Kupujte VOJNE BONDFI NajitarejSi ■lovenski dnevnik ▼ Ohio Oglasi v tem listu so uspeSni Vol. xxvii.—leto xxvii. EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDfci The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium CLEVELAND. OHIO, WEDNESDAY (SREDA). JUNE 7, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 132 Gen. Eisenhower dirigira invazijo Evrope iz šotora prodira na 100 miU dolgi fronti Obala med Le Mavrom in invazijska obala v zapadni evropi Nekje v AngUji, 6. junija. Gen. Dwight D. Eisenhower J® dal signal za invazijo Francija v šotoru, ki tvori, del njegovega glavnega stana, nahajajo-^®ga se nekje na angleškem podeželju. Vrhovni poveljnik zavezniške Armade dirigira prvo fazo največjega amfibijskega naskoka v zgodovini v motornem "trai-lerju." _ je bila napravljena kon- odločitev, potem ko se je posvetoval s poveljniki raznih oddelkov in potem, ko se je skrbno proučilo vremenska po- ločila, ki so bila odločilen faktor. Signal je bil dan pozno po-^oČi. Gen. Eisenhower je bil mi-zbran in sleherna gesta in "®seda je narekovala popolno Zaupanje. J Skozi ves dan, predno je pri-povelje, da invazijska sila ®topi y akcijo, so bile vse mi-gl. stana osredotočene na Vi'etnenu. Oni, ki so opazovali Sen. Eisenhowerja tekom zad-'^Jih 24 ur, poročajo, da se je ^Pet in zopet oziral proti ne-kakor da skuša dognati taj-Ije vremena, ki ga je v pokraji-ob Rokavskem prelivu silno tli težko točno napovedati. ^c>eča vojska začne ofenzivo ta teden? . London, 6. junija. — vo- opazovalci fo danes rekli, , ^ bo Rusija morda v teku pri-j^dnjih 48 ur pričela veliko o-e^zivo v koordinaciji z invazi-f zapadne Evrope, vsekakor pa ^ Se to zgodi v teku enega te-^ha. y ^akor se trdi, je bil tozade-načrt napravljen na konfe-icfi velike trojice, ki se je vr-^ ^ v Teheranu. Poročila ^škcga radija in drugi, viri ^očajo o povečani aktivnosti ^ artilerije pod dolenjem ^^Jestru, kjer je v teku reorga-^2acija velikih ruskih armad M^vo ofenzivo proti zapadu. Radijska postaja )^GARnal220 •''•ociklih ^ feteklo nedeljo popoldne se ^ preselila vodilna radijska po-a v Clevelandu WGAR v ^ prostore in se jo sedaj 1220 kilociklih. Isto va- j. o dolžino upravlja zdaj tudi ...... " - tie ""»1: in njeno oddajanje je bi asti ponoči moteno od dru postaj. Tako bo zdaj mo- North Sea Ramsgot LOND ,, , ,, o**'. Folkstone^'J HosnV--''//'' ' English Channel Cherbourg Figures show statute miles BULETINI FRANCE Abbeville Actual mileage is jpoor guide to easiest invasion route. Shortest path is 20 miles betweer\ Dover and Calais, but invaders would. land at foot of sheer Cliffs. Some longer routes I cod to ■ easier landings, like beaches. Courtesy THE STANDARD Oil. CO (OHIO)—21 Zgornji zemJgevid kaže invazijsko obalo v zapadni Eviopi. Prva zavezniška sila je udarila med Cherbourgom in Le Havrom, ki ye glasom zadnjih vesti ustvarila oporišča na 100-miljski fronti. Izjave antifašističnih voditeljev v starem krajit Slovenski kristjan svojemu duhovniku Profesor EDVARD KOCBEK 1 NEMŠKO POROČIIX) O bojih pri CHKKBODRGU LONDON, 7. junija. — Nemška preko - oceanska agencija ! je danes potom berlinskega ra-, dija poročala, da so Nemci vzhodno od Cherbourga začeli s protinapadi na zavezniške inva-; zijske sile. GEN. EISENHOWKR ; NF V FRANCIJI i I LONDON, 7. junija. — Tu-1 kaj je bilo danes, zanikano po-j ročilo radija v Brazavillu, da je I gen. Eisenhower premestil svoj glavni stan na francosko obalo. Gen. Eisenhower dirigira invazijo iz Anglije. NEMCI NA DANSKEM SO ! PRIPRAVLJENI ZA NAPAD slovenski "glider" vojaki v angliji v Angliji se nahaja IGl Clevelandčanov, ki so pri-deljeni "glider" četam, ki so bile trenirane /-a iwazijski napad i/ %raka in za borbo v ozadju nemških linij. Med imeni, ki so bila objavljena včeraj v "Cleveland Pres-su," je tudi sedem slovenskih fantov, in sicer: Frank J. Hočevar, 1020 E. ()4 St.; Frank J. Ivan-cic, 1241 K. Gl St.; William J. Kotnik, 1031 E. 77 St.; Frank M. Perusek, 1197 Norwood Rd.; Edward B. /iipancic, «528 Schaefer Ave.; Louis Kovacic, 1243 E. 61 St. in Albert Trost, 621« St. Clair Ave. MALMO, Švedska, 6. junija — Iz Danske se poroča, da so tamkajšnje nemške garnizije j dobile povelje, da morajo biti pripravljene na invazijo zavezniških sil. t HITLER SE BAJE NAHAJA V FRANCIJI j LONDON, 6. junija. — Sem-j kaj je dospelo poročilo, da se ! Hitler nahaja nekje v Franciji, in da bo v teku prihodnjih par dni imel govor kot "osebni poveljnik anti - invaziiskih opera-:ij." (Opomba: Pisatelj tega sestavka, Edward Kocbek, je član Krščanske socialne stranke in podpredsednik izvršnega odbora Osvobodilne fronte za Slovenijo. Je slovenski pesnik in pisatelj, dobro poznan med ameriškimi Slovenci: njegov sošolec ye{ BIVŠI POLJSKI MINISTER bil rev. Alexsander Uran kar, bivši član eksekutive SANSa. Poj BECK UMRL V ROMUNIJI poklicu profesor francoščine in književnosti je izdajal krščan-sko-socialistično revijo "Dejanja." Njegov apel na slovensko duhovščino, ki se je vrgla na stran okupatorjev, najprej Italijanov, zatem pa Nemcev, velja tudi za slovensko duhovščino v Ameriki, onim Slovencem, ki zaslepljeno podpirajo reakcijo proti svojemu narodu. SANS podpira ljudsko borbo proti vsem sovražnikom slovenskega naroda, notranjim in zunanjim, in njegova naloga je, da podpira le one borilce v stari domovini, ki kooperirajo z Ameriko in njenimi zavezniki v borbi za svobodo in boljšo bodočnost navadnega človeka. Fsa propaganda v korist neke "sredine" je le propaganda v korist starega reda, ki ga predstavlja Hitler in njegovi kvizlingi