Leto Vin., štev. 5 („J«tro« XV, st 22 a) Ljubljana, ponedeljek 29» januarja 1934 Cena 2 Din LjpitiviiiaLvo. Lijuuijana, tuiailjeva ulica 6. — Telefon št, 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St- 100. podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-^artnerfa. Ponedeljska Izdaja Poneueij&iut cuaja »juua« i/.noj a vsak poneaeljeK zjutraj. — Naroča se posebej to velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal- cih dostavljena Din 5.- mesečno. Uredništvo: LJubljana: Knanjeva ulica 5. Telefon št. 3122. 3123. 3124. ai25 to 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: StrossraayerJeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Nenadejatie p©s!eilc« siics in razpisa Fariz, 28. jan. AA. Predsednik republike Lebrun je snoči po parlamentarnem običaju najprej sprejel predsednika senata Jeaneneva in predsednika poslanske zbornice Bouissona, nato je pa nadaljeval konsultaeije zastopnikov političnih skupin v obeh parlamentarnih telesih. Ob 19.05 ie prišel iz Elizeja predsednik demokratsko radikalne in radikalno socialne levice v senatu Bienvenu Martin. Novinarjem je izjavil samo to, da je skupaj z Lebrunom proučil položaj. G. Lebrun je do 21. ure prekinil konsultaeije. nato je pa sprejel predsednika radikalne levice Chappedeleina, predsednika senatne skupine republikanske zveze Ordinaira in socialističnega prvaka Leona Bluma. Ko je g. Ordinaire snoči ob 22. uri odhajal iz Elizejske palače, je novinarjem med drugim dejal, da je on za razpust zbornice in za revizijo ustave. Volitve so potrebne, da se razčisti sedanja dušeča atmosfera. Po drugi strani je pa g. Blum, poslednji politik, ki ga je snoči sprejel g. Lebrun, izjavil, ko je odhajal ob 22.30 iz Elizeja, da ne more o svojem razgovoru z g." Lebrunom ničesar povedati. Na vprašanje novinarjev, ali je res, da namerava takoj sklicati državni kongres socialistične stranke, je Blum odgovoril, da mu o tem ni nič znano. Kolikor ve, se ima vršiti kongres sredi februarja tega leta. v Čeprav predsednik republike zeli, da bi se kriza čim prej rešila, so politični krogi prepričani, da g. Lebrun pred ponedeljkom ne bo imenoval presumptiv-nega naslednika Camila Chautempsa. Glede bodočega mandatarja se je snoči trdilo v političnih krogih, da ima Herriot danes največ nade za sestavo vlade. Ce bi se mu posrečilo vlado sestaviti, bi stopili v njegov kabinet njegovi stari sodelavci. Herriot je bil v petek odpotoval iz prestolnice v Lyon. Zdaj so ga nujno pozvali nazaj v Pariz. Po vsej priliki ga bo predsednik republike danes popoldne sprejel v avdijenci. Kot kandidata za predsednika vlade Imenujejo tudi Daladiera, toda vse kaže, da bi njegova kandidatura naletela na odpor pri združenih socialistih, ki so že oktobra lanskega leta strmoglavili njegovo vlado na vprašanju znižanja uradniških plač. Po drugi strani je pa vredno omeniti, da se v sami radikalno-socialistični stranki te dni opažajo nesoglasja. Zdi se, da se je stranka raz EŽIVLJA Ež JO POLITIČNO KRIZO afere Staviskega - Možnost razpusta zbor-volitev - Chautemps še nima naslednika komplicira sedanjo vladno krizo; po- l danja. a viski financiral radikalno stranko? Pariz, 28. jan. e. Afera Staviskega je zavzela v svojih posledicah nepričakovan razmah. Krog kompromitiranih se čim-dalje bolj širi in danes noben politik ni več siguren, da ga ne bo ta ali oni list obdolžil, da je od Staviskega podkupljen. Ogromno senzacijo v vsej javnosti so izzvale vesti, ki so se pojavile sinoči, da niso bili podkupljeni samo poedini vplivni politiki, marveč cele stranke. Glavno ost je sedaj naperila opozicija proti radikalno socialni stranki, o kateri so se razširili glasovi, da ji je poklonil Stavi-sky ogromne vsote ter da je prav za prav bavonnski goljuf financiral volilno kampanjo radikalnih socialistov pri zadnjih volitvah. Herriot je davi kot šef stranke t« vesti najodločneje demantiral, toda nasprotniki so objavili kopije na stotine čekov, ki jih je izstavil Stavisky na ime narodno socialističnega poslanca Bonnae-urja in ga podvrgel pravcatemu zasliševanju. Bonnaenr teh vesti ni niti potrdil, niti zanikal. Nihče seveda ne veruje, da b! bil Bonnaenr sprejemal milijonske zneske od Staviskega za sebe, marveč je vse prepričano, da je šel ta denar v korist radikalne stranke. Ta okoliščina je zelo otežkočila razplet vladne krize. kaže, da so te trditve resnične, je izključeno, da bi Herriot ali Daladier dobil mandat za sestavo vlade. Zato so se popoldne zgostili glasovi o razpustu parlamenta in razpisu volitev pod devizo revizija ustave. Pariz v znaku demonstracij ______s.__^AmATifltrantA noti sni Pariz, 28. januarja. AA. Snoči je prišle okoli trga Madeleine, p.ed opero, v ulici Montmartre Ln na Chausse d' Antin do novih demonstracij, pri katerih ^ sodelovalo več ko 20u0 oseb, po večini člani organizacije Patriotske mladine in desničarji okoli »Actioo Francaise«. Snoči okoli 22. ure je glavna povorka demonstrantov krenila po ulici Royale, ki veže Madeleinski trg s trgom Oomoorde. Demonstranti so vzklikali proti vladi, proti Chautempsu osebno in proti posameznim kompromitiranim politikom. \ strnjenih vrstah so nekajkrat skušali pre-dreti čez trg Concorde na drugi breg Sei-ne do Bourbonske palače. Ko je policija videla, da jo bodo demonstranti potisni i nazaj _ ljudje so v silnem zaletu podirali časopisne kioske in poulične svetiljke in razbijali klopi po parku, kavarniške mize in stole — je prosila za ojačenje. Nekaj sekund nato je prihitel cel konjiški oddelek republikanske garde in navalil na demonstrante, da so se morali umakniti proti Madeleinskemu trgu. Pri tem navalu, ki bi se bil mogel tra-gičneje končati, so pomandrali samo nekaj ljudi, vendar ne do mrtvega. Med njimi je bil tudi sam načelnik mestne policije Meyer, ki je obležal na pločniku ulice Rovale vse dotlej, dokler ni hila ta ulica popolnoma očiščena. Meyer je dobil pri tem lažje rane po glavi. [liitiunlja lit Bolgarija Rumunski ministrski predsednik za nadaljevanje tradicionalnega sodelovanja Bukarešta, 28. januarja. AA. Rador poroča: Snoči se je v ministrstvu zunanjih zadev vršil svečan banket na čast predsedniku bolgarske vlade in bolgarskemu zunanjemu ministru Mušanovu. Ker je zunanji minister g. Titulescu še zmerom bolan, je banketu namestu njega predsedoval predsednik rumunske vlade g. Tatarescu. Banketa so se udeležili člani rumunske vlade, zastopniki diplomatskega zbora in spremstvo bolgarskega kraljevskega para. V zdra-vici, ki jo je izrekel predsednik vlade g. Tatarescu, je pozdravil svojega bolgarskega tovariša g. Mušanova in dejal, da vidi v tem obisku nadaljevanje tradicije sporazumov in vzajemnega sodelovanja med ru-munskim in bolgarskim narodom. G. Musa-nov se jc govorniku zahvalil za pozdrav in za prisrčni sprejem, v katerem vidi dokaz solidnega prijateljstva med obema državama. Prepričan sem, je končal g. Musa-nov, da se dado z dobro voljo doseči plemeniti cilji miru. Iskreno obžalujem samo to, da ne more prisostvovati temu banketu tudi moj odlični tovariš g- litulescu. Enoten Mok opozicije Po desetletjih je prvič prišlo do enotne Sronte opozicije, ki napoveduje neizprosno borbo režimu Budimpešta, 28. jan. r. čeprav je madžarska vlada zastavila vse svoje sile m vporabila vsa sredstva., da bi preprečila osnovanje enotnega bloka opozicije^ v buri impeštanskem parlamentu, so bili vsi napori vlade jalovi in blok za zaščito ustave je izvršeno dejstvo. Kakor znano izhaja inicijativa za osnovanje enotne fronte opozicije proti vladi iz enodušnega odpora proti nameri vlade glede ukin'tve samouprave madžarske prestolnice, v čemer vidijo politični krogi ogrožanje samouprave sploh, torej tudi pokrajinskih mest in občin ter županij. Naj v «ro-test je izzvala namera vlade, da imenuje kot vrhovneglavarja samouprave v prestolnici vladnega komisarja, ki bi imel diktatorska pooblastila, dočim bi občinski odibor bil istočasno razpuščen. Ker so se proti tej nameri pojavili glaso.-i celo v vladnih vrstah, je .vlada pristala na kompromis ter opustila imenovanje komisarja in razpust občinskega bveta. Vse to Pa ni moglo preprečiti enotne fronte opozicije, ki se je tako po 10 letih prvič zopet solidarizirala v borbi proti rež!mu Opozicijski blok predstavlja parlamentarno skupino, ki šteje 90 poslancev. Poli tični vpliv tega bloka pa je mnogo večji kakor hi se da'o sklepati po njegovem številčnem razmerju ter lahko prepreči sprejetje vsakega zakona, za katerega je potrebna dve tretjinska večina. Svojo glavno borbo bo posvetil opozicijski blck vsem poizkusom vlade za omejitev javne svobode funkcij parlamenta in samouprav glavni cilj tega bloka pa je, da Jo seže splošno neposredno in tajno voMlm pravico Opozicijski blok namerava v bliž nji bodočnosti pričeti s širokopotezno kampanjo v tisku in na shodih. Ko je policija demonstrante potisnila proti Madeleinskera trgu, so se ti začeli i znova zbirati v skupine ln zavili po bulvaru proti operi. Toda tam jih je že čaJkal konjiški oddelek republikanske garde ki mu je prihitel na pomoč še odde-lek gasilcev, ki so naperili cevi v množico. V spopadu z demonstranti je več redarjev odneslo nekaj prask. Demonstranti so se naposled morali vendarle umakniti v ulico Faubourg na Montmartru, kjer so ponovno trčili na policijo. Tu Je bil eden Izmed stražnikov nevarno ranjen in so ga morali takoj odpeljati v najbližjo kliniko. Končno se je posrečilo demonstrante razgnati, toda popoln mir in red sta zavladala šele okoli druge ure zjutraj. Policija je aretirala več ko 500 oseb, ki jih je zadržala do danes opoldne v zaporih. Zanimivo J«, da so s« pri snočnjih de-monstracijah slišali poleg drugih vzklikov tudi vakliki: Dol Herriot! Ves čas teh izgredov so kazali bulvari in ulice nenavadno slilko. Promet je bil popolnoma ustavljen, med stoječimi avtomobili ln avtobusi so jurišali redarji, republikanska garda ln gasilci. Zapuščene kavarniške terase so bile polne razbitih stolov in polomljenih miz. Posebno žalostno sliko daje znamenita pariška kavarna >Caf6 de la Paix<. Kralj in kraljica na svetosavski proslavi neograd, 28. jan. r. V oficirskem domu se je vršila sinoči lejjo uspela svetosav-ska prireditev, koje cisti dobiček je namenjen za podporo siromašnih dijakov, Svečanosti sta se udeležila tudi Nj. Vel. kralj in kraljica. Odhod jugoslovenskega poslanika iz Sofije Sofija, 28. jan. t. Dosedanji Jugoslovenski poslanik g. dr. Aleksander Vukčevič zapusti jutri Sofijo ter se odpelje na svoje novo službeno mesto v Budimpešto. Vsi današnji list. mu posvečajo tople poslovilne članke in poularjajo velike zasluge in diplomatske sposobnosti g. Vunčeviča. Likvidacija sporov v JUU Beograd, 28. jan. p. Na inicijativo du-navske sekcije se je vršila tedniv Beogradu konferenca zastopnikov obeh struj JUU. Konference se je udeležil tudi predsednik ljubljanske sekcije JUU g. Ivan Dimnik. Na konferenci so razpravljali o likvidaciji sporov, ki so nastali v organizaciji po ljubljanskem kongresu ter o pripravah za sklicanje izrednega kongresa, ki naj bi se vršil dne 4. marca v Beogradu. Na obeh straneh se je pokazalo mnogo dobre volje ln vse kaže, da bodo nevšečnl spori naposled vendarle odstranjeni in vzpostavljena enotnost organizacije. Konferenca je sklenila, sklicati za 10. februar v Beograd še eno konferenco predsednikov vseh sekcij, na kateri bodo skušali sestaviti enotno kandidatno listo za novo upravo in rešiti vsa sporna vprašanja, tako da se bo mogel Izredni kongres vršiti v miru in slogi. Zborovanje Aerokluba Zagreb, 28. jan. n. Danes se je pričela 13. letna skupščina jugoslovenskega Aerokluba. Prisostvujejo ji delegati vseh Aero-klubov v naši državi. Z zborovanja sta bili poslani pozdravni brzojavki Nj. Vel kralju ia knezu Pavlu. Na današnjem zborovanju je prvi podpredsednik g. Son dermajer podal obširno poročilo o razvo ju in delovanju Aerokluba v preteklem letu. Zborovanje se ibo jutri nadaljevalo. Kako Dollfuss utrjuje svoj režim Vse, kar ni v službi režima, se smatra za protidržavno — Naloge učiteljstva — Opozicijski tisk bo izginil — Preganjanje nezanesljivega uradništva Dunaj, 28. jan. r. Kljub temu, da predstavlja zanimanje velesil za usodo Avstrije velik uspeh sedanjega režima, se Dollfussova vlada dobro zaveda, da to še ne more odstraniti notranje-političnih težkoč, s katerimi se mora boriti. Zato je začela v zadnjem času vsestransko propagirati rodoljubne ideje v čemer vidi za enkrat edino sredstvo, da zlomi hitlerjevski pokret v Avstriji. Poleg radikalnih policijskih ukrepov se poslužuje Dolfussova vlada vseh psiholoških sredstev, da ublaži notranje politično napetost. Zanimivo je dejstvo, da kljub ogorčeni borbi avstrijske vlade proti narodnim socialistom Dollfussova vlada v obrambnih sredstvih ni posebno iznajdljiva, marveč v vsem oosnema Hitlerja Koncentracijska taborišča, očiščenje državnega aparata od vseh protirežimskih elementov, propagiranje državne ideje itd., vse to se vrši po zgledu v Nemčiji, toda v mnogo zmernejši »avstrijski« obliki. Te dni n. pr. je vlada segla tudi po športnih in telovadnih društvih, da jih stavi v službo svojega režima. Glavno skrb pa je zadnje dni posvetila vlada obsežni akciji, ki naj vlije vsemu avstrijskemu prebivalstvu patriotsko navdušenje. V službo te akcije je vlada na eni strani vpregi a celokupno šolstvo na drugi strani pa ves avstrijski tisk, da bi tako vsem akcijam svojih nasprotnikov zadala smrtni udarec. Avstrijski prosvetni minister je izdal vsem profesorjem in učiteljem od najnižjih, pa do najvišjih šol najstrožji nalog, da morajo vzgajati mladino v strogo moralno-ver-skem In avstrijsko patriotskem duhu, kar naj se doseže s skrajno radikalnimi ukrepi. Novemu avstrijsko - nacionalnemu vzgajanju mladine morajo po odloku prosvetnega ministra v prvi vrsti prednjači-ti avstrijski učitelji V to svrho morajo vsi osnovno-šolski učitelji, vsi profesorji srednjih sol, šolski nadzorniki in vodilni profesorji univerz pristopiti