ZA OKROGLO MIZO PRIMER STANEŽIC PONOVNO NA DNEVNEM REDU — STROKOVEN PRISTOP KOMISIJE OBCINSKE SKUPŠClNE Gramoznica ali njive? O primeru »Stanežič« se je že dosti pi-salo. Največkrat so ime tega naselja ome-njali v zvezi z zemljiško politiko šišcnske občine, ki da je zgrcšena in tako dalje ... Preprosto rečeno — primer Stanežič so av-torji številnih reportaž in člankov uporabili kot nazoren primer, kakšna zemljiška poli-tika kljub nezadržni urbanizaciji nikakor ne bi smela biti. • Vse se je začelo takrat, ko so se po-javile vesti, da bodo v Stanežičah odprli veliko gramoznico na površini okrog 43 ha in da bodo v ta namen razlastili prav toli-ko zemlje. To seveda ne bi dvignilo prahu, če ne bi prav ta zemlja dajala kruha nekaj deset kmetom, ki bi z razlastitvijo ostali brez edinega vira dohodkov. Takšne novice pa, naj bodo preverjene ali ne, navadno vzburijo duhove — in to se je zgodilo tudi v našem primeru. Sledile so žolčne razpra-ve po časopisih, o Stanežičah so spregovo-rili na televiziji, dnevni redi sestankov so se polnili prav na račun te »aferice«. Nekaj je bilo treba ukreniti in šišenska občinska skupščina se je odločila, da stvar temeljito preuči. Imenovala je strokovno komisijo, ki je svoje delo opravila temeljito in podrob-no, tako da nam podatki te raziskave omo-gočajo objektivno presojanje vseh »za« in »proti« ... SAMO 15 PRAVIH KMETIJ • Gramoznica, ki naj bi jo odprli na ob-močju Stanežič, bi v približno desetih letih »dala« za ljubljanske potrebe najmanj 2,600.000 kubikov gramoza, torej letno okrog 260.000 kubikov. Ko bi jamo izčrpali, bi ta prostor predvidoma uporabili za grad-njo stanovanjskih blokov, seveda pa bi mo-rali izčrpane površine sproti komunalno urejati. Torej preprost primer urbanizacije kmetijskih površin? • Skrbna preučitev socialne in agrarno-politične problematike lastnikov zemljišč, ki naj bi jim razlastili zemljo, ni pokazala tako tragične slike. Res je sicer, da je takš-nih lastnikov v omenjenem kompleksu nad 70, toda hkrati so ugotovili, da je na tem Dbmočju le še 15 pravih kmetij, ki imajo skupno 25,62 ha, ostala zemlja pa je last polkmetov in nekmetov. Torej smo pri prvi aporni točki vseh dosedanjih razprav: so-:ialna ogroženost kmetov, ki bodo izgubili zemljo. Z odkupom bi pretežni del zemlje izgubilo le 5 kmetov, nobenemu kmetu pa ne bi bilo odkupljeno toliko zemlje, da ne bi imel več pravice do zdravstvenega in starostnega kmečkega zavarovanja (na kar so sicer kritiki te akcije poprej vztrajno cpozarjali). Vsem 15 kmetijam bi za kme-tovanje ostalo še 45,40 ha obdelovalne zem-lje, ki pa bi bila nekoliko slabše kakovosti od odkupljene. RAJE Bl PRODAJALI SAMI • Pa se dotaknimo še ene občutljive točke razprav o primeru Stanežiče: cene odkupljenih zemljišč. Komisija je pripravi-la predloge višine odškodnin in metodolo-gijo oziroma način ugotavljanja vrednosti kmetijskih zemljišč ter jih posredovala tudi SPREGOVORILA BO ŠE KZS • Ge potegnemo črto — neposredne so-cialne ogroženosti odkup zemljišč, razen v izjemnih primerih, ne bi povzročil. Seveda pa pri vsej zadevi ni pomembno samo vpra-šanje denarja in odškodnin, morda nas mo-ra še toliko bolj zanimati vprašanje upra-vičenosti te