je bila rešitev resnično tako pametna, kot je kazalo v začetku, ali pa se vam je to samo dozdevalo. Šele partnerkina pohvala vam bo vrnila samozaupanje.
DVOJČKA ffl
Ona: Posvetili se boste tistim domačim opravilom, ki ste se jim do sedaj vztrajno izmikali. Pri tem vam bo pomagal tudi vaš partner, pa se vam tako obeta prav zanimiv vikend ob obujanju spominov iz vajine skupne preteklosti.
On: Poskusili se boste približati osebi, do katere vam je sicer precej, vendar pa se vam je do sedaj zdelo, da pač nimate osnovnih možnosti za uspeh. Nad rezultatom boste presenečeni tako vi kot tudi vaši prijatelji.

Ona: Bodite iskreni in si ne zidajte gradov v oblakih, saj se le-ti lahko hitro podrejo. In nikar ne zvračajte vse krivde na svojega partnerja, saj se mu lahko dodobra zamerite. Poskrbite raje za svoje zdravje.
On: Doživeli boste precejšen poslovni šok, vendar pa ni nobenega razloga za panično obnašanje. Situacija se bo prej kot slej umirila. Povsem drugače pa bo na ljubezenskem področju, kjer se vam obeta prava pravcata avantura.
Ona: Vaše sprenevedanje vam ne bo prav nič koristilo, ampak se vam lahko še zelo maščuje. Obiskal vas bo star znanec in vam predlagal sodelovanje z obojestransko koristijo. Potrudite se in ne bo vam žal.
On: Vedno znova si obljubljate, da se boste spremenili in obnašali popolnoma drugače, vendar pa konkretnih rezultatov ni in ni. To se vam lahko kaj hitro maščuje tako na poslovnem kot tudi na osebnem področju.
DEVICA
Ona: Nikar se preveč ne zale-tite, saj se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste na koncu potegnili najkrajši konec. To vam lahko v tem trenutku povzroči toliko težav, da se še dolgo ne boste uspeli izkopati iz njih.
On: Če hočete zvedeti, kaj prijatelj misli o vas, mu stopite na žulj, pa bo povedal v obraz to, kar v resnici misli. Res da včasih resnica boli, vendar pa je to edini možen način za odkrite in poštene odnose.
TEHTNICA fl
Ona: Postavljeni boste pred pomembno odločitev, ki lahko v veliki meri odloči o vašem prihodnjem življenju. Posvetujte se s prijateljem, ki je bil pred kratkim tudi sam v podobnem položaju - vsekakor vam bo znal pomagati.
On: Zaradi prijetnega presenečenja na ljubezenskempodro-čju se vam bodo trenutni načrti postavili dobesedno na glavo. Toda kaj hitro se boste znašli in uživali boste kot že dolgo ne.
mnze
Ona: S starim prijateljem se boste lotili realizacije zapletenega poslovnega podviga, kar se vam bo že takoj v začetku pošteno obrestovalo. To se bo poznalo predvsem na vašem finančnem stanju, kar pa sploh ne bo tako slabo.
On: Ozrite se malo okoli sebe - nekdo vas že precej časa opazuje, vendar si ne upa z besedo na dan. Pomagajte mu, pa čeprav samo z majhnim namigom. Na poslovnem področju se vam obetajo določene spremembe v načinu dela.
STRELEC ^
Ona: Pričakovanja na ljubezenskem področju se vam bodo več kot izpolnila, saj vas bo poklical prijatelj, za katerim že kar nekaj časa zaljubljeno vzdihujete. Na vsak način pa boste postali veliko bolj samozavestni.
On: Pošteno boste presenečeni nad ravnanjem svoje partnerke, ki bo začela kazati tisto plat obraza, ki je do sedaj niste bili vajeni. Toda nikar ne skrbite, saj boste nad spremembo nadvse navdušeni.
KOZOROG ^
Ona: Z lepo besedo boste dosegli veliko več kot pa z igrano grobostjo in nasiljem. Kajti tisti nekdo ceni predvsem tisto prvo. Seveda pa je končna odločitev predvsem na vas samih. Ne pozabite odpisati na neko pismo!
On: Ne prehitevajte dogodkov in ne silite v nekaj, kar vas lahko drago stane. Zadeva se bo kmalu razjasnila, zato ne bodite nestrpni, kajti rezultati bodo veliko boljši, kot ste morda pričakovali.