k Dollfussovi patriotski fronti, ki naj predstavlja neke vrste avstrijsko-nacionalni pokret. Prosvetni minister grozi v svojem razpisu vsem učiteljem in profesorjem, ki tega ne bi storili, da bo vlada to smatrala za protidržavno ro varen je, kar bo Imelo seveda posledice v smislu znanih ukrepov vlade, ki je trdno odločena izločiti iz državne uprave vse, kar se z njo ne strinja. Vlada bo izdala tudi poseben znak, ki ga morajo nositi vsi učitelji in učenci Spričo razmer, ki vladajo v Avstriji, se je kmalu pokazalo, da ta ukrep vlade ni našel onega odziva, kakor ga je vlada pričakovala. Zaradi tega je vlada izdala drugi še strožji poziv vsemu učiteljstvu, v katerem napoveduje brezobzirne represalije Ni še znano, kaj bo vlada ukrenila, ako bo učiteljstvo še nadalje sabotiralo njene odloke. Znano je, da je dober del učiteljstva, zlasti pa srednješolskih profesorjev in večina visokošolskih profesorjev ori-jentiranih v narodno-socialističnem duhu in da se baš iz teh vrst javno in tajno najbolj širi opozicija proti avstrijskemu patriotizmu. Uniformiranje tiska V zvezi s temi ukrepi vlade je izzval veliko pozornost tudi nedavno objavljeni članek ministra dr. Schuschnigga, v katerem se bavi z nalogami avstrijskega tiska. V članku obravnava vprašanje tiskovne svobode, o kateri sicer pravi, da mora ostati nedotakljiva, toda pri tem naglaša, da bo vlada ves oni tisk, ki se ne bo zavedal svoje patriotske dolžnosti, k temu prisilila. To namero je začela vlada zadnje dni že rigorozno izvajati, o čemer pričajo številne prepovedi razširjanja in prodaje poedinih opozicijskih listov. Športna in telovadna društva morajo služiti režimu Dunaj, 28. jan. r. Avstrijska vlada je pripravila zakonski načrt, ki uvaja obvezno vzgojo mladine v telovadnih in športnih društvih. V to svrho bo osnovan pri vladi poseben oddelek, kateremu bodo podrejena vsa športna in telovadna društva, ki bodo odslej smela delovati samo v skladu s tendencami vlade. Vlada namerava izvesti izenačenje vseh športnih organizacij ter jih podrediti enotnemu državnemu nadzorstvu. Vse dosedanje športne zveze bodo ukinjene. Znano je namreč, da so avstrijski športniki organizirani po političnih vidikih in da je zlasti v socialno-demo-kratski stranki igrala organizacija športnih klubov veliko vlogo. Tudi športna društva se bodo morala docela staviti v službo propagande avstrijskega patriotizma, s čimer hoče vlada preprečiti nadaljnjo širjenje narodnega socializma. Represalije proti uradništvu Dunaj, 28. jan. r. Na svoji zadnji seji je vlada določila delokrog nedavno Imenovanega personalnega komisarja. Naloga tega komisarja je, izločiti iz državne službe vse one uradnike in nameščence, ki niso docela zanesljivi v smislu politike sedanjega režima. To se ne nanaša samo na državno uradništvo v ožjem smislu, marveč tudi na nameščence in delavce pri vseh državnih in poldržav-nih ustanovah, kakor železnicah, socialnem zavarovanju. Narodni banki, državnih podjetjih itd. Personalni komisar bo imel prav tako pravico odstavljati deželne in občinske uradnike. Vsak državni nameščenec, ki hi se pregrešil zoper katerikoli odlok vlade, zlasti pa zoper ukrepe, nanašajoče se na pobijanje narodnega socializma, bo takoj odpuščen iz državne službe ter izgubi obenem vse pravice do prejemkov in pokojnine. Prav tako lahko državni komisar tudi upokojencem odzvame nadaljnjo uživanje pokojnine. Nagrade policiji Dunaj, 28. jan. r. Na predlog podkan-celarja majorja Feya je vlada sklenila, da se izplačajo 1. februarja vsem policijskim in orožniškim nameščencem v znak priznanja za njihovo požrtvovalno delo v borbi proti narodnemu socializmu posebne nagrade v obliki dvojne mesečne plače. Kralj Boris poseti Prago Sofija, 28. jan. t Kakor poroča današnja »Zora«, bo kralj Boris prve dni maja oficijelno posetil češkoslovaško prestolnico, V svrho dogovora o podrobnostih tega poseta bo prispel sredi februarja češkoslovaški zunanji minister doktor Beneš v Sofijo. Bolgarski pevci v Beogradu Beograd, 28. jan. r. Sinoči je prispelo r Beograd bolgarsko pevsko društvo »Guslec iz Sofije. Beograjska pevska društva so bolgarskim gostom priredila zelo prisrčen sprejem. Danes so bolgarski pevci priredili v Kolarčevl ljudski univerzi zelo uspel koncert, ki je bil izredno dobro obiskan. Suvich gre tudi v Budimpešto Rim, 28. januarja. AA. Agencija Štefani poroča: Državni podtajnik v ministrstvu zunanjih zadev g. Suvich namerava v drugi polovici februarja obiskati Budimpešto-, da tako vrne obiska, ki sta ga napravila gg. Goemboes in Kanya pri Mussolmiju. Pohod lačnih na Bolgarskem Sofija, 28. jan. t. Bolgarska delavska stranka namerava prirediti pohod lačnih v Sofijo. Sinoči je bilo v klub delavske strani, klicano posvetovanje zaupnikov, na katerem so nameravali določiti vse podrobnosti za ta pohod, ki naj bi se lz vršil 1. februarja Ko Je polidja izvedela za to zborovanje, je obkolila -ielavskl klub, izvršila hišno preiskavo ter are*.'ri-la 550 udeležencev tega posvetovanja, med njimi več vodilnih funkcionarjev delavske stranke in 40 žensk. Bombni atentat v Sofiji Sofija, 28. jan. t. Sinoa je vodnik br. Podgornk prečital oodrobne usnehe v posameznih kon-kurencah S krepkim sokolskim: Zdravo! je bila zaključena ta skromna in pomembna svečanost. Krasna zarja je vstajala izza Julijskih vrhov, ko so se razigrani sokolski smučarji poslavljali od divnegaf Bohin;a. ki morda že dolga leta ni bil tako blagoslovljen s snegom in soncem kot je v zadnjih dnevih. Mariborski nedeljski dogodki Maribor, 27. januarja. Sinoči je priredila srbska pravoslavna cerkvena občina v Mariboru sveto&avsko besedo v veliki dvorani Umona. ki je bila zelo dobro obiskana. Obširni, skrbno izbrani spored je dovršeno izvajal pod vodstvom prof. Švajgerja mariborski Brand-lov trio kot solistka na violini ga. Brand-lova, na klavirju ga. Rusy m sopranistka ga Hinterlehnerieva. Nato je sledil ples do zore. Besede so se udeležili vsi predstavniki civilnih in vojaških oblastev in mnogotero odlično občinstvo. Iz dnevne kronike Na zabavi v IJnionu je bila ukradena ženska ročna torbica z rokavicami v vrednosti 200 Din. Mizarskemu mojstru Ivanu Fingustu iz Rač je nekdo ukradel iz mestne klavnice zaklano, 54 kg težko svinjo, vredno 500 Din. Neka kmečka ženska je hotela včeraj iz zaklenjenega stanovanja brivca Schmiermaula na Ruški cesti odnesti ženski plašč. Zalotili sc jo. Toda medtem, ko je brivec hitel po stražnika, jo je ženska pobrisala proti Studencu. — Včenaj je padla 501etna delavka Helena Lorberjeva iz Kamnice tako nesrrčno da si je zlomila levico. S hleva je padel v kaščo 55letni Jožef Škofič iz Jakobskega dola in si zlomH levico. 511etna zasebnica Ivana Stipanovič pa je padla v Medvedovi ulici in si zlomila levo nogo. Dve zborovanji Danes je bil Narodni dom pozorišče dveh velikih nacionalnih prireditev. V mali dvorani v I. nadstropju se je vršil ob 9. dopoldne občni zbor mariborske podružnice Narodno strokovne zveze. Občni zbor je bil izredno dobro obiskan, da je bila dvorana za vse premajhna. Predsednik NSZ g. Bajt je podal točno sliko vsega dela ter ugotovil, da je organizacija lani mogočno narasla tako glede članstva kakor tudi glede vpliva v javnem življenju. Pri volitvah v Delavsko zbornico so bili doseženi zadovoljivi uspehi in zastopajo mariborske nacionalne delavce štirje delegati. V raznih industrijskih krogih so bile ustanovljene nove podružnice, a pripravlja se samo za letos ustanovitev 25 novih podružnic. Tajnik g. Nabergoj je med drugim po- vedal. da je odbor priredil 85 sestankov v mestu in na deželi. Podružnica šteje 277 članov. Pri nedavnih volitvah obratnih zaupnikov se je dvignilo v Mariboru število nacionalnih zaupnikov od 21 na 34, verjetno pa je, da bodo dobili v nekaterih obratih še 4 zaunnike. Nj. Vel. kralju je bila odposlana vdanostna brzojavka. Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen g. Tone Bajt, za prvega podpredsednika g. Rudolf Tumpej, za drugega g. Vojska Drago, za tajnika Marino Kralj, za tajnika II/Koc. za blagajnika Tekavc rn Va-lič, v odbor pa: Nerat, Rožicki, Mašek, Rozman. Mahovnetova, Kramerjeva, Gruss. Stibil, Vovk, Baje, Zupančičeva, Fras, Brandl, Petek, Benoni, Saje, Derenčin, Fabjanič, Kodrič in Sardenšek. Sledil je obširen govor predsednika centrale Narodne strokovne zveze g. Rudolfa Juvana iz Ljubljane, ki je podel pregledno sliko težavnega položaja našega nacionalnega delavstva in njegova stališča napram rdeči internacionali ter stremljenja po ustanovitvi slovanske delavske internacionale, ki že deloma obstoji. Posebno tesne so vezi med našimi in češkimi nacionalnimi delavci, treba pa bo pritegnili še ostale. Govorila sta še g. Tumpej in Vojska, ki sta podala smernice za bodočo borbo. Istočasno se je v mali dvorani II. nadstropja vršil občni zbor železničarske Jadranske straže v Mariboru, ki ga je vodil predsednik višji kontrolor g. Rožman. Po pozdravu navzočih je podal pregledno poročilo, iz katerega je razvidno, da se je organizacija kljub enoletnemu obstoju hitro razvila in beleži že prav lepe uspehe. Nadvse je bilo razveseljivo tajniško poročilo g. Budihne, prav nič manj pa blagajniško g. Pilerja. Na predlog revizorja g. Perneta js bil odboru podan absolutorij. Pri volitvah je bil večinoma izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Rožmanom na čelu. Zborovanje je nato še pozdravil z daljšim govorom predsednik JS dr. Rapotcc v imenu oblastnega odbora in njegovega predsednika župana dr. Lipolda pa g. Lavrenčič. H koncu sta govorila še g. Dušek v imenu nižjih železniških uslužbencev in predsednik mornarske sekcije g. Jug. Koliko mleka, kave, čaja, sladkorja, po vrtnine in podobnega so lani zaužili Ljubljančani Ljubljana, 27. januarja. Mnogo statističnih številk je dnevni tisk že objavU o potrošnji živil in pijač v Ljubljani v preteklem letu. Podajamo še nekaj številk o uporabi nekaterih važnejših živil. Važno hranivo je mleko. Lani je mestni dohodarstveni urad zatrošarinil 5,369.236 litrov mleka, pasteriziranega in navadnega, ki je bilo uvoženo iz krajev izven trošann-ske črte (predlanskim 6,948.617 litrov). Barjanske in druge mlekarice, ki stanujejo na območju mestne občine in so oproščene od trošarine na mleko (10 par na liter), pripeljejo v mesto dnevno po okrog 20 litrov mleka. Teh mlekaric je približno 200. Količina nezatrošarinjenega mleka je lani znašala približno 1,460.000 litrov, tako da je dosegla celotna lanska potrošnja mleka 6 milijonov 829.236 litrov. Dnevno se Je lani porabilo do 18.700 litrov mleka, predlanskim pa okrog 20.000 litrov. Zanimiva je primerjava mleka s kozu-mom alkoholnih pijač. Lani je Ljubljana popila 4.410.277 litrov alkoholnih pijač (predlanskim 4,673.755 litrov). Dnevni kon-zum alkohola je lani znašal 12.100 litrov. Potrošnja vseh vrst kave in čaja se je lani zelo dvignila. Kave in Čaja Je bilo uvoženo 92.500 kg (predlanskim 68.918 kg). Žitne kave je bila lani potrošeno 126.243 kg (predlanskim 120.235 kg). Kavo je treba posladiti. a tudi sicer Ljubljana rada uživa sladke reči. Zato so lani Ljubljančani porabiU 1,391.685 kg sladkorja (predlanskim 1,367.961 kg) in Je prišlo na glavo in leto 22.90 kg sladkorja. Čokolade je bilo lani manj konzumirane. namreč 49 tisoč 952 kg (predlanskim 54.137 kg). Raznega Čajnega peciva, keksov, biskvitov in podobnega so pojedli Ljubljančani lani 40 tisoč 148 kg (predlanskim 39.950 kg). Krompir, zelje in repa so neobhodna ljudska hranila. Teh poljskih pridelkov je bilo lani uvoženo le 4,443.895 kg (predlanskim 4,460.467 kg). Konsum je torej nekoliko padel! Nasprotno pa je Ljubljana porabila mnogo več razne zelenjave, solate in povrt-nine. Iz domačih krajev je prišlo v Ljubljano lani 1,181.361 kg (predlanskim samo 735 tisoč 460 kg). Uvoz tuje povrtnlne. zlasti solate je močno padel. Lani je bilo uvoženo 170.866 kg (predlanskim skoro še enkrat toliko, namreč 313.434 kg). Potrošnja Jedilnega olja Je bila večja kakor ostala leta. Lani je bilo uvoženo raznih jedilnih olj 293.465 kg (predlanskim 273 tisoč 246 kg). Leta 1913. je bilo olja porabljenega 201.828 kg. Podatki o mleku, raznih poUskih pridelkih in kavi za predvojno let« 1913. manjkajo, ker takrat niso vodili posebne statistike o teh živilih, ker ni bila na nje naložena nikaka užitnina. Ohfave FIlm ZKD. Danes ob pol 15. bo predstava filma »Ekscelenca in njegov šofer« Cene Din 3—5. Samo še danes se lahko nasmejete. Ingi arh• Kregar Rado: Dva predloga za sanacijo Narodnega gledališča Efekt ankete, katero je sklicalo »Udruženje gledaliških igralcev« v jeseni v dramskem gledališču, da pojasni slovenski javnosti nevzdržno finančno stanje našega gledališča in da najde pota ter sredstva za sanacijo krize, se je izkazal kot prav malenkosten. Uspeh moralnega značaja ie ustanovitev «Društva prijateljev gledališča«, ki skuša s propagando povečati število abonentov in obiskovalcev sploh. Kljub naporom društva, uprave, pred vsem pa igralcev samih, jc dosedanji inkaso na približno isti višini kot lansko sezono, torej tudi v tem oziru ni večjih materielnih koristi. Edini večji materielni uspeh je dosežen pri mestni občini ljubijan*k\ ki jc pov šala letno subvencijo za bodoče proračunsko leto na 400.000 Din ter odpisala dolg na uporabi toka, vode in plina Na žalost pa ta edina subvencija poleg državne dotacije ne more zadostovati reoiiio pos o\an n našega g1pda1;š"-a. Vjit,"o f:n3nčr>j stanje traja naprej, postaja slabše od meseca do meseca, tako da se delo v gledališču vedno bolj približuje- popolnemu zastoju. Upravnik gledališča g. Oton Zupančič ni vzdržal napora ter je že par mesecev na bolniškem dopustu. Mesto generalnega tajnika in dramaturga ni zasedeno, tako da vodita danes administrativne in umetniške posle oba gg. direktorja drame in opere. Upravnika zastopa direktor drame g. Golja, kateremu pomaga ekonom g. Mahkota. Posle direktorja drame pa vrši g. glavni režiser nrof. Sest Naše gledališče v današnjem stanju je podobno