akcije, gledano s preprostega izhodišča varstva dragocenih kmetijskih zemljišč. Veliko napak imamo že na vesti, zato je prav, da o tem problemu dokončno spregovori tudi novoustanovljena kmetij-sko-zemljiška skupnost. • Naj bo odločitev takšna ali drugačna, opisani pristop občinske skupščine k temu problemu je vsekakor primer, kakšno bi mestni skupščini. Predpisi določajo, da se smejo zemljišča za gramoznico odkupiti po cenah, kakršne imajo ta zemljišča, če se uporabljajo izključno za kmetijsko proiz-vodnjo in ne po cenah, kakršne bi lahko dosegla, če bi jih prodajali kot stavbna zemljišča. V tem pa je tičala sporna čer, saj je večina lastnikov zemljišč v anketi izjavila, da niso pripravljeni prostovoljno prodajati zemlje po cenah, ki jih je pred-videla komisija (pa čeprav so te cene zelo ugodne), ker menijo, da bi lahko za to zem-Ijo iztržili občutno več, če bi jo smeli sami prodajati. Naj omenimo samo podatek, da bi dobili kmetje po cenah, ki jih je predla-gala komisija, poprečno po 211.300 dinarjev (21 starih milijonov) za hektar ... • Kljub čednim zneskom denarja, ki bi jih kmetje dobili za odkupljeno zemljo, pa so nekateri udeleženci razprav o primeru Stanežiče opozarjali na možnost, da bi se zaradi inflacije ali drugih razlogov ti kmet-je lahko znašli pred vrati zavoda za social-no delo, zato bi bilo nujno potrebno urediti vprašanje pokojnin — podobno, kot so to omogočili z nakupom let zasebnim obrtni-kom in dimnikarjem. Komisija je v zvezi s tem preučila vrsto možnosti, ki jih nudi za-kon o pokojninskem in invalidskem zava-rovanju ter drugi predpisi s tega področja in ugotovila, da je možnih več rešitev. Vse-kakor pa glede na neugodna inflacijska gi-banja nobena od rešitev ne more zagotovi-ti popolne varnosti in zagotoviti življenjsko eksistenco. pravzaprav moralo biti reševanje teh zaple-tenih vprašanj s področja zemljiške politi-ke. Omenjena raziskava je dala številne konkretne rezultate in ugotovitve, na pod-lagi katerih se bomo lahko strokovno in z mirno vestjo odločali. Ce je bil pred leti primer Stanežič zgled za mačehovsko rav-nanje z zemljiškim bogastvom, je to sedaj zgled strokovnega, poglobljenega pristopa, ki bi mu morali slediti še marsikje, tudi na drugih področjih. Z. Š. ZBOR VOLIVCEV V REPNJAH Na zboru volivcev v gasilskem domu v Repnjah so prisotni občand razpravljali o no-vem statutu KS Vodice, ki ga je razložil pred-stavnik KK SZDL tov. Cankar in ga nato tu-di sprejeli. Potrdilii so tudi štiri kandidate za zbor delegatov pri KS Vodice. Najburnejša razprava se je vnela ob tretji točki dnevnega reda, saj so občani postavili precej aktualnih vprašanj o ureditvi ceste skozi Dobrušo, o označbi tega kraja, o kanalizaciji v Repnjah, o javmih smetiščih, o napeljavi novega elek-tričnega omrežja še v drugem delu Repenj, o javni razsvetljavi skozi Repnje in o ureditvi avtobusnih postaj. Na vsa postavljena vpraša-nja je poskušal odgovoriti predsednik KS Vo-dice tov. Franc Logar. POPEVKE V VODICAH V petek, 22. 2., je bil v domu KS Vodice glasbeni večer z Marjano Deržaj in Bracom Korenom. Ob spremiljali maniborskega kvar-teta Vizije sta z izvedbo nekaterih njunih naj-popularnejših poipevk navdušila polno dvora-no.