cisto11, ki so jo odlično izpolnili. Mno­ go so se pripravljali za to delo: treba je bilo najti primerne železne drogove in jih pripraviti za gore, ,pri čemer so naleteli na pomoč v železni­ čarski industrijski šoli v šiš.:k:i. šele v začebku septembra je bilo vse pri­ pravljeno. Del materiala so spravili na Komno, del pa v Zgornjo Krmo. kder so tudi začeli delo. B:,J.o jih je deset in so delali ves teden. Posebno na prvem delu poti iz Krme navzgor in na Velem po]tiu so imeli težave za. radi ipamanjkanja vode, ki so jo rabili za betoniranje. Konec tedna se je vre­ me poslab.ša.lo, vendar so fantje kljub nevihtam delo končali vse do Koče pri Triglavskih jezerih. Teden po-z.neje je druga skupina odšla marikirat še odsek do Kom.ne. Pri vsem tem delu so opravili nad 1000 prostovolonih de­ lovnih ur. To je naša prva tako markirana pot v gorah. -kd- TABORNlKI 1JSTANAVLJAJO SVOJO ORGANIZ.UIJO Pred vojno je bi:Jo v Sloveniji vel.:ko 'J)l'ijateliiev življenja pod platneno stre­ ho, ki so se zbirali v raznih oogani- zac:.jah. Med temi sta bili najmočnejši skavtska in gozdovniška organimcija, ki pa sta z začetkom vojne prenehali z delom. Prva leta po vojni so posamezni ta­ borniki spet začeli obu­ ja.ti .ideje ta'borništva. Največ šotorov je lbhlo videti ob Boh:n(jskem jezeru, katerega dko­ lica nudi izvrstne !J)O­ goje za a;i,vljenje v na­ ravi. Vedno več jih bo - mladih tabornikov. l<'oto MilJtajn TomillaT Poleti 1950 se je ta­ borništvo rtoliko xaz­ mahnilo, da so mnogi izrazili želje za uma­ novirtev taborniške or­ ganizacije. Te želje se bodo zdaj uresničile, kajti pred kratlcim je začel zbiratri. posebeh 1niciativni odbor prve somišljenfke. 'Planinci z veseljem pozdravlja­ mo ustanovitev Zveze, mislimo pa, da bi mo­ rala združevahi v svo­ jih vrstah poleg mla­ dine tudi odrasle, ka­ terih je zlastii. med planinci precej. Ne­ dvomno bo organiu.a­ cija tabornikov sodelo­ vala s planinci. In če bo to sodelovanje .iskre­ no .in pravilno, se bo­ sta ~cidi med seboj lepo iau>opolnje­ vali. 146 Inozemski odsek PZS je sklenil pred kratkim sporai:rum s C. A. I. (Club Alpino Italiano). Mednarodni lpODlen italijanskega alpinizma je viden ciz odprav v razna gorstva, Jd. jih je v zadnjih 90 letih organiziral C. A. I. Podatke je zbral vodja inozemskega oddelka pri PZS tov. Ivo Lukanc. Ime 2l!"aven letnice pomeni vodjo odprave. Kavka.z: 1887. Lerco; 1889. Sel:la; 1890 in 1896. Sella; 1907., 1908., 1909., 1910. Ronchetti; 1910. Piacenza; 1913. Ron­ chetti in Ghiglione; 1929. Vallepiana irt Ga.sparotto; odprava Tržačanov Pol­ litzer-Pollengni, Mu:o Dugan. Perzija: 1862. De Filippi, Lessona, Giacomo Doria; 1933. Arilito DeSio in ostali. B ima.laJa: (Karakorwn). 1876. Gra­ zioli; 1908. Cesare Calcialtt.i, 1909. Amadeo di Savoia duca deg]i Abru:zzzi; 1911. Ce.5are Calciatbi; 1913. Kašmir in Tibet pod vodstvom Piacenza ter odprava v Karakorum in kitajski 'I\lr­ ikestan (De Filippi); 1929. Geografsko­ alp'...nska odprava pod vodstvom duca di Spoleto; 1930. Dainelli v Karako­ l'Wll; 1937. v Silcim IDmalajo, Maxaini; 1939. v Sikim in Tibet pod vodstvom Boffa; Centralna Azija: 1900. v Tian-šan pod vodstvom lrneza Barghese; 1929. Topl::.tz v Pamir. Afrik a.: 1906. Amadeo di Savoia na Ruvendzori; 1932. tržaška odprava na Visoki Atlas; 1934. Bonzi na Srednji Atlas; 1937. Ghig]ione v Ekvator'..aJno Afrilro. Severna Amerika: 1897. Amadeo di Savoia na Sant Elia (Alaska), 1924., 1926., 1928., 1930. v Skalnem gorovju, Strumi; 1931. Facconl v Skalno gorovrje Kanade; 1934. odprava na Gronland. Juina Amerika: 1901. do 1903. Celestino Usuelle „ Ande; 1910. v Peruans.kih Andih pod vodstvom Tahus­ sa; 1922, 1923 Federico de Pizzotmi v Boliviansktih An­ dih; ·1004. Mondini v Cen­ tralnih And:h; 1929. in 1931. Giorgis v Ekvatorskih An­ dih; 1934 v Centralne Ande; 1913., 1914., 1915. De Agostini v Ognjeno zemljo; 1917., 1929., 1930., 1931., 1932., 1935., 1936., 193'7., 1938. odprava de Agost::ni v Patagoniji; 1937. Bona Cossa v Andih Patago­ nije. Naši najmlajši si sami ,postavljajo domovt Foto Mllitajn Tomislav 147