bolniku, katerega ne puste umreti, nočejo mu pa dati toliko, da bi mogel živeti, ozdraviti in delati. Vsakokrat, ko nastopi kriza, se temu bolniku z injekcijo 100.000 Din podaljša življenje za par mesecev. Vsakemu, tudi najbolj preprostemu človeku mora biti jasno in razumljivo, da tak način životarenja ne more ugodno vpiivati niti na poslovanje uprave, niti na delo in razpoloženje igralcev, niti na razpoloženje javnosti. Uprava, ki je brez denarja, ne more plačevati v redu, deloma sploh ne, svojih obteznosti in ostaja dolžna: avtorjem na tantijemah, igralcem na plačah, trgovcem na blagu itd. Tudi za gledališče, ki je državna institucija, veljajo predpisi uradniškega m finančnega zakona ter zakona o državnem računovodstvu. Z ozirom na te predpise in zakone se često upravi očita da se jih pri svojem poslovauju točno ne drži. Kdor pa pozna ustroj gledališča, ta ve, da bi moralo poslovanje pri strogem izvajanju zakona takoj prenehati. V kako nevzdržnem stanju »o gledališke finance najbolj jasno govori dejstvo, da je uprave, dolžna igralcem na plačah preko 100.000 Din. Vsakega prvega dobi osobje na račun mesečnih prejemkov le po 300, 400, 500 Din. kakršna je pač višina plače. Ostalo pa v obrokih zopet po par sto Din, kakršen je pač inkaso predstave prejšnjega večera. To obročno plačevanie se vleče skozi cel mesec, skozi celo leto. Da pri takem načinu izplačevanja gaž ne mare gospodinje, pa če je še tako vestna, urediti svojega gospodinjstva, je jasno Posledica je. da se igralci vedno bolj zadolžujejo. Ako se računa, da ima gledališče obveznosti (neplačane račune) iz prejšnjih let, ki znašajo približno 300.000 Din, potem je razumljivo, da ne more imeti pTi trgovcih kredita in zaupanja. Vsako redno poslovanje uprave in delo igralcev js v takih razmerah izključeno. Mnenja ssm, da je skrajni čas, da se javnost zgane in se jasno ter odločno izrazi, ali hoče imeti gledališče na umetniški višini, kot je bilo vse do zadnjega časa, ali se zadovolji z gledališčem provin-dalnega znalaja druge vrste, ali pa. da gledališča sploh ne potrebuje. Društvo prijateljev gledališča naj prevzame iniciativo v zvezi z vsemi ostalimi kulturnimi društvi ter naj izvede plebiscit. Ce se izjavi večina slovenske javnosti za ohranitev te kulturne institucije v neokrnjenem obsegu in obliki, potem se morajo najti sredstva za finančno sanac:jo. Če pa je javnost mnenja, da zadostuje njenim kulturnim potrebam tudi gledališče manjšega obsega, potem mora gledališka uprava brezpogojno spraviti v sklad svoj proračun z budžetom. ki je za gledališče določen, odpustiti mora osobje, reducirati število predstav itd. V tem slučaju ni mogoče nadalje zagovarjati mučenja osobja in trgovcev z dosedanjim načinom plačevanja. Če pa se javnost izjavi, d« sploh nima potrebe po gledališču, potem naj se izročita še ti dve zgradbi v privatno eks-ploatacijo za kino ali karkoli že. V sledečem podajam dva predloga za sanacijo. Izvedljiva sta oba. vsak zase pa s prav različnim efektom Javnosti prepuščam. da se iziavi za enega ali drugega dia stavi eventualno novega ali pa da ostane apatična tudi v tei važni kulturni zadevi in prepusti gledališče usodi. Prvi predlog. Obrača se predvsem ua banovino ljubljansko me9tno občino: 1. Mestna občina naj tudi ▼ bodoče izplačuje in to v celoti odobreno subvencijo v iznosu 400.000 Din. Ravno tako naj tudi v bodoče odpisuje doVg na uporabi toka, plina in vode, kar zn<*e letno skupaj 500.000 Din. 2. Mestna občina honorira sama gasilsko m varnostno službo, v kolikor jo vrše v gledališču njeni organi, kar znese letno 90.000 Din. 3. Kr. banska uprav«, ki je lastnica obeh polonij in jih vzdržuje, naj plača tudi zavarovanje proti požaru, kar znaša letno 30.000 Din. . 4. Kr. banska uprav« naj prevzame oskrbo gledališč s kurivom, kakor za ostale banovinske zgradbe, urade in nekatere šole. Gledališču bi ostalo za osebne izdatke na ta način okrog 80.000 Dio . . . 5. Kr. banska uprava k? le lastnic« obeh poslopij ln celega inventarja, odrske opreme In funduM (kulis kostumov itd 1 n«) skrbi tudi za vzdržan ie in tega fnn-W kar !<*"<> l*)0000 P?, 6 Kr. ban«.ka u nrav« honorira svoje organe, ki vrše nsdrorstvetio slu?bo med predctflvaml v gledališču, kar znaša letno 40 000 Din. .. , , . . ... 7. Kr. bansk« uprava, ki je kstnica hii. v katerih je nameščeno skladišče kulis, naj da to skladišče gledališču brezplačno v najem, oziroma naj črta dolžno najemnino in ostale prispevke za hišo, kar znaša letno 60.000 Din. 8. Za obstoječi dolg na materialnih izdatkih pa naj izposlujejo državni poslanci, senatorji in ministri naknadni kredit od finančnega ministra, kot so do sedaj tudi vsako leto storili in to vedno z uspehom, la naknadni kredit bi b:l potreben v iznosu 300.000 Din. S prevzemom navedenih stroškov in obveznosti ter naknadnega državnega kredita bi imela gledališka uprava na leto 1.200.000 Din več razpoložljivih sredstev; od tega bi odpadlo na občino približno 590.000 Din, na banovino 310.000 Din in na državo 300 000 Din. Prepričan sem. da za ta način sanacije ni potrebno spreminjati niti mestnega niti banovinskega niti državnega proračuna, ker se da doseči kritje za navedene izdatke potom notranjega virmana posameznih postavk proračuna in štednje pri drugih izdatkih. V bodoče bi tudi izostali očitki slabega gospodarstva gledališki upravi, ker bi vse navedene stroške za materialne izdatke knjižili in izplačevali mestno m banovin-«ko računovodstvo. Zastopnika občine in banovine pa bi prisostvovala sejam, na katerih se bodo obravnavale zadeve materialnega značaja. DrugI predlog. V slučaju, da se ne zgane niti javnost niti društvo in oblasti, potem ne preostaja upravi drugega, kakor da uravnovesi — in to za ceno rešitve gledališča — svoje izdatke z budžetom, drugače je katastrofe t^kom letošnjega leta neizogibna. Odgovornosti v formalnem oziru se morejo odtegniti člani uprave, če odstopijo eli greda na bolniški dopust, ne morejo se pa odtegniti moralni odgovornosti, ker niso poskusili vsega, da rešijo vsaj to, kar se rešiti da. 1. Poslovanje gledališč« »e reorganizira na ta način, da se bodo dajale v bodoče dramske in operne predstave le v opernem gledališču. Ansambl za vse predstave naj bo skupen. (Delitev v dramski in operni ansambl odpade). Vsak drugi večer bi se vršile dramske predstave menjaje z opernimi. 2. Z ozirom na zmanjšano produkcijo tnora uprava reducirati osobje, znižati dnevne stroške predstav, zr. ižati materialne izdatke za kulise, honorarje za statiste, tantijeme itd. 3. V dramskem gledališču bi se v tem slučaju vršile dopoldne skušnje z« dramske predstave, popoldne in zvečer pa ki-nopredstave z zvočnimi filmi. Z ozirom na izbomo akustiko, bo to poleg »Kina Matice« najboljše kinogledališče v Ljubljani. Gledališče kot državna institucija, naj se oprosti davka in taks za kinopred-stave, za katere naj se uvedejo konkurenčne vstopnine. 4. $urke, operete, komedije, baletne prireditve. kabaretni večeri itd naj se v bodoče igrajo le v dramskem gledališču ter se uprava tako odtegne očitkom, da s takimi predstavami profanira našo najvišjo kulturno institucijo. Vse prireditve v sedanjem dramskem gledališču naj bodo namenjene zgolj povišanju inkasa, iz katerega se ima kriti pri-mankljaj umetniškega gledališča. Pripominjam, da ta misel ni nova in se je na sejah uprave obravnavala ob priliki vsakovrstnih redukcij državnega budžeta. Tej reorganizaciji se upirata oba direktorja z motivacijo, da je tako rešitev smatrati za demontažo naše kulture. Ker je odgovornost za ta korak, ki mora imeti naj-dalekosežnejše posledice za naše kulturno življenje, zelo velika in jo uprava sama res težko vzame na svoja ramena, naj s« vsaj v tem izrazi slovenska javnost Tekmovanje smučarjev Sokola III Včeraj so se vršile I. društvene smuške tekme Sokola in. častno pokroviteljstvo nad prireditvijo je imel br. starosta Danilo eaplja. Tekme so se vršile v okolici Črnuč in so nepričakovano dobro uspele. Tekmovalo se je v tehle panogah: člani tek na 14 km, moški naraščaj tek na 5 km, ženski naraščaj tek na 3 km, moška deca tek na 3 km in patrulni tek na 5 km dolgi progi. Udeležba je bilo zelo velika, tekmovalo je v vseh panogah 90 tekmovalcev in tekmovalk. člani 14 km: 1. Dečman Viljem 1:9.55, 2. Bratuš Ciril 1:10.22, 3. Majntniger Leopold 1:10.36, 4. Jazbec Vekoslav 1:16.09, 5. Žagar Emanuel 1:18.09. Izven konkurence je startalo 10 tekmovalcev, od katerih je dosegel Legovič Franc s časom 57.30 najboljši čas. Moški naraščaj 5 km: 1. Trost Janez 32 26 2. Kolarič Ervin 33, 3. Kovačič Lado 33.35! 4." sirnik Mirko 33.38, 5. Novak Jože 37.1o! Izven konkurence 3 tekmovalci: 1. Stifter Ivan 31.43. ženski naraščaj S km: 1. Brelih Vlasta 15.56, 2. Tavzes Slavka 15.59, 3. Tavzes Vojka 17.03. Moška deca 8 km: 1. Samotorčan Ivan 12.22, 2. Novak Rajko 12.53, 3. Tavzes Ra-dovan 13.35. Izven konkurence 10 tekmovalcev: 1. Bizjak Bernard 13.29. Patrulni tek 5 km: 1. Majntniger Leopold, Bratuš Ciril, Dečman Viljem 32.53, 2. Kovačič Julij, Jiha Zdeno, Sirnik Mirko. 35.07, 3. Blaganje Savo, Lazar Milan, Da-nev Kari, 37.10, 4. Baloh Evsta, Kolarič Ervin, Loboda Franc, 37.50. Izven konkurence sta tekmovala 2 patrulji: 1. Lubej Stanko, Pirnat Valentin.. Cermišer Ciril. 39.10. Vodstvo tekme je bilo v rokah članov smuškega odseka, ki je svojo vlogo rešilo prav dobro. Za mladi smuški odsek, ki obstoja šele eno leto. so današnje tekme lep plod smotrenega dela na polju bele umetnosti in mu je le želeti še več tako uspelih tekem. Ali si že član »Vodnikove družbe"? OD SOBOTE DO PONEDELJKA Ljubljana, 38. jantarja. F« osvežujočem mrazu, kl pa je t soboto zvečer že občutno popuščal, smo dobili ▼ nedeljskem Jutru tenko pl»t pršiča, 1« Je takoj dopoldne spravil na no-S« vso smučarljo. Sneg Jim je bil dobrodošel. saj je bila popreje snežna plast poledenela ln mestoma tako zglajena, kakor srealo. AH _ spet je nastopila odjuga, da «1 bilo računati na posebne športne užitke. Mladina je seveda vzlic temu bila razigrana vsepovsod v ljubljanski okolici. Dan je bil v ostalean kar prijeten. Zvečer j« spet začelo zmrzovati. V Ljubljani smo ostali tudi to nedeljo bre* posebnih senzacij. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali več ponesrečencev in žrtev rabuk in prostovoljno kandidatko amrtl. 17 letna posestnikova hčerka Draga i* Blagovice pri Kamniku se je spo-rekla s starši, nato pa je použila nekaj kreolina, tiste maže, kl Jo rabijo za konje. V bolnici so Ji izprali ie.odec ln je dekle že izven nevarnosti. — Ivan Sekir-nik, 34 letni dninar iz Most, stanujoč v Tovarniški ulici št. 3, je bil v soboto *ve-čer napaden. Nekdo ga je udaril s steklenico po glavi. V nedeljskem popoldnevu so se pa tam doli za šentpetrom nekje v gosiilni sprli vinski bratci in naspala je bitka, po kateri so morali v bolnico pripeljati 33 letnega voznika Jožefa Meglica, 32 letnega delavca Štefana Korošo in 30* letnega voznika Petra Ustarja, ki so jo vsi med pretepom dobili po glavi, da so bile butice krvave in nosovi otekli — Pri sankanju se je lažje ponesrečil 5 in polletni Branko Breskvar iz Hrušice ril Dobrunjah, pri smučanju pa 16 letni vaje. nec Alojzij Povhe s Poljanske ceste, M si je 3 palico .presekal obraz. Svetosavska beseda na Taboru Praznovanje sv. Save je v soboto zvečer kronala v veliki dvorani na Taboru tradicionalna svetosavska beseda, ki se je naši Ljubljančani prav radi udeležujejo, kar je tudi topot dokazal velik'obisk kljub zabavam v skoraj vseh ljubljanskih dvoranah. Med številnimi odličnimi gosti so bili poleg divizionarja generala g. Cukavča, podbana g. dr. Pirkmajer ja in ljubljanskega župana g. dr. Puca tudi nekateri zastopniki ljubljanskega konzularnega zbora, dalje predstavniki številnih državnih uradov in drugih ustanov poleg skoraj vseh članov ljubljanske pravoslavne cerkvene občine. Velika udeležba je razumljiva že zaradi pestrega in skrbno izbranega programa, kakor tudi »radi plemenitega cilja te besede, katere čisti dobiček ie bil namen je v korist fonda st. Save, ki služi v pomoč bolnim sirotam in revnim dijakom in fonda za gradnjo pravoslavne cerkve v Ljubljani, s katerim se bo končala graditev tesa lepega, že pokritega pravoslavnega božjega hrama. Beseda se je pričela s svetosavsko himno. ki jo je poleg skladb Arhan«elskega: »Ne imam? inijo« in Lajovica: »Pomladni spev« odpelo pod vodstvom g. Herija Svetla pevsko društvo »Sloga« res dovršeno in na največje zadovoljstvo navzočih. Slediii sta umetniško podani Foersterjeva: »Pri oknu« in arija iz Heroldove opere: »Le pre euse cleres«, ki jih je odpela z resničnim občutkom naša znana in popularna umetnica ga Pavla Lovšetova. za kar so jo navzeli nagradili z burnim aplavzom in kito smešnega repertoarja, doživele Arom en jubilej, šle »o desetič čez deske naše drame. Vseh deset predstav Je bilo prav dobro obisKanih in tudi današnja — pri cenah od 20 Din navzdol — je našla prav številen odziv. _ Zvečer so ob živahnem zanimanju občinstva prvikrat dali Deva-lovo komedijo »Gospodična« v skrbni Skr-binškovl režiji. Delo, ki ni brez tragike, J« b!k> pr! občinstvu deležno prar toplega sprejema. Pomalem pa drama zaključuje program •voje hi perprodukcije, ki se je vrgla aaaj v času svojih najtežjih skrbi za obstanek ln s katerim je, lahko rečemo, povsem uspela. Požrtvovalnost in žilavost vsega ansambla sta barko srečno izpeljala mimo prvih Scil ln Karibd. Akcija Je uspela v tolikšni meri, da se je vkljub kričeči krizi inkaso gledališča v tem času _elo dvignil nasproti lanskemu letu. V enem večeru po Jugoslaviji cvetja. Mesto g. Julija Betteta, ki zaradi obolelosti ni mogel nastopiti, je zapel g. Marjan Rus nekaj res dobrih in primernih I srbskih pesmi, ki so jih navzoči še posebno j živahno pozdravljali. V nadaljnjem pro- i gramu je odigral g. Marjan Lipovšek Cho- j pinova: »Nocturno c-mol« in »Scherzo h-mol«, ga Pavla Lovšetova je zapela še trt ljubke srbske pesmi, a pevsko društvo »Sloga« je zapelo za konec še Puševo: »Kaj ti je deklica?