VODNAR
Ona: Dobili boste predlog, ki vas bo v prvem trenutku sicer navdušil, vendar pa boste po temeljitem razmisleku ugotovili, da ni vse tako lepo, kot zgleda na prvi pogled. A vseeno vas bo premamilo ...
On: Zakaj vztrajajte na poti, za katero že precej časa veste, da ni prava? Opraviti morate s preteklostjo in sprejeti odločitve na podlagi trenutnega položaja, pa najsi je ta ugoden ali ne. Čas hiti, vi pa ostajate zadaj .
Ona: Čeprav se boste držali bolj ob strani, se boste kar naenkrat znašli v središču pozornosti. To vam bo vsekakor zelo koristilo predvsem za izpeljavo vaših ljubezenskih načrtov, pa tudi drugače se boste zabavali kot že dolgo ne.
On: Za vaš nameravani korak je še nekoliko prezgodaj. Počakajte raje ugodnejši trenutek, saj bo učinek neprimerno večji. Nekdo vam bo sicer predlagal ravno nasprotno, vendar pa ravnajte predvsem po svoji glavi.
h.UAM,^KCL ftXíLIV	RUMENA STRAN	f thtLK
		
Šentjurčani Šentjurčanom
Medtem ko vsi drugi gledajo navzven in po vsej sili vlačijo turiste kar se le da daleč v vsako zakotno vas, so Šentjurčani končno prišli k pameti. »Treba se je posvetiti dobrososedskim odnosom, druženju na domači cesti in srečevanju pod ulično lipo, pa bo vse leto lepo. Ne samo na edini turistični dan v letu,« so si rekli in letošnje jurjevanje posvetili kar samim sebi.
Foto: GrupA
Pa se je našel bivši šentjurski župan, pred katerim bi še sedanji Marko Diaci snel klobuk, če bi ga nosil. Doslej večni kritik občinske oblasti vsaj nad Gustavom Ipav-cem ni imel večjih pripomb. Znamenitega župana je v življenje obudil šentjurski muzikant Franc Šuster.
»Vse je za nekaj dobro,« se je sladko nasmehnil nekdanji šentjurski župan Štefan Tisel (drugi z leve) in se tokrat po dolgih letih jurjevanja udeležil brez protokolarnih obveznosti. Ko je moral njegov naslednik Diaci pometati cesto in voditeljici povorke obuvati petkrat premajhen copatek, je bilo hitro jasno, čemu se tako muza.
Prvi šentjurski obrtnik Zdenko Horvat je lahko samo milo gledal, ko sta prva šentjurska cvetličarka Majda Mauer (levo) in nekdanja prva šentjurska bančnica Dubravka Turk združili moči. Njun prvomajski mlaj je bil tako brez konkurence, da tudi maršal ni rekel ne bele ne črne. So ga pa po dolgem času vsaj potegnili izpod postelje in malo sprehodili, kar tudi ni za odmet.
Jože Štiglic si je lansko jesen upal skočiti v precej velike čevlje, čeprav od »malega« župana. Na mestu predsednika mestne skupnosti je nadomestil skoraj nenadomestljivega Cveta Erjavca in se tudi kot sodnik mestno-vaških iger zelo dobro obnesel. Iz kakšnega testa je, je dokazal predvsem s tem, da bo župansko insignijo branil do zadnjega diha. Pa kaj zato, če v resnici ni župan. Ima pa svoje mesto. Diaci pa samo občino ...
JL	■	■	V ■	v I ■
Zupan in prvi moz pivovarne v »roz'cah«
Tradicionalnega jurjevanja v Laškem se je udeležil tudi župan Franc Zdolšek. Otrokom, ki so vodili Zelenega Jurija, je v imenu občine podaril ogromno košaro dobrot. Potem je z nasmehom spremljal program na občinskem dvorišču. Vajen dvigovanja otrok (ima namreč štiri), je tokrat malo pestoval še hčer svoje nečakinje.
Foto: GrupA
Prva postaja tradicionalnega Jurijevega sprevoda po Laškem je Pivovarna Laško. Od tam otroci še niso odšli praznih rok. Ob jurjevanju pa otroci poskrbijo tudi za zaposlene. In predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko ni bil izvzet. Deklice so mu, ko se je pripeljal v pivovarno, prinesle cvetje. Za pivo bo verjetno sam poskrbel ...