« in Kamovičeve: »Klepetulje«. Vse solistične točke programa je spremljal na klavirju g. Marjan Lipovšek. Po programu je g. divizijonar Cukavac z gospo v kolu otvoril plesno zabavo. Vedra prireditev se je nadaljevala do ranega jutra pri najboljšem razpoloženju, za kar je skrbela vedno odlična godb* dravske divizije pod vodstvom svojega vzornega ka-pelnika. Poleg valčkov in drugih modernejših plesov so bila prav pogosta tudi naša nacionalna kola, ki med našo mladino vse bolj prodirajo in imajo vedno več prijateljev, kar je zlasti pohvalno, saj smo tudi Slovenci nekdaj poznali kola. a smo jih žal zanemarili in jih poznajo le še v nekaterih naših krajih tako, kakor pred davnimi leti. , Moralni uspeh lepe svetosavske besede v sicer skromno, toda okusno dekorirani taborski sokolski dvorani je bil res lep, a enako gotovo tudi gmotni, ki naj našim pravoslavnim bratom čim prej pomore do lastnega dostojnega božjega hrama v Ljubljani. Lohneški zmaj na bohemskem karnevalu Velik uvod v letošnje karnevalsko rajanje je napravila SK Ilirija, katere tradicionalni bohemski karneval je v soboto veter vabil v Union. Originalna deviza ki »o si jo izmislili prireditelji, je dobro napolnila dvorano in stranske prostore. Loch-ueška pošast je še vedno hudo aktualna. Nu, in to grozno pošast so ujeli Ilirijani m jo prignali v glavno unionsko dvorano, kjer se je košato razkoračila prav na sredi. Bil vam jo to reptil, ki je vzbujal grozo in spoštovanje hkrati in napravil svojemu mojstru arhitektu g. Schellu, ki je zanj delal načrte, šc posebej pa znanemu športnemu in tehničnemu delavcu Oskarju Delkinu, ki ga je upodobil, vso čast Zmaj je bil dolg kakih 10 m m je segal v višino prav do balkona. Oči »o mu žarele demonsko zeleno, a gobec je bruhal žveplo in ogenj. Spredaj je imel napis: Loch-Ness-Pošast in ker so bile inicialke za dobro spoznanje večje kakor druge črke, so avguri, ki se izpeznajo v športnih skrivnostih, tolmačili, da se je pošast okoristila z inicialkami. kakor jih ima tudi Ljubljanski Nogometm Podsavez, a Ilirija da je tista nesrečna devica ki jo hoče LNP pohrustati. Jurij, kje si? O. nad odrom je sv. Jurij v viteškem oklepu branil devico, ki jo je hotel zmaj požreti. V ostalem: vsa dvorana je bila okusno dekon-rana s satiri, a strop preprežen s kornn- doli. . _ , . Oder je zasedel izvrstni Ronny-jazz. danes najpopularnejša godba za plesne prireditve v Ljubljani. Ob prijetnih, mamljivih in bodrilnih zvokih se je kar hitro razvilo pravo karnevalsko rajanje Med pestre in slikovite, duhovite, originalne in neoriginal-ne maske so se pomešali plesalci in kmalu je bilo v dvorani prav prijetno, živahno in razgibano. Prireditev so posetili tudi razni odlični gostje, največ je pa bilo seveda mladine in športnega sveta. Zmagoslaven ples v operi rigenta Nika štritofa ln v režiji prof. Se. tolikšno zmago, V letošnjem predpustu, ki Je Izredno (fcratek, je od vseh plesov prav gotovo najbolj odrezal Abrahamov »Ples v Savoju«, ki so ga v soboto zvečer prvič zavrteli na ljubljanskih opernih deskah. Opera je bila razprodana, nabita kakor top, občinstvo židane volje, navdušeno od prvih sentimentalnih popevčic preko mnogoterih zabavnih, slikovitih in tudi dramatične učinkovitih prizorov do trivialnega dognanja o nedolžnosti mlado poročene junakinje, skratka, vse tja do pompoznega konca s sprevodom vseh nastopajoč Vece m je seveda kraljevala ga. Zlata Gjun-■gjenčeva kot lepa Madeleine. Pela ln igrala je tako, da se ji občinstvo kar ni moglo dovolj zahvaliti z burnim odobravanjem ln glasnim vzklikanjem. Z njo sta briljirala Gostič ln Thierryjeva v znamenitem trikotu. Sijajno posrečen plesali duet sta odigrala gdč. Vali Smerkoljeva v vlogi mlade ameriške komponistke Dai-sy ln Bojan Peček v vlogi turškega atašeja. Z vsakim svojim nastopom sta žela pravcate triumfe. Vnesla sta vso živahnost v igro. Zlasti gdč. Smerkoljeva je žela pohvalo kakor doslej še nikoli. Talent je zmagal na celi črti. Z zdravim smehom sta v dveh nepevskih vlogah pomagala delu do uspeha Daneš in Bratina, svoje pa so z vidno vnemo storili tudi vsi drugi. Tako Je >Ples v Savoju* pod taktirko di- sta žel takoj prvi večer da bo gotovo še dolgo ostal glavna atrakcija našega operetnega repertoarja. — V nedeljskem popoldnevu so pred mnogo-brojnimi poslušalci ponovili opero »J^iža-vo«, zvečer pa je spet napolnil hišo »Ples v Savoju«, ki so ga oddajali tudi po radiu, da »o lahko tudi mnogi Izven Ljubljane uživali uspelo predstavo. Drama je v soboto in nedeljo prav tako »obratovala« še zmerom v znamenju svoje pospešene produkcije. V soboto zvečer so pred domala razprodano hišo dali češko komedijo »Pravica do greha«, ki je v tej sezoni doživela že hvalevredno vrsto dobro obiskanih uspelih predstav. Tokrat so dali »Pravico« po skrajno znižanih cenah: najdražji, najimenitnejši sedež samo 14 Din! Izkušnje so pokazale, da se predstave komadov, ki so se občinstvu priljubili, čez nekaj časa izplačajo tudi pri tako skrajno znižanih cenah. Polna hiša da večji inkaso, kakor bi ga pri najvišjih cenah vrgel slabši obisk, obenem pa se na ta način pridobivajo za gledališče ljudje, ki sicer ne morejo doživeti praznika vsake premiere. »Pravica do greha« bo prav gotovo lahko še nekajkrat deležna tako živega obiska in odmeva. V nedeljskem popoldnevu pa »o turške kumare«, najtežji kaliber lf-tošnjcga Sergej Eppich: Kurjač Jere in njegova zgodba Stal sem na palubi in gledal dubrov-niške sinjonne, gospare in fakme: duh moj pa je plaval daleč tja pod snežni Triglav, domov na jezero s cerkv.co na otoku in potegnil sem v mislih za zvonček želja. Odpluti sem imel prvič v daljni svet čez ekvator, v južno Ameriko. Naenkrat začutim na ramih težko roko, kakor da je medved položil šapo name. Obrnem se. Pred menoj je stal naš kurjač Jere 2e prej so mi pravili, da je divjak, čudak, ki mu je bolje iti s poti. Prestraš'1 sem se, saj me je mogel z eno samo roko zdrobiti. »Kaj se cmeriš in siliš na morje? Doma bi ostal in se šel za inženjerja,« je dejal osorno. Ko sem se mu posmeh« 1, je nadal'eval: »Greš prvič na morje, ali ne? To bo hitro m:nilo. Samo še 45 dni. pa smo v Bonezajri (Buenos Aires).« Cim deli je govoril tem manj se mi je videl divji. Opazil sem. da gledajo n jezove oči kljub vsej osornosti nenavadno priiazno. skoraj očetovsko. Tisti hip je zvonrh in Jere je moral v kotlarno, v službo. »Fant, priden bodi in korajžen, : »Fant, povem ti zgodbo, ki je moja skrivnost in moj greh. Skrivnosti se iznebim, greh pa bo večno težil mojo dušo. Dokler bom živ, moja izpoved ne sme priti iz tvojih ust — potem pa — kakor hočeš ...« — B'Jo mi je menda 24 let, ko sem plovil kot kurjač na norveškem paro-brodu »Hammerfest«. Oni čas smo stali v Narviku in čakali, da pridejo ribiške ladje s tovorom rib iz Lofotskih otokov. Mi smo jih imeli prepeljati v Trst V Narviku smo stali 5 tednov. Kadar "sem bil prost, sem zahajal v neko gostilno, kjer so se ob nedeljah ob zvokih ha-rmon:ke z nami vrtela tudi domača dekleta Tu sem spoznal Anomanjo. B'la je sirota brez staršev, a lepo dekle in pošteno. Preživljala se je s pranjem. Zal ubil sem se v nje in ker se tudi ona ni tajila, sva sklenila, da se oženiva. Bil sem že srt nemirnega mornarskega življenja. Vrhu tega mi je oče često pisal. nai ne iščem sreče po svetu, ko jo bom najprej našel v svoji solnčni domovini. med livarskimi vinogradi. In tako sem se že lažje odločil. Bližal se «»»» 0*.k W nt a »• .nt aa i hm lahko prenesejo bolezen* «ke klic* na svoje bližnje, a zlasti na otroke Kašelj In bronhijalni katar so po> gostoma začetek nevarnih bolezni, katerih se lahko obvarujete, če vzamete K R E S I V A L Kresivaf ozdravi kašelj v kratkem času KRESIVAL bistveno cenejši. Sf*lai samo Din S2.— po ste k'en Id. jejo tujce na najnižjih, kakor na najvišjih mestih, izmenja vodstvo m delavstvo z domačimi močmi. — V imenu delodajalske Zadruge tesarskih mojstrov je govoril g. Ravnikar. Med podjetniki gradbene stroke se je v novejšem času uvedla neke vrste konkurenca, od katere imajo veliko škodo tako delodajalci kakor delavci. Tvrdke iz province, ki zaposlujejo delavstvo pogostokrat pri prav nemogočih mezdah, prihajajo v tako nizke ponudbe, da z njimi noben podjetnik ne more konkurirati, če hoče plačati svojega delavca vsaj do neke mere človeško. Zato je iz podjetniških krogov samih izšel predlog, naj se minimalna mezda zaščiti z zakonom. Podjetniki sami pa se dobro zavedajo, da je težkih razmer ▼ stavbeni stroki precej kriva slaba organiziranost delavstva, in govornik je apeliral na zborovalce, naj se čim tesneje oklenejo svoje zveze. Predsednik Galjot je nato v kratkem poročilu podrobno orisal razmere v Ljuo-ljani, kjer nekatera stavbna podjetja gradijo velike palače, nasnroti delavstvu pa tožijo o krizi in znižujejo mezde. Dt. Alujevič je med splošnim odobravanjem naglasil, da mora krizo občutiti najprej dc-fodajalec, potem šele delavec. V temperamentnem govoru je podpredsednik zveze Devetak ugotovil, da ne moremo govoriti o krizi, dokler je še vsak dan toliko razkošnih plesov in veselic. V si govorniki pa so soglasno povdarjah nujno potrebo močne strokovne organizacije, ki edina lahko izvojuje stavbnemu delavstvu eksistenčni minimum. V tem smislu je rekel zidarski mojster Kale: Lahko smo si zunaj, ko gremo preoblečeni z dela. različni med seboj. Na delu pa moramo enotni organizirani nastopati za svoje pravice. Na koncu zborovanja, ki je izpričalo vzorno enotnost narodnega delavstva, je bila soglasno sprejeta resolucija ki predvsem povdarja, da hoče nacionalno delavstvo stavbinske stroke z vso vnemo sodelovati v nacionalni fronti, zahteva m odobrava pa vse mere za omiljen je krize, za onemogočenje izkoriščanja delovnega ljudstva in za zaščito minimalne višine mez<* je dan odhoda. Midva pa še nisva našla načina, kako bi se Anamalija v Trst pripeljala. Denar/a za dolgo pot po železnici nisva ime!1', za dve osebi še celo ne, a sama ni mogla potovati, saj še nikoli ni bila nikjer. Vrhu tega bi bilo treba urediti toliko formalnosti, za kar ni b;lo več časa. Tako sem se odločil za usodepolni korak. Noč pred odhodom sem skril Anomarijo v sklad:šču za premog. Od desk sem ji napravil kolikor mogoče udobno zaklonišče v oddaljenem kotu, odkoder sem vedel, da ne bomo premoga jemali, ker smo ga imeli še dosti v bližini ko-tlov. Bilo je tam sicer temno, a zraka je imela revica dovolj. S hrano sem >o založil, sicer sem pa upal, da bom lahko kako noč prebil z njo v njenem skrivališču. V takih trenutkih ni n:česar kalilo na.ine sreče. Štela sva ure in dneve prihoda v Trst. Od tam sva se hotela odpeljati s kakim našim brodom v Dalmacijo. — Polovica potovanja je bila že za nami. Nahajali smo se v b!iž;ni rta Fi-nisterre na španski obali Morje je bilo še precej mimo. toda zrak je težila neka posebna sonarica. Ko ie o oolnoči moja shižba nehala, sem se takoj podal spat. Koliko časa sem spal. ne vem. Zbudilo me je besno zvonenje brod- DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Nagrade za največje laži Navzlic krizi se je vršila tudi letos v Ameriki tekma mojstrskih lažnikov Klub lažnikov v Burllngtonu (Wlscon-»in) priredi vsako leto tekmo za najbolj prepričevalno laž m odlikuje mojstrskega lažnika s svetinjo iz gume. Letos je prejel nagrado neki Ceresa za naslednjo izmišljotino: Neka družina je imela uro z nihalom. ki je tako močno nihala, da je s svojo senco pri nihanju napravila luknjo v les, po katerem je begala senca nihala. To storijo je pripovedoval tako dovršeno in prepričevalno, da so se člani komisije za najboljšo laž zvijali od smeha in na koncu popadali po tleh. Drugo nagrado za najboljšo laž je prisodila komisija nekemu avtomobilistu, ki je pripovedoval, da mu je v neki divji pokrajini počila pnevmatika. Ker pa je pustil zračno črpalko doma, si ni vedel drugače T>omagati, kakor da je snel obroč, ga obrnil i proti vertu in ga tako dolgo držal, da mu ' je sama sapa napolnila pnevmatiko. Tretji lažnik je pripovedoval, da ima puško, s katero je njegov oče streljal bivole. Ta puška, je dejal lažnjivi kljukec, nese tako daleč, da se ustreljena žival usmradi, preden pride lovec do nje. Zato si pri streljanju pomaga s tem, da izdolbe v krogle luknjo, jo napolni s soljo, ki stori, da žival ne razpade dokler je nasoljena. četrti lažnik je pripovedoval, da je luka v San Franciscu 1. 1863. nenadoma zamrznila. Ob zmrzovanju je migotalo na površini vode polno žab, katerim so zamrznili kraki, tako da so štrleli iz ledu. Brez dolgega premišljevanja je šel po kosilni stroj, zapeljal na led in gladko pokosil žabje krake, katere je takoj naložil na posebno ladjo in vnovčil zanje 137,4C5.720.17 dolarjev na francoskem trgu. K zmedam na Kubi odslovila tudi profesorjeva žena, zaradi česar jo je mož napadel in smrtno nevarno ranil. Tako vsaj sklepajo po tem, ker nI iz stanovanja vzel storilec niti najmanjše reči, dasi mu je bilo marsikaj na razpolago. Dekliško maščevanje V Vilnu se je primeril nenavaden napad na nekega v ondotnih krajih zelo znanega dona Juana. Pet deklet je napadlo moškega v trenutku, ko se je pripravljal na sestanek z neko šesto deklico. Dekleta so vrgla dona Juana na tla, so mu zamašile usta in ga tako zdelale, da so ga morali prenesti v bolnišnico. Politična poroka? Men dl e t ta, novi predsednik kubanske republike Beračev umor V Inomostu se Je odigral krvav umor, ki še ni popolnoma pojasnjen. Ko se je vrnil gimnazijski profesor dr. Hans Kofler v svoje stanovanje iz šole, je našel vrata stanovanja zaprta. Zvonil je in zvonil, od-pret mu ni prišel nihče. Za-to je poslal po ključavničarja, da je s silo odpri vrata. V spalnici je uzrl strašen prizor. Njegova mlada žena je ležala na tleh v mlaki krvi. Imela je na glavi zevajočo rano in več vbodljajev z nožem na levi strani prs. Ranjenko so nemudoma odpeljali v bolnišnico, poizrvedbe pa so dognale, da je postala žrtev nekega berača. Ta je zvonil pri vratih vsake hiše in kjer so ga odslovili, je grozil stanovalcem. Najbrže ga ja Kakor poročajo iz Rima, se namerava italijanska princesa Marija poročiti z Otonom Habsburškim, kl je pretendent na madžarski prestol Zahvala Franciji Sterilizacijski zakon v Nemčiji in slepci Predsedstvo zveze nemških slepih akademikov je sprejelo resolucijo, s katero se izjavlja za izvedbo sterilizacijskega zakona, ki ga je izdala hitlerjevska vlada. S to resolucijo se obrača tudi na dedno slepe nemške duševne delavce, ki jim priporoča, da bi se sami prijavljali za operacijo, ki naj nemško ljudstvo osvobodi čim bolj dedno obremenjenega naraščajo. Slepi duševni delavci, ki stoje v poklicu, pravi predsedstvo, vedo sami najbolje, kako težko je takšnemu človeku priboriti si gospodarsko in družabno enakopravnost, tudi če je drugače duševno povsem polnovreden človek. Baš zato naj poskrbe, da ne bodo njihovi otroci in otrok otroci deležni podobne usode. Prostovoljna odpoved potomstva bo vedla mogoče do tega, da se dedna slepota iztrebi, državi in narodu pa bo prihranila ogromne vsote, ki se danes izdajajo za šolanje, izobrazbo in zaposlitev slepcev. Policija v Chamonixu je zbrala sumljivo ostalino Staviskega Amerika opušča zeppeline Washingtonska reprezentančna zbornica je te dni pregledovala proračun vojne mornarice in je prišla do zaključka, da ni med predvidenimi stroški za vodljive zrakoplove nikjer nobene postavke za nadomestitev zrakoplova »Akron«, ki je postal žrtev katastrofe. Kontreadmiral Standley, šef mornariškega operacijskega oddelka je obenem dal razumeti, da je zrakoplov »Los Angeles« neraben. Amerika ga bo zaradi tega izranžirala, vodljive zrakoplove pa bo sploh opustila, ker se niso obnesli. Cirkus Kludsky prodan Cirkus Kludsky, ki je te dni gostoval na Dunaju, kjer ostane še do 15. marca, je prešel v nove roke. Kupil ga je trgovec z zvermi Ruhe iz Ahlfelda in je plačal za vse skupaj poldrug milijon šilingov, živalski park Kludskega šteje 300 zveri, vozni park pa 70 vozil. Med drugim je prodal Kludsky novemu gospodarju 25 slonov za 260.000 šilingov in tri majhne tigre za 80 tisoč šilingov. Novi lastnik bo razpustil cirkus in prodal živali in vozove naprej. Deportacija argentinskih politikov Zaradi zadnjih nemirov v Argentini Je ■vlada odredila deportacijo nekaterih politikov. Med njimi so: bivši državni predsednik Alvear ter ena ln dvajset drugih politikov, štiri in štirideset politikov je vlada že sama odrinila na Patagonske otoke. Med temi je tudi bivši guverner province Buenos Alres, bivši župan tega mesta in bivši zunanji minister argentinske vlade. židovski emigranti, ki so pravočasno zbežali pred hitlerjevskim terorjem ter so te dni ostavili Pariz, da se izsele v Palestino, se zahvaljujejo Francozom za njih gostoljubnost Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grencice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, proti-nu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. skega zvonca... Alarm!! Ogenj na bro" du!! »Anamarija!«, zakričim kakor blazen. Z nekaj skoki po palubi sem bil pri stopnicah, ki vodijo h kotlom. Zadnje, kar sem videl, so bila ogromna težka železna vrata, ki so se spuščala, da hermetieno zapro goreči bunker. Okoli mene je postalo vse črno. Imel sem samo občutek, da padam ... padam .. (Tu moram povedati, da je bunker skladišče za premog. Ce se ta vname, kar se zaradi razvijajočih se plinov često zgodi, se prostor hermetieno zapre, da zrak nima dostopa. Ce pa še to ne pomaga, se spušča v bunker para.) — Drugi dan opoldne, — je nadaljeval Jere. — sem se zbudil v bolniški kabini. Pri meni je stal II. oficir, ki je opravljal posle zdravnika na brodu. Povedal mi je, da sem padel po vseh stopnicah doli h kotlom in da je pravo čudo, da sem ostal živ. In kot posebno novico mi je še povedal, da so po zadušenem požaru našli napol zgorelo truplo, — baje žensko. Nečloveškega napora me je stalo, da se nisem izdal. Drugi dan, ko so spuščali v morje v platneno vrečo zašite ostanke moje Anemarije, — ko ie ladijska sirena rezko zatulila in $o mornarji odkrili glave, sem v nemi blaznosti gledal, kako je nenasitno morje sprejelo mojo edino srečo na zemlji, žrtev ljubezni. Uboga Anamarija! Od" pusti, odpusti mi!-- — V Trstu sem zapustil brod. Nikdar ni nihče odkril njegove zagonerke. — Toda dolgo me ni zdržalo doma. Prišel sem tja ravno prav, da sem lahko pokopal očeta. Potem je pa kmalu zopet zmagal v meni klic morja in tako tavam sedaj po svetu, sovražim življenje in imam samo eno željo, da me kmalu potegne morje na svoje dno. kjer leži moja Anamarija. In zgodilo se bo! Gotovo se bo!..... * Molče sem stisnil Jerku žuliavo roko. Tisti večer sva postala resnična prijatelja ... * Toda že v prvi luki. v Antwerpenu, sem moral zapustiti ladjo. Vrnil sem se v domovino, da končam študij na pomorski akdemiji. Naptežje mi je bilo slovo od Jerka. Od takrat je minilo leto in pol. Nedavno sem bil v Rotterdamu, kjer sem čisto slučajno izvedel epilog Jerko vi tragediji. B;io je to t ako-le: Pustega meglenega popoldneva me povede pot v rotterdamski Mornarski dom. Tam naletiš na pomorščake, prave tipe iz Jack-Londonovih romanov. In njihovih zgodb in pripovedovanja ni ne konca ne kraja. Mi mladi pa uživamo ob misli, kaj bomo lahko še doživeli, če nam Bog da srečo. Razen tega pa so v čitalnici na razpolago časopisi in revije vseh pomorskih narodov. Ko prečitam našo »Jadransko stražo«, vzamem v roke neko angleško pomorsko revijo. Začnem citati v rubriki »Vesta iz Lloydove dvorane strahot«. Ta" ko se imenuje soba v LIoydovi pomorski korporacitji v Londonu, kjer se razstavljajo službena poročna o pomorskih nesrečah. Tu se tudi proglašajo imena ladij, ki jih smatrajo za izgubl;ene. Spočetka sem bolj površno pregledoval vesti o raznih manjših nesrečah v Biskajskem zalivu. Kar mi obstrmi oko na naslednji beležki: »... 17. oktobra se je na rtu Fmister-re v dalravi svojih 20 morskih milj od obale v vihariu potopil portugalski sku-ner (velika jadrnica) s 13 ljudmi posadke.« — Sledila so imena. — Trinajsti: Jerko Sardarev!č. Jugosloven, doma na otoku Hvaru v Dalmaci.fi...« Jerko. nesrečni moi Jerko! Njegova edina želja se ie izpolnila, . žena v sodobnem svetu Dvojna mera Nedavno so objavili listi novo naredbo v Nemčiji, po kateri bo sprejetih na vse univerze v državi samo 15.000 abiturijentov, a od vseh teh jih sme biti samo 1300 ženskega spola. Vsak dijak, ki ga bo doletela milost izvoljenca, bo dobil že z maturitet-nim spričevalom dovoljenje za posečanje univerze. Seveda se to dovoljenje ne bo izdajalo po sposobnosti, temveč po politični »zanesljivosti«. Torej dvojna mera na celi črti. Dočim je v Nemčiji po zadnjem štetju prebivalstva (1. 1833.) skora za dva milijona več žensk kot moških, jih ima pravico na univerzitetni študij samo 10 odstotkov. A še te bodo morale biti pravoverne pristašinje nacijev. Ta dvakratno dvojna mera gotovo ne more ostati brez posledic. Po eni strani mora strahotno ko-rumpiratl žensko mladino (a seveda tudi moško) s takim kupčevanjem s prepričanjem, po drugi strani pa bo morda vendarle odprla oči tudi ženskam, zlasti mlajšim akademičarkam, ki so se doslej najbolj zavzemale za Hitlerja in njegove osre-čevalne reforme. Najbolj porazno Je vplivala ta naredba na starše. Matere zbegane oblegajo poklicne posvetovalnice: kam z dekleti? žene, ki jim je pri srcu bodočnost ženske mladine, skušajo na vse mogoče načine dokazati, da tako postopanje, kakor demontaža ženske izobrazbe in ženskega poklicnega udejstvo-vanja ne bo rešilo ženskega vprašanja, niti krize, niti vprašanja regeneracije naroda. Znana voditeljica ženskega gibanja iz prejšnje Nemčije, Gertrud Baumer, poka-zuje na nesmiselnost takega postopanja s prepričevalnimi dokazi v svojem članku »Panika nad ženskimi poklici«. Njene ugotovitve niso značilne samo za to vprašanje, temveč za vse delo sedanjih nemških mogotcev in oblastnikov, ki ne izhaja iz spoznanja dejanskega stanja in dejanskih potreb, temveč se prilagajo frazam, prikrojenim po željah in samovoljnosti teh ljudi. Način promatranja ženskih poklicev, ki grozi v tem času odločilno vplivati na usodo ženske mladine, nosi vse znake psihoze. Kaj se je dejansko spremenilo v tem pogledu, kar bi opravičevalo ta preobrat? Kajti vsako gledanje mora izhajati iz dejanskega stanja razmer. Desetletja so pokazala, da želje, nasveti in mnenja glede ženskega poklicnega dela niso mogla ničesar spremeniti v tem pogledu. Kajti bistvo tega vprašanja so odrejale koncem koncev vendarle gospodarske razmere. V središču tega razvoja stoji odločilno vprašanje, ali more današnja družina doraščajočemu dekletu nuditi tako preskrbo, ki bi jo osvo-bodUa potrebe po poklicnem delu in zaslužku. V tej odločilni in edino merodajni točki se tekom desetletij ni nič spremenilo v takem smislu, da bi se moglo na to vprašanje odgovoriti z »da«. Nasprotno, proces obubožanja zajema čedalje več družin tudi iz meščanskih plasti, zato postaja zahteva po ženskem delu in zaslužku čedalje bolj neizprosna. Posledice napačnih iluzij o dekliških nalogah in o pojmovanju gospodarskih razmer in njihovih odnosov do življenja so vedno najhuje zadele mladino gornje in srednje plasti. Na širokih plasteh delovnega ljudstva se je sila gospodarskega pritiska vedno t&ko občutno uveljavljala, da bi bilo vsako sentimentalno govoričenje brezuspešno. Prelepi evangelij o nalogi žene, ki spada v družino, glede na to plast žen tudi tedaj niso resno jemali, ko bi to bilo nujno potrebno s stališča fizičnega in duhovnega zdravja naroda. Vedno je bil klic o pravih ženskih nalogah tem bolj gla-san, čim višje na socialni ali duhovni lestvi so segali poklici, za katere so se potegovale tudi žene. Vedno so bolj glasno reklamirali nazaj v družino profesorico aii zdravnico kot pa n. pr. delavko iz tekstilne tovarne. Motivi te razlike so nejasoi samo naivnežu, dočim so za normalneg'a človeka prozorni. Danes stopajo vsi ti pojavi s podvojeno silo v ospredje ter jih sprejema večina z neverjetno naivnostjo.« Avtorica članka razglablja nadalje o povodu, ki bi opravičil to spremembo stališča do ženskega dela. Kot glavni povod navaja brezposelnost med intelektualci. Toda ta pride v poštev prav tako za ženske kakor za moške, če naj se delovni trg razbremeni, naj se ozira predvsem na sposobnost, ne na spol. če premislimo to stvar s čisto gospodarskega vidika, moramo priti Vendarle do zaključka, da s tem, da se dekletom zapre pot do višjih poklicev, vprašanje ženske preskrbe še nikakor ni rešeno. Dekle se bo moralo obrniti pač drugam, v drugo stroko, potem bo pa tam naval tem večji. Dekleta so bila doslej navadno vsaj 10 let v službi, preden so se poročila. Kdo more verjeti, da so prav danes družine v položaju, celih 10 let preživljati po več deklet, ki nič ne zaslužijo? In ali more danes družina, ki se stiska v dveh sobah, nuditi dekletom zadovoljivo polje dela do njihove možitve? To so tako preproste stvari, da j'e človeku nerodno, ponavljati jih. Baumerjeva navaja primere, ki jasno pokazujejo, kam vodi sedanji način oddajanja služb v Nemčiji. Merilo po kvalifikaciji prosilca je popolnoma potisnjeno v ozadje, merodajni so povsem drugi motivi, katerim navadno tudi ne prednjači socialni moment. (Zaradi ostrega tiskovnega zakona se je treba lepo izražati.) Za način nameščanja je vsekako značilen odlok pruskega justičnega ministra, ki pravi, da je odpuščanje stenotipistinj in nameščanje »preskrbe potrebnih« (Versorgungsanwar-ter) povzročilo v poslovanju pri sodišču precejšnje motnje. Torej naj mesta stenotipistinj ne spadajo med tiste službe, ki so rezervirane izključno preskrbe potrebnim moškim prosilcem. Torej gre odpuščanje ženskih nameščenk tako daleč, da mora v interesu rednega poslovanja poseči vmes najvišji predstojnik resora! Prav tako je izdal minister za pošte odlok, naj se pri nameščanju v njegovem področju ozirajo predvsem na zahteve in interes službe ter izrecno pripominja, naj se ženske ne izključujejo iz služb, ker nekatere panoge poštne službe zahtevajo ženske moči. Prav tako pa poudarja tudi notranji minister, da je treba razumeti poudarek prednosti, ki jo ima moški pri nameščanju v tem smislu, da je mošKi bolj potreben zaslužka glede na vzdrževanje družine. Toda so tudi primeri, ko se je treba ozirati tudi na žensko prosilko iz prav istih razlogov. Kajti tudi ženskam mora biti eksistenca zasigurana. Torej tunik na celi črti. Ta umik naj služi tudi drugim državam kot zgled, da se socialnih niti nacionalnih vprašanj ne da reševati s frazami in s fermani, temveč mora biti izhodišče vseh reform realno gle« danje življenja. Ponarejeni ponarejevalci »Vulgus vult decipi« so rekli že stari Rimljani in tamle lani je prevejana sle-parka, ki je prišla vendarle v roke novo-sadskemu sodišču, izjavila čisto odkrito, da se bo preživljala s sleparstvom, dokler bo neumnih ljudi na svetu, a teh nikoli ne manjka. Takih življenjskih nazorov sta brez dvoma tudi 74-letni cigan Jovan Ale-ksandrovič iz Sremske Mitrovice in njegov, za polovico mlajši pomagač Gjura Nikolič, za silo kmet, iz Gaboša. Cigan Jovan si Je napravil kajbico, na katero je lovil neumne kaline. Lična, lepo rdeče pobarvana skrinjica z ozkima odprtinama na dveh nasprotnih straneh, dve ročici, ki sta se vrteli ob straneh, v skrinjici pa dva valjčka. Treba je bilo samo kalina, da se ujame. Tega sta pa Jovan in Gjura našla na poti med Gabošem in Vinkovci v kmetu Stevanu Hadžiču, h kateremu sta prisedla na voz. Pokazala sta mu skrinjico in mu pojasnila, da se z njo delajo — stotaki. Pa sta mu tudi pokazala, kako. V odprtino na eni strani je vtaknil Jovan listič papirja, zavrtel ročici, pa je na drugi strani prilezel iz skrinjice nov — sto-tak. Seveda »ponarejene, toda tako dobro, da bi ga nihče ne mogel spoznati. Da bi se prepričali o tej imentni »ponaredbi«, so stopili v gostilno in gostilničar je brez obotavljanja sprejel stotak. Seveda, ker je bil pravi in samo vaba za lahkoverno žrtev Stevana, kl je bil ves navdušen za tak tahek način proizvodnje stotakov. Toda za Izgotavljanjs stotakov je treba dragih barv in drugih takih snovi, pa sta mu Jovan in Gjura ponudila, da mu napravita stotakov za 100.000 Din, če jima da 15.000 Din za nabavo teh potrebščin. Stevan. ki nI bS bogat in ima samo deset oralov zemlje, ni mogel nabaviti vsega tega zneska, temveč samo 4500 Din, ki jih je izročil »ponarejevalcema« v neki mitroviški gostilni. Jovan se je upiral in upiral, naposled pa le pristal na tako znižani znesek, ali zato jo znižal tudi dobavo »stotakov« na vrednost 50.000 Din. Dogovorili so se, da se snidejo v nekaj dneh, ko bodo stotaki izdelani iii so se razšli. Gjura in Stevan sta stopila v neko gostilno, kamor pa je kmalu prišel nekdo, ki je začel pripovedovati, da so orožniki prijeli nekega starca zaradi ponarejanja denarja in da iščejo še dva njegova tovariša. Tega glasnika nesreče je poslal tjakaj Jovan. Gjura in Stevan sta jo seveda hitro odkurila, toda se je Stevan potem vedel tako sumljivo, da so ju res ustavili orožniki, katerim je preplašeni Stevan takoj priznal vse. Prijeli so potem tudi Jovana s skrinjico in vsem Stevano-vim denarjem. Na razpravi pred okrožnim sodiščem v Sremski Mitrovici je bilo zelo veselo. Stari cigan Jovan je menil, da ni kriv, ker je hotel opehariti samo enega, Stevana, dočim je ta hotel oslepariti vso državo. Gjura pa je trdil, da je Stevan sam prišel prosit, da bi mu napravila stotake. Sodišču je prisodilo Jovanu, ki je bil že kaznovan zaradi enakega sleparstva, 18 mesece' strogega zapora ln 1200 Din globe, Gjurn pa 8 mesecev in 600 Din globe. Po razsodbi je Jovan hotel vzeti s seboj svojo skrinjico in se je zelo začudil, ko mu je ni?o pustili. Sicer pa si bo po prestani kazui lahko omislil novo kajbico za kaline. Delavstvo brez socialnega varstva Beograd, 24. Januarja Komisija Inšpekcije dela za moravsko banovino m beograjske Delavske zbornice je obiskala Kruševae, Kraljevo in še nekatera druga mesta ter ugotovila, da veliko število delavcev v praksi sploh nima ničesar od socialnega zavarovanja, ki ▼ drugih pokrajinah v polni meri izvršuje svoje naloge. Tako n. pr. so v neki opan-Sarski obrti ▼ Kruševcu našli zaposlene tri delavce in štiri vajence, ki delajo in živijo pod najslabšimi pogoji. Po 14 ur na dan delajo vsi ▼ mračnih in umazanih prostorih, ki obsegajo komaj 3 kubične metre. Tam tudi stanujejo. Skupaj spijo pomočniki in vajenci na golih deskah, najstarejšemu vajencu je 13. najmlajši pa še ni dopolnil 11 let Pomočniki imajo po 150 do 200 Din mesečne plače, vajenci pa samo »stanovanje« in »hrano«. Nobeden pa nI prijavljen uradu za zavarovanje delavcev. Podobne razmere so tudi v raznih drugih delavnicah in celo v nekaterih tovarnah. Zlasti v pekarnah je komisija nalete-s na razmere, ki jih ni mogoče opisati. Predvsem ni niti govora o higieni. Delavci delajo brez odmora dan in noč. Za prenočevanje pomočnikov in .vajencem ni po- I sebnih prostorov ln spijo vsi skupaj ksr tam, kjer mesijo kruh. Za počitek pa imajo itak samo v najboljšem primeru odmor od treh do štirih ur med 24 urnim delom. Pek Ananija, ki ima v Kraljevu svojo pekarno v glavni čaršiji, je na vprašanje, kdaj sploh spijo njegovi pomočniki, popolnoma mirno odgovoril takole: — Ko se utrudijo samo malo podremajo kar stoje, potem pa spet nadaljujejo delo. Tako ni samo pri enem gospodarju. Kar stoje dremajo in si odpočivajo delavci tudi v drugih pekarnah in celo v samem Beogradu. Tudi mnogi industrijci in tovarnarji si prizadevajo, da ne bi zaostali za svojimi tovariši, obrtniki in malimi podjetniki To se vidi celo v nekaterih tovarnah po Beogradu. kjer delajo delavci na dan po 10 do 12 namesto po 8 ur za dnevno mezdo od 8, 10, 16 in 18 Din. V velikem nodjetju za izvoz živine in jajc v Veliki Plani, ki ima tudi v krizi velike dohodke, ie med sezono redno zaposlenih po 60 do 80 žen, ki za lOurno delo zaslužijo komaj po 10 do 15 I>in. Delavka mora oskubiti 3f> kok> ši. da zasluži 10 Din Revne delavke pa so Se srečne, če dosežejo tako mezdo, kajti mnogokrat se pripeti, da čakajo ves d^n, predno oskubijo kako kokoš ali goi ln da zaslužijo največ pol dinarja od ko nuda, _ Vprašanje državnega prvenstva še ni rešeno Na konferenci podsavezov In ligaSkih klnbov se ni dosegel sporazum glede sistema državnega prvenstva — O tem vprašanju bo najbrže odločila izredna skupščina JNS Beograd, 28. januarja. V prostorih JNS se je pričela snoči ter danes nadaljevala konferenca predstavnikov ligaških klubov ter predstavnikov vseh podsavezov. Konferenca je trajala do 4. zjutraj in se je danes ves dan nadaljevala. Udeležili so se je zastopniki 14 podsavezov in vseh 10 ligaških klubov. Pred prehodom na dnevni red je dr. Kosta Hadži pozdravil navzoče delegate ter obrazložil namen konference, na kateri naj bi zastopniki ligaških klubov sprejeli potrebne sklepe glede odigranja državnega prvenstva. Tajnik saveza dr. Pavličevič je objavil predloge, ki so bili v tem pogledu stavljeni, zlasti tudi predlog zagrebških klubov, kateremu se je pridružil Hajduk iz Splita. Zagrebški klubi zahtevajo, naj v nacionalni ligi sodeluje 8 klubov ter Split in Sparta, ki sta se kvalificirala za ligo. V teku konference sta se tem predlogom pridružila tudi beograjski BASK in ljub-tjansko Primorje. Glavna debata se je razvila o referatu saveznega ka petana Boška Simonoviča, ki je obširno obrazložil spremembo ligaškega sistema in uvedbo novega sistema petih lig. O tem predlogu se je vršila debata vso noč do 4. zjutraj, ne da bi prišlo do sporazuma. Danes dopoldne ob 10.30 se je konferenca nadaljevala, a tudi danes nI bilo mogoče najti nobene solucije za rešitev vprašanj, ki so v zvezi z odigranjem državnega prvenstva. Predstavniki 13 podsavezov so se dogovorili predlagati upravnemu odboru JNS sklicanje izredne skupščine. Beograjski podsavez se glede tega predloga še ni Izrekel, cetiniski podsavez pa ni bil zastopan. Li?a?ki klubi, razen Sparte In Baska, so se iztavili za ta predlog. Upravni odbor JNS je imel nato sejo, na kateri bil spreiet naslpdnii sklep: O sklicanju izrine sknpSčine JNS bo rtfcleira! npravnl odbor šele potem, ko se bodo zagrebški klubi Izjavili, ali v načelu sprejmejo predlog saveznega kapetana Boška Simonoviča glede odigranja državnega prvenstva z uvedbo petih lig za pred-tekme, v kateri bi se za finale kvalificiralo sedem klubov. Po predlogu g. Simonoviča bi bile lige razdeljene takole: I. liga: BSK, Jugoslavija, Vojvodina, Tri Zvezde. H. liga: Bask, Sparta, prvo in drugopla-»Irani klub iz tekmovanja za Južni pokal. III. liga.: Hajduk, sarajevska Slavija ln prvak sarajevskega podsaveza. IV. liga: Concordia, oetjedka Slavija ter prvaka osiješkega in banjaluškega podsaveza. V. liga: Gradjanski, Hašk, Primorje ln prvak ljubljanskega podsaveza, V finalnem tekmovanju bi igrali po dva prvoplasirana kluba I. In V. lige In prvo-plastrani klubi lz ostalih lig. Debata je trajala vso noč ter se Je ▼ glavnem razpravljalo o finančnih vprašanjih. Ker se nikakor ni mogel doseči sporazum, bo upravni odbor na svoji seji 6. februarja sklepal o predlogu 13 podsavezov glede sklicanja izredne glavne skupščine, ki bo končnoveljavno sklepala o sistemu državnega prvenstva. Trening državne reprezentance Trening tekma naše nogometne državne reprezentance se bo vršila 5 februarja v Zagrebu. Prva garnitura državne reprezentance bo igrala prijateljsko tekmo z reprezentanco Zagreba. Na to trening tekmo so pozvani naslednji igrači: Glaser, Arsenijevič, Tirnanič, Vujadinovič, Marja-novlč, Moša. Miloševič in Spasič, vsi iz Beograda, Hilgl. Gayer. živkovič ln šipoš iz Zagreba. MaruSid in Kragič iz Splita in Bertoncelj iz Ljubljane. Tekme za zimski pokal Včerajšnji tekmi turnirja za zimski po-cal, ki ga prireja Hermes v korist brezposelnim igračem, sta prinesli prav presenet-jiva rezultata. Favorita sta bila Slovan tn 3isk, ki pa sta morala oddati točke svojima nasprotnikoma Jadranu in Slogi. Jadran : Slovan 2:1 (0:1) V prvem polčasu je bi! Slovan v premoči in je Jadran le redkokdaj prišel na nasprotnikovo stran. V drugem polčasu je bila igra dokaj izenačena. Slovan je v zadnjih minutah igral samo z 10 igrači, ker je njegov gol man zaradi stare blesure moral zapustiti igrišče. V tem času je tudi padel zmagonosni gol za Jadran. Sodil je g. Lu-kežič. Sloga : Disk 2:0 (1:0) Prvi gol za Slogo je padel iz prodora. Disk je bil sicer v lahni premoči, vendar pa njegov napad nima strelcev. Poleg tega je zastreljal več lepih pozicij. V drugem polčasu je padel gol za Slogo, ki ga ima na vesti Diskov golman. Neodločen rezultat bi bolj odgovarjai poteku igre. Disk je v drugem polčasu zastreljal eno enajstmetrovko. Sodil je g. Mrdjan. Tabeli tega turnirja sta se po današnjih tekmah precej izpremenili ter kažeta sedaj tole sliko: Skupina A Primorje Reka Slovan Jadran Mars Domžal« 4 4 4 4 3 3 4 2 -> 1 1 0 0 o 0 1 0 1 o 2 2 2 2 18:2 12:8 12:11 6:10 5:11 8:13 8 4 4 3 2 1 Korotan-Kranj Hermes Sloga Korotan-Ljublj. Disk Svoboda-Vič Skupina B. 1 1 0 1 2 1 5 3 4 2 4 2 3 1 3 0 3 0 1 1 2 1 1 2 17:10 25:12 6: 9 5: 5 5: 7 4:19 7 5 4 3 2 1 Brzoturnir na igrišča Ilirije Včeraj je Ilirija priredila na svojem Igrišču brzoturnir, na katerem sta poleg nje sodelovala tudi ljubljanski Korotan ln Reka. Turnir je nudil prav prijeten šport in ga je obiskalo okrog 300 gledalcev, ki so bili v splošnem z igro vseh klubov zadovoljni. Ilirija : Korotan 7:1 Proti mlademu ambicioznemu Korotanu z Rakovnika je Ilirija zaigrala prav dobro in smiselno ter dosegla razmeroma visok rezultat 7:1. Korotanci so se žilavo branili, videti pa je, da imajo premalo zimskega treninga za seboj. Reka : Korotan 4:1 Tudi pred dobro disponirano enajstorico Reke je mora! Korotan kloniti, le z manjšo razliko, in sicer se je rezultat glasil 4:1. Reka se je pokazala v najboljši luči. Vsem igračem se pozna, da imajo za seboj precej treninga. Ilirija : Reka 2:0 Po poteku igre bi skoraj bolj odgovarjal neodločen rezultat, kajti Reka je bila popolnoma enakovreden, včasih celo nadmo-čen nasprotnik ln jo je spremljalo nekaj smole. Ilirija ni predvedla take igre, kakor proti Korotanu. Oba gola sta bila bolj slučajna. Prvi je bil avtogol, drugi pa je rezultiral iz enajstmetrovke. Uirijanom se je poznalo, da so pozimi preveč pavzirali. Ostale nogometne tekme Praga: A team : WAC (Dunaj) 5:0. Plzen: B team : Viktorija Plzen 2:1 Brno: C team : Sportklub (Dunaj) 4:1. Dunaj: Pokalne tekme. FAC : Vor-warts 05 2:1 (1:1, 0:1). Zmaga dosežena šele t podaljšku igre. Admira : Schell 9:2, Austria : Rasensportfreunde 7:1, Schwarz-Weiss : Slmmering 2:1. Prijateljske tekme. Raold : Donau 6:«, Wa-cker : Weisse Elf 10:.1, Liberta« : Slovan 6:2. Zmaga Dunajčanov v hockey turnirju Wfntersportklub je vse tri tekme odločil z 1:0 v svofo korist in dobil pokal bana dravske banovine Bled, 28. januarja. Prvi blejski mednarodni turnir v hockeyu na ledu se je končal danes. V športnem pogledu je vsekakor uspel, ne pa toliko v gmotnem, čeprav je današnjim popoldanskim tekmam prisostvovalo rekordno število gledalcev. Zmagalo je moštvo, ki je bilo od vsega početka favorit, čenrav je b:'o r>n do""Minski ;gri sodeč, nekaj časa za moštvo Budimpešte mnogo izgledov. V odločilni tekmi so Dunajčani dokazali, da jim "okal zmagovalca po znanju vsekakor pripada, čeprav med sodelujočimi ni bilo skoro nobene razlike in ie v marsikateri tekmi odločala sreča ali smola. Vreme je bilo prireditvi naklonjeno, čeprav ni biio sonca. Dopoldne sta se odigrali dve tekmi. Led je bil boljši kot v soboto, vmes je namreč posegla strokovn jaška roka inž. Bloudka, le umetno drsanje je bila ledena ploskev prehr-apava. Obe dopoldanski tekmi sta bili zelo živahni. V prvi so Madžari, ki predstavi iaio bud;mpeštansko B reprezentanco, po naneti borbi premagali izredno odporne Reljačane. v drugi tekmi je pa nudila Ilirija Dumičanom nepričakovan odpor in je trkomaj< nekaj nad 30. kar kaže, da njena organizacija vendar še ne seže dovolj avtoritativno do zadnjo drŽava, kjar gonjo organizirani nogomet Med udeleženci tek«™ za svetovno prvenstvo, ki jih bo — kakor znano — organizirala Italija, n. pr. nI dvakratnega olimpijskega zmagovalca in prvega sva!iina organizacija pa ima v Curihu pr. omen urad, 200 korakov od glavnega koiodvora. Pisarna ima vsega dva prostora z dvema uradnikoma, glavnim tajnikom dr. Schrickeriem (Nemcam) in tajnikom Rij-ninkom (Holandeani). Dela imata seveda ta dva predstavnika svetovnega nogometa čez glavo; glavni tajnik si tranutno beli glavo, kako bi spravil v zvezo Angleže. Menda mu gre dobro od rok. Zdaj so v pni vrsti na dnavnem redu tekme za svetovno prven-rfvo, n-akateri protesti, Uruguaj in še na kupe dragega- Mnogo posla daje tajnikoma tudi izdata oficijalnega letnika Fife, ki je leto6 na razpolago v štirih različnih sestavah: angte-ško-f rancoski, angleško-n amški, angleško-italijanski in anglečko-španski. Lepo dalo na 400 straneh s statuti in pravili! Podoba je, da je Fifa vsaj glede madna-rodnoeti najbolj popolna. Svoj eedež ima v Švici, vodi jo namški glavni tajnik s podporo holandskega tajnika, predsednik je Francoz, oficijelni fceik pri njej pa ie angleški. Da je stvar še boli pestra,-ima Fita valuto — amariško. V dolarjih se poravnavajo prispevki in pla5u}ajo kazni. Ko se je začel dolar majati, so bili tam v Curihu lf malo v 6krbeh; toda bistre glave so kar stabilizirale dolar, po svoje sevada, na 5 Švicarskih frankov. Tako ima zdaj Fifa tudi svojo valuto — Fifin dolarj Schricker }a dal sobo za saje okrasiti z zastavicami vsFih organiziranih nogometnih savezov. Kot so bile saveda svilene. Je moral na carini dolgo razlagati, kakšna namene ima ž njimi. Končno *o mu jih izročili! — Telefon ima Fifa večinoma za razgovore z inozemstvom; kadar sklice in izplača članom izvršnaga odbora poln i no, mora globoko ee#i v blagajno. Toda Fifin dolar Se zmerom dobro menja! * Smučarski klub Ljubljana poziva vse tekmovalce, ki se udeleže tekem za državno prvenstvo, da se zanesljivo udeleže današnjega sestanka v klubski sobi ob 18. Po sestanku seja tehničnega odbora. leč za očesoma, oborožen je pa z močnim • zobnu Kakor vse jegulje, je tudi niurena ponočnjakinja. Živi v Sredozemskem morju, v ostalih morjih pa ne prihaja predaleč na jug in sever. Ob dalmatinski ooni ime nuje narod neke vrste jegulj morstci kaCe. kakor je n. pr. jegulja Ophichtys serpens Nekatere teh kač zrastejo čez 2 m-itra, domišljija jih pa poveča često na desetkratno dolžino in tako nastanejo bajke o morsk'h pošastih. Neka vrsta jegulj v Ind.ji diha po načinu labirintovcev, t. j. usrka zrak v nek mehur, če ni v vodi dovolj kisnca Nekatere jegulje si pa napravijo za svoj za rod gnezdo iz s slino obdanih zračtrh mehurčkov. To je v blatnih vodah. Kjer bi ikre zaradi zajedalk in nečistoče propadle in splesnele, edini način za vzdržcanie do-tične vrste. Med indijskimi jeguiHnr so tudi take, ki se zarijejo za časa suše v vlažno blato. Evropska jegulja raste zelo hitro, zaradi česar ni prikladna za naše akvar je. zlast: ker napada majhne ribe. Mladičev izpod 4 cm žal ne moremo dobiti, kajti v tim šta dijv so šc globoko pod morsko glad uo. Smučarske tekme kamniškega Sokola Kamnik, 28 januarja. Kamniški Sokol je v jeseni ustanovil smuško sekcijo, h kateri je pristopilo veliko število članov, saj so v Kamniku skoro vsi Sokoli - telovadci tudi smučarju Sokol je ie v jeseni uvedel gimnastične vaje za smučarje kot pripravo za uspešno tekmovanje v sezoni. Gimnastične vaje je vodil br. Kari Biško, udeleževali pa so se jih člani, članice in naraščaj v polnem številu. Za danes Je Sokol organiziral tekme članov in dece. Proga za člane je bila dolga 10 km in je vodila preko 2al in Zaprle po skritih kolovozih in strminah do Tunji-ške mlake, odtod pa spet nazaj preko Poljan na kamniški glavni trg. Start in cilj sta bila pred čitalnico. Snežne pazmere so bile Jako ugodne, ker je na zmrznjeno snežno podlago padlo 2 cm suhega snega. Na daljši progi je startalo 11 članov in 2 izven konkurence. Med tekmovanjem si Je eden zlomil smučko, ostali pa so vsi prispeli na cilj v izredno dobrem času, kar moramo pač zahvaliti tudi ugodnim snežnim razmeram. Proga je bila razmeroma težka, ker je imela precejšen vzpon. Borba med tekmovalci je bila' precej ostra, vendar pa je tudi to pot odnesel zmago Adolf Ravnik v času 46.46. Sledijo Miro šercer 47.03. Franc Česen 47.20, Nace Vidmar 47.55. Tone Cerer 48.26 itd. Najmlajši tekmovalec na tej progi Je bil 13-letni Tonček Jeglič, ki se je plasiral na osmo mesto v času 59.53, torej samo 13 minut za časom zmagovalca. Vztrajnost mladega tekmovalca je zbudila splošno pozornost. Pripomniti moramo še. da so skoro vsi tekmovalci tudi člani športnega kluba. Proga za deco je bila dolga nekako 2.5 km. Startalo je 8 tekmovalcev, ki so se plasirali v naslednjem redu: 1. Drago Ter-pinc 17 48, 2. Vladimir Suliman 18.52. 3. Alojz Kofler 2113. 4. Jože Kastellc. 5. Julij Jeglič itd. Po tekmovanju so se zbrali tekmovalci v Kavarni pri Koželju, kjer je starosta br Stane Vedlin razglasi sezultate m pozval člane, da se v čim večlem števil« udeležijo prvenstvenih smti Skih tekem kamniškega sokolskega okro? ja. k! bodo na Svečnico v Domžalah. Tudi domžalski Sokoli so imeli dane* tekme za vse oddelke Udeležilo se jih 1< lepo Število tekmovalcev, ki so dose?' prav dobre rezultate zato pričakulem da bodo okrožne prvenstvene tekme p-napete in zanimive. TEDEN DNI FILMA Liana—Forst—Kemp iA dolgo jih nismo videli skupaj. Slučaj )e nanesel, da sta se ta dva priljubljena igralca spet srečala v veseli opereti: »Nj. Vis. Prodajalka«. Oba dva oboževana igralca imata pri sebi tudi vedno dobro razpoloženega Pavla Kempa. Ta trojica nam jamči, da bo njihovo delo imelo velik uspeh in da ie no kakovosti in vsebini prvovrstno. — Willy Forst se ni proslavil s?mo kot igralec. dobro nam je še v spominu tudi kot režiser nepozabnega, največjega filma sezone ►Hrepenenje«. Znano je, da vsi operetni ftfmi padejo aii žanjejo uspeh samo glede na zasedbo iri režijo. Pri tem filmu, ki je posnet po znani opereti Benatzkega »Moja »estra in jaz«, vidimo, da je bila delu posvečena vsa pažnja. Film je režiral Kari Hartl, ki je obenem tudi napisal libreto. Vemo, da je režija operet najtežja, ker tu j« poleg dobre vsebine treba tudi dobrih igralcev, ki so sposobni ustvariti res nekaj lepega. Boljše izbire, kakor je trojica Liana Haid, WUly Forst in Pavel Kemp, si pa težko zamislite. Willv Forst je v tem delu le živahnejši, kakor kdajkoli doslej. Lepo- ta in ljubkost Liane ter njen lepo doneči glas očarajo gledalca. Pavel Kemp je komična figura. Predstavlja onega nesrečnega človeka, ki povsod hoče dobro, a se vse •prevrže v zk>. Njegov nastop je tak, da spravi slehernega v smeh. Film je namenjen onim, ki se Tadi nasmejejo in radi pozabijo vsakdanje sfcrbi. To je delo, ki ljudi zabava, uči in jih tudi biča. V njem je vse, kar je potrebno za dober wibaven film. King— To je zadnje delo slavnega ameriškega pisca senzacionalnih romanov. Vzbudilo je po svetu ogromno zanimanje, zato se je sedaj tudi ameriška filmska industrija začela baviti z mislijo, da libreto »King-Kong« spravi na platno. Tehniška izvedba se je zdela na prvi pogled skoro nemogoča. Sam režiser M. O. Cooper bi ne bil prišel na pravo idejo, da mu ni pri vsem pomagal znani strokovnjak na polju trik filmov Willix O* Brien. Cooper je videl, kako O' Brien riše predpotopne živali. O' Brien je namreč tehnični vodja velefilma »Izginoli svet« ki kaže svet v predpotopnem času. In takoj sta se dogovorila tudi glede »King-Konga«. Mimogrede bodi omenjeno, da je film »Izginoli svet« bil senzacija in je svojčas veljal za največjo mojstrovino filmske tehnike in režije. Danes seveda s« nekdanja tehnika vidi vprav malenkostna nasproti tehniki, s katero operira moderna filmska industrija Ali natanko ogledan je trikfilm »King-kongt pravo tehniško čudo. Še posebno odlična je fotografija. Film nas povede v kraljestvo predpotopnih živali. Pred nami stoji ogromna, 20 metrov visoka gorila, ki je po mnenju naseljencev otoka, kjer gorila »King-Kong« kraljuje, pol gorila, pol človek. Daleč od znanega sveta je velik otok, ki ga vesoljni potop ni uničil. Na njem še žive živali o katerih imamo samo medle pojme, a za katere znanost ve, da so obstojale. »King-Kongu so tu podložni: triceratops. ki je 25 čevljev velik in tehta 10 ton, nadalje brontosaurus. težak 20 ton in 70 čevljev dolg, tvranosaurus. ki potrebuje letno 2000 stotov hrane, da se prehrani, stegosaurus je gotovo najmanjši prebivalec tega otoka, zato pa največji jedec. Nevaren in bojevit je erodaktylus, orjaškemu zmaju podoben ptič, katerega razpete peroti merijo 25 čevljev. Ta predpotopni svet se nam torej pokaže s tako prepričevalno in dokazujočo silo. da smo naenkrat presta jeni za nekaj milijonov let nazaj v preteklost. Vsebina je kratko naslednja: Majhna filmska ekspedicija stika po svetu za neznanim in slučajno naleti na otok, kate- rega prebivalci so predpotopne živali in nekaj urojencev. King-Kong gospodari in zahteva svoje pravice. Domačini morajo žrtvovati vsako leto po eno deklico. Tako je tudi neka članica ekspedicije, ki so Jo urojenci ugrabili, bila žrtvovana King-Kongu. Članom ekspedicije se je posrečilo rešiti jo. A King-Kong si ni dal ugrabiti svojega. Sledil je ekspediciji, dokler ga ni ta s pomočjo strupenih plinov tako omamila, da so ga lahko ukrcali na brod. S takim izrednim plenom pride ekspedicija v New York, kjer so kazali orjaško pošast. Če tudi je bil King-Kong priklenjen in dobro nadziran, se mu je vendar posrečilo osvoboditi le. In zopet ugrabi deklioo, ki mu je bila žrtvovana in z njo spleza na najvišje poslopje New Yorka. kamorkoli pride King-Kong, uniči vse. Ruši poslopja. Avtomobil je v njegovi ogromni pesti pravcata igračka, letala klati iz zraka kakor muhe. Cele letalske eskadrile so ga napadle, ali zaman. King-Kong se ni dal zlepa obvladati. Le dobro merjene krogle iz strojnice bo ga premagale. Film je skrajno napet. Dejanje se naglo menjava, da skoro ni slike brez svojstvene zanimivosti. Gigantska je borba King-Konga s pred-potopnimi živalmi za nadvlado na otoku. Se hujša pa je, ko pterodautilus napade King-Konga. V vsem delu se vidi ogromna sposobnost režije, tehnike in fotografije. To delo smatramo za največji ip najjačji senzacionalni trikfilm sedanjosti. Cele mesece so ta film igrali v Berlinu v 30 kinematografih naenkrat. Takisto imata Amerika in Anglija že cele mesece to delo stalno na programu. Glede na stroške, izvedbo in tehniko fotografije smatrajo Američani film »King-Kong« za osmo čudo sveta. Videli ga bomo seveda tudi v Ljubljani. Kdo je Louis Graveur Louis Graveur je po rodu Londonean. Ze kot mlad dečko ie kazal mnogo smisla za .umetnost. Starši so bili prepričani, da čaKa malega moža še velika kariera. Odlikoval se je posebno v elikaniu in plastičnih delih. Pripravljal se je za poklic arhitekta. Ker pa ie že iz otroške dobe rad pel in ie razpolagal z nežnim glasom, eo sa starši tudi v tej smeri podplraM. Vsa leta j« dobival pouk v tehniki petja. Učil se je pri znanih pevskih pedagogih v Londonu, nato v Parizu, na Dunaju in v Lip6kem. V mladosti je pel bas, pozneje je preSel na bariton, ki je že takrat bil jako lep in močan. Tako je že v mladenlških letih dobival ponudbe za koncertne nastope. Proti volji očeta arhitekta ee je Louis slednjič vps posvetil pevski umetnosti. Petje mu je prineslo veliko slave in denarja. Zel je zlato, kakor le redko kateri pevec. Takoj je zaslovel po vse Angliji. Pel je v onatorijih in opernih vlogah. Najbolj pa so dvignili njegov sloves samostojni koncerti. Vedno je pel pri razprodani dvoiani in pred najboljšo publiko. Ali ko je bil že na višku slave, se je dogodila nesreča. Louis Graveur je obolel na difteriji in mu je gla6 popolnoma oslabel-Vea zdravniška pomoč ni pomagala. Obuoan nad vsem in z nekaj prihranki se je napotil v Jjžno Afriko. Ni mogel prenesti, da bi še živel v deželi, kjer ie žel toliko slave. Vsi napori, da bi si ustvaril nov obstanek. so bili zaman. Poizkusil je vse, a brez 6reče. V Johannisburgu se je 6eznanil z nekimi iskalci diamantov. Z njimi se je na- potil na diamantna polja. Pretrpel je mnogo gladu, vročine in mraza, pa doživel še veliko razočaranje. Vrnil ee je ves obupan v Johanni6burg in nato s podporo prijateljev nazaj v domovino. Ker je bil dober športnik, je zda? postal učitelj boksanja pri policiji, a tudi tu mu ni bilo obstanka, šel je snet na pot, v mesto Alberto v Kanadi. Ves čas je vso svojo voljo osredotočeval na to, da si zopet pridobi dar petja. V ledeno mrzlem in siliem ozračju Kanade se mu je to čudo posrečilo. Graveurjev glas je zopet zadonel, čist, močan in lep, v taki dovršenosti, kakor ie ni zmogel niti pred boleznijo. Žarele so se priprave za obnovo pevske kariere. Vadil je vztrajno, dan za dnem, dokler ni imel občutka, da je gotov uspeha. Slava se je obnovila. Cez noč je postalo njegovo ime znano vsef Ameriki. Nastopil je turnejo po ameriških državah. V kratki dobi je dal 125 koncertov in so vsi odlično uspeli. Dvorana vselej razprodana, aplavza in denarja obilo . . . Nafboli čudno je pri Graveurju deistvo, da je od nekdanjega basista preko baritona postal tenorist. V tem je baš atrakcija in pevski fenomen. Za primer: v dveh dneh le nekoč imel dva koncerta: na prvem v Rocbestru je pel bariton, drugi dan v New Yorku pa tenor. Na prvem njegovem koncertu v Berlinu ea je kritika označila kot pevca, katereaa slas je lep. močan, čist. z dramatično barvo. sličen glasni Carusa. Sedaj živi Graveur v Berlinu. Film >Pev-čeva ljubezen« je njegov prvenec. Nastopa z ljubko JennV Yuso in Ifeinzeni Riih-mannom in smešnim Ralphom Arturjcm Robertsom. Dejanje je ozko povezano s p^-mijo. Pevec poje zaradi dejanja in ne zsolj zato. ker mora peti. Naravnih oosnetkov je vse polno. V obče 6e da ta film primerjati 6amo s prvim filmom Jana Kiepire (>Pe-sem za Tebe«). Graveurja bomo v kratkem spoznali in čuli tudi pri nas. Sezona v Kairu 2e nekaj časa nismo videli na platuu Igralca Willyja Fritscha. V kratkem bo pa spet pred nami in to v družbi lepe Renate Miillerjeve, ki jo gotovo še pomnite kot »gospodično tajnico«. Film je posnet v okolici piramid, skoro vse dejanje se vrši v Egiptu. Film se ne odlikuje samo po režiji in lepoti prizorišč, marveč predvsem po originalnosti in ljubkosti, že sama vsebina filma je prikrojena vedno ved- remu hi veselemu Willy Fritschu ln izredno simpatični Renati MiiJlerjevi. V redko katerem filmu nahajamo toliko nakopičene lepote Egipta kakor tu. Na prav cenen in učinkovit način spoznamo skrivnostno deželo faraonov. Evropsko razkošje nas pri tem skoro moti v naši Iluziji. Tako razkošnega flLma menda res že dolgo ni bilo v Ljubljani, še celo v pustinjo, na rob Sahare, je zašel luksus, kakršnega še nismo videli na platnu. Film je nekaka pravljica, ki učinkuje na nas kakor lepe sanje. Kairo _ sanje vseh mladih novoporočenccv iz bogatega sveta — je pred nami. Sfinga, večno nerešeno vprašanje, gleda na nas iz sive davnine. Veličastne piramide nam govore, da ostane to, kar Je velikega. Vse drugo pade. In prava ljubezen je velika. Pesem še večja. To je vodilni motiv filma >Sezona v Kairu«. Sen sleherne žene Je naslov filmu, ki ga je ustvaril Geza Bol v ary. Glasbo za to delo je skompo-niral znani komponist Robert S to lz. že samo ime režiserja nam pove, da je delo prvovrstno in -da torej ustreza vsom zahtevam še tako razvajene publike. Bolva-ry je kot režiser dobro znan in vsi vemo, da mnogo da na zunanjo učinkovitost dela. Vsi njegovi filmi so razkošni. Robert Stolz je pa kot skladatelj seveda tudi tu posrečeno rešil svojo nalogo. Ustvaril je glasbo, ki je vseskozi prijetno povezana z de.ianjem. Glavna akterja filma sta Gustav Fr5h-lich in Nora Gregor. Okrog njiju se suče dejanje. Zelo važno vlogo imata prijetno humorni Otto "VVallburg in za komična vloge nenadomestljivi Peter Lorre. Vsebina je zgrajena na lastnosti žene, ki je nagnjena b kleptomaniji. Vsa svoja dejanja izvede z neverjetno spretnostjo. To njeno lastnost opazi po vsem svetu iskan pustolovec in tat Constantinescu. Kako to izrablja v svojo korist in kako se nazadnje vse prečudno razvije, bo itak pokazal film. Delo je želo doslej mnogo uspeha. Prepleteno je z dobrimi dovtipi in komičnim! položaji, da se človek od srca nasmeje. Dasi je film ozmačen kot opereta, meji vendarle že na druža&no dramo. Polna je napetih prizorov in gledalec neprestano pozorno sledi razpletu. In skoro vsak raz-pletljaj Je iznenadenje, ki vodi v nove zanke. IZ ARHITEKTURE Za strmo ali ravno streho Dandanes se pri nas obravnava vprašanje strme, odnosno položne strehe v pretežnih slučajih s čisto osebnega, ozkega stališča. Merodajni so v veliko večji meri nazori, nego resnična upravičenost stavbe, ki zahteva za svoje mesto in uporabljeno gradivo streho povsem določenega naklona. Naprednejša publika je navdušena za ravno streho, ker ji je nekaj novega, ker je moderno in je pač stvar dobrega okusa imeti dom ali kolibo za letovanje z ravno streho. So pa zopet drugi, konzervativnej-ši, ki se oklepajo tradicije, katero hočejo za vsako ceno oživeti z uporabo čim str-mejše strehe. Gotovo je tudi streha, kakor vsaka arhitektonska oblika, podvržena sodbi okusa, toda nazor, da naj ie ta odloča, je brez dvoma zgrešen ker se opira na predsodke in daje duška le trenutnemu razpoloženju. Stvar je treba motriti globlje, treba je študirati odnožaje strehe do krajine, v kateri stavba stoji, nje razmerje do stavbe same, ter v nemali meri upoštevati gradivo, iz katerega je krov napravljen. Na ta način nam bo kmalu jasno, zakaj so v starih časih delali rajši strme, danes pa položnej-še strehe. Najprej je potrebna ugotovitev, da Je streha le konstruktiven člen stavbe, ki ima točno določen delokrog. Saj streha ni nič drugega nego pokrov stavbe, ki jo varuje pred padavinami, toplotnimi izprememba-mi, vetrom, ognjem in enakimi neprijetnostmi, ki morejo stavbo doseči od zgoraj. Zato Je streha arhitektonski člen sestavnega načela, ki je enako pomemben kot temelj stavbe ali nje zidovje. Odnošaj strehe do krajine je dvojne vrste .enkrat v smislu harmonije, drugič v smislu obrane pred vremenskimi neprili-kami. Prvi skuša uravnati silhueto stavbe, katera je v izveatni meri odvisna ravno od oblike strehe, v skladnost z okolico, drugi pa določiti obliko strehe potom naj-prikladnejšega gTadiva v svrho najugodnejše zaščite stavbe. Estetski odnošaj se uveljavlja v razmerju strehe do celotne okolice in bo skušal doseči arhitektonski učinek s prijetnim kontrastom obeh. Zato bo arhitektonska oblika strehe v goratih krajinah, z ostro členjenimi planinami v ozadju bolj položna, ali vsaj ne strma. Drugačen bo odnoSaj v Široko razmaknjeni krajini, kjer bo stolp s šiljasto streho gotovo prijetno presenečal. V mestih, kjer nadkriljujejo ostale stavbe Številni zvoniki in tako zvani nebotičniki, se bo dobro odražala stavba z ravno streho. V predmestnih opredelih, ki se Se zavijajo v zelenje listnatega drevja, bo pa prijazno učinkovala strmejSa streha. Poleg oblike Je upoštevati tudi barvo strehe, ki mora stremeti za čim popolnejšim harmoničnim učinkom v krajini. Vremenski odnošaj se nanwš« le na praktično stran problema in bo veleval strmej-šo streho v krajinah z mnogo dežja, ker strmina strehe poveča nje vodotesnost, ter položnejše strehe v krajinah, izpostavljenih močnemu vetru in snegu, da se učinek prvega zmanjša in onemogoči plazenje drugega, ki sluzi v mrzlih krajih za dober toplotni izolator. Razmerje strehe do stavbe same je popolnoma notranjega pomena in govori o iz-rabljivosti prostora, nastalega pod strešnim krovom. Gotika je imela visoke prostore, presvodene z visokimi šilastimi oboki, kateri so se konstruktivno lažje vezali s strmo streho in so do gotove mere bolje izrabljali podstrešni prostor in dajali možnost, d& stavba od zunaj ni naprav-ljala previsokega vtisa. Baročna doba je v njej lastni iznajdljivosti bogatih oblik izoblikovala svoje strehe v svrho izrabljanja za podstrešna stanovanja, dokler ni končno sodobna arhitektura spoznala vse velike higienske nedostatke podstrešnih prostorov in jih odpravila z uvedbo ravne strehe. Ustvarila je tako temeljno obliko v Izrabljanju strešnih ploskev za terase in vrtove. Zveza med strmino strehe in gradivom krova je čisto tehničnega značaja in je najugodnejši naklon za vsako vrsto krova empirično točno določen. Les m slama dajeta hrapavi, najmanj gosti krov, ki ima vsled svoje netrajnosti posebno mnogo stikov. Zato morajo biti tako krite strehe strme, da se voda raje odeče, nego bi pro-nikala skozi. Mnogo gostejši in odpornejši je opečni krov, zlasti bobrovci — pri nas sicer malo znani — zelo gladke ponve ter končno z malto v stikih popolnoma zamazani žlebaki, ki dovoljujejo hiter odtok vode tudi pri manjših naklonih. Kovine (baker, predvsem pa cink in svinec) dovoljujejo zbog svojih vodotesnih stikov kar najmanjši naklon. Vse stremljenje krovske tehnike je usmerjeno danes v iskanju krova, ki ne bi imel stikov, ki bi tvoril nekako enotno, vodo nepropustno kožo, razgrnjeno preko cele stavbe. To je do velike mere že uspelo z uporabo bituminoznih izolacij. V estetskem pogledu je Igrala strmina strehe kot arhitektonski člen velik pomen. Gotika, ki je, razbremenjena vseh težečih gmot, stremela le kvišku, ni mogla v skladnosti svojih oblik najti boljše nego strmo streho. Barok, ki je pri nas sledil skoro neposredno gotiki, je mislil trezneje in uporabljal manj strme strehe, razigral se je prešerno le v strehah stolpov, ki so bile oblikovane zgolj dekorativno, kot silhuete v krajini. Minulo stoletje, ki je bilo vse prežeto velikih zmag tehnike, je znižalo krov na najmanjšo dopustno strmino poznanega gradiva. Sodobna arhitektura, katere lepotni ideal je jasna, ravna črta, ni naš1 a boljšega izraza nego v »brezstrešni« stavbi. Lepotni ideal dobe in dovršenost tehnične konstrukcije sta se skušala vedno izpopolnjevati in sta odločujoče vplivala na naklon strehe, ki se od srednjega veka stalno niža in dosega v sodobnosti že svoj minimum. Inž. Herman Hu8. Nekaj o dnevni sobi Danes govorimo v arhitekturi radi o vseh mogočih problemih. Najljubši so nam navadno tisti problemi, ki se širokih slojev malo ali pa sploh ne tičejo, dočim ostajajo mnoga vprašanja, ki se tičejo predvsem nas, neodgovorjena in nerešena. V mislih imam tu srednja in manjša stanovanja najemniških hiš in vil. Nameščenec, uradnik, obrtnik in trgovec so imeli in imajo še deloma danes enako urejena stanovanja. Ce stopiš v tako stanovanje, te sprejmejo v najlepši gospodovi sobi ali jedilnici, zlikani in hladni, da si ne upaš sesti v fotelj, če stopiš v manjše meščansko stanovanje te sprejmejo v jedilnici, ki ni Jedilnica ampak sprejemnica ali zveneče povedano salon. Ce pa pogledaš za kulise, izveš, da Jedo eni kot drugi v kuhinji, spijo v najslabši sobi, ostale sobe pa so parada. Vse skupaj je torej laž, draga laž. Ali ni Skoda najlepših sob, ki naj bi jih človek užival, pa so mrtev kapital, proč vržen denar, lažno ponašanje in bahavost? Današnja stanovanjska kultura ne pozna takih laži, obsoja jih kar najodločnejše. Človek stanovalec je središče stanovanja; njemu služijo sobe in ne obratno, življenje samo nas vodi v to. Danes ljudje garajo. Po uradih so vpreženi kot stroji po tovarnah. Od zgodnje jutranje ure Jih lovi delo pa do pozne popoldanske. Ko pridejo domov postanejo šele ljudje. Zakaj ne bi vsaj takrat uživali vseh udobnosti zdravega in udobnega stanovanja? Kaj potrebuje današnji poslovni človek še delovne sobe doma, ko pregara polovico svojega življenja v uradu ? Tisto kar povprečni moSki danes doma naredi, je tako malenkostno, da pač ni potreba zato posebne sobe in še posebnega pohištva po vrhu. Izrazita jedilnica je za običajna stanovanja do treh sob luksus, ker služi človeku le za časa obedo-vanja. Tudi za sprejemanje ni prikladna, za prebivanje še manj, ker ni delana v ta namen. Vidimo torej, da moramo ▼ majhnih razmerah funkcije tistih sob, kjer se zadržujemo v življenju le mimogrede, združevati s funkcijami enakih drugih sob, da tako dobimo eno splošno sobo, kjer lahko obedujemo, živimo, delamo, sprejemamo in končno zasilno tudi prenočimo gosta. Taka soba je dnevna soba. 2e po njeni nalogi je razumljivo, da mora biti največja, situirana na najlepšem prostoru, da ima svetlobe, zraka in solnca ves dan v dovoljni meri. Tako nam je vsaj dano, da uživamo dobrote, ki nam jih nudi moderno stanovanje. Take sobe so se začele še le v novejši dobi uveljavljati, ker so v resnici praktične, udobne in odgovarjajoče potrebam večine. So torej nastale iz žive potrebe in si začele utirati pot v najemniška stanovanja, ki pa danes še ne računajo z njimi. Svoj čas se je dosti govorilo o dnevnih sobah, zlasti pri vilah. Propagirala se je uvedba »hale« kot nekak centralni prostor, kjer bi družina čez dan prebivala. Stvar pa se je žalostno zaključila in je bila dnevni sobi v slabo reklamo, dasi je misel zdrava in dobra. Dnevna soba je ravno tako soba kot vse ostale in ne predsoba. Ce pogledamo danes vse te vile s j halami«, ki nimajo predsobe posebej, vidimo, da se je življenje umaknilo za zidovje, ihala« pa je postala predsoba. Neudobno nerodno in nepraktično je to bilo, da je človek bodisi domač ali tujec ali gost padel oblečen direktno s stopnišča v sredo družine. Dnevna soba je torej enako soba kot vse ostale sobe le s to razliko, da nima ene same zahteve, ampak nebroj majhnih. Lahko trdim, da je danes v najemniškem stanovanju glavni problem dnevna soba. Pri projektiranju najemniških stanovanj se s to nalogo zaenkrat še premalo pečamo, zato se mi zdi vredno opozoriti na te probleme, ker so živi. Ali ne bi kazalo pri projektiranju že danes misliti na to, da naj ima vsako stanovanje poleg drugih manjših sob (spalnic?) še eno veliko sobo na najlepšem naj-solnčnejšem in najprijetnejšem prostoru, ki bo središče celega stanovanja in ognjišča domačega življenja? Ing. J. Omahen. Pristopajte k »Jadranski Zatočišče emigrantov Pariški »Jourc prinaša izpod peresa Leona Baillyja pregled o emigrantih, ki živijo v Parizu. Na čelu številnih emigrantov, ki jih Je francoska prestolnica širo-kogruano sprejela ter jim lajšala gorje v vsaKem pogledu, so Rusi. Teh Je približno 15.000. Poleg Rusov živi v Parizu mnogo Kubancev, ki so pobegnili še za časa Macha-dove vlade. Mnogo je tudi Špancev, nič manj revolucionarjev iz Venezuele, številni so tudi Italijanski emigranti, portugiški, perujski, brazilski in argentinski emigranti. Tako postajajo pariški seznami hotelskih gostov kosi svetovne zgodovine. Senzacija v Monte Carin V noči od 19. na 20. januarja so doživeli v montecarlski igralnici nenavadno senzacijo. Neki croupier, ki se mu je zmešalo, je planil s stola in začel razmetavati igralne znamke po 100, 500 in 1000 frankov po dvoiani. Preden so mogli incident urediti nadzorniki igralnice, je blaznež na opisani način razmetal za 200.000 frankov znamk. Globoko dekoitirane dame in gospodje, ki so se prej v elegantnih frakih sprehajali po plesišču, so se tedaj kakor brezumni vrgli na tla in začeli pobirati znamke. Nameščenci igralnice so mogli pobrati le neznatno število igralnih znamk, zaradi katerih je podjetje močno oškodovano. Maharadža v gladovni stavki Iz Londona poročajo, da je začel gladovno stavko maharadža iz Devvasa, ki je popolnoma pod vplivom neke plesalke, zaradi katere je pred časom zapustil deželo. Oblasti so zahtevale, naj se vrne v domovino in so mu zagrozile, da ga bodo v nasprotnem primeru postavile pod prisilno skrbstvo. Ker se je to zdaj izvršilo, ie začel maharadža stradati. Zdravniki, ki jim je poverjena skrb za maharadževo zdravje, so obvestili podkralja v Dewa.su, da je maharadževa gladovna stavka zelo tvegana stvar, ker trpi maharadža na srčni bolezni, ki se konča lahko s smrtjo. MALI O&LASK Službe išče V Mik* beseda 50 par; m dajenje oasiovm »'i M iifro pa S Din. (Z) Trg. pomočnica pridna io pošten«. iM« eJ-afto • 1- februarje«. -nado* t oglasnem wmel ku »Jutra«. 8176-8 _4 ŠIvHJa pridna h poltena. #!o*bo »Oba-ne« k 4«l>nin ljwdem; p* trdi k*-en Ljubljane. tfaalor ▼ ogl. oddelka »Jutra«. 8806-2 Kot gospodinja {oll »Tižbo isobralen« po-t«pa. Ponudbe na podružnico »Jutra« r Mariboru pod iifr« »Mariborčanka«. 2063-S Dekle TeKa lrabe in r*eb W8ntb dol, Seli eložbo — najraje •v Ljubljani. Znidac. Ponikva. 2037-2 Stanovanja VsaJca beseda 50 par: xa dajanj« naslova ali za iifro 3 Dui. (21-a) Mirno stanovanje r mestu, obatoječe it 2 eob in kabineta, išč-em u maj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Zmerna cena 655«. 1994-Sl/a Dvosob. stanovanle a prHiklinami. r mirni bi Si, ne daleč od centra ii6e«i u »talno za majeT termin. Ponudbe na ogl. odd»!ek »Jutra« pod šifro »Dr« osebi 565«. 1995-21/a Stanovanje dreto oob, kabineta in prl-tiklio, iščem • 1. majem Ponmlb« na oglae. oddelek »Jutra« pod Stfr« »Stalna in mirna »trsnka«. 1993-21/a Sobo odda Vsak« bfl6ed* 50 par; ta fi,\ «.nje naslora ali ta iifro 3 Din. (23) Suho sobo prijavno, iietio iffl rraSno, parket, elektrik«, po«eben vhod, spi ob i veo oskrbo, n« le!jo e prvoT-retmo domačo hrano, nudim po nizki ceni gospodu ali gospodični ▼ Tovarniški nllcd št. ST — vieoko pritličje. 1K9-23 Vsaka beseda i ia dajanje naslova sli ia Šifro pa 5 Din. (37) Vsaka beseda 1 Din: u lajanj« naflova sli za Šifro pa 5 Din. (16) Kupim vlogo Meetne hranilnice Ijufolion- uporabo bencina, dobr-mu '■o zenee.liiiTemu vozaču. — vožnje tndi v inozemstvo, »amo resni refie.kta.noi. ki sna jo dea&r ali knjižico Kmečke hranilnice, naj se javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sigurna ek »istenca«. 2131-10 Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5 • <, u 11 > i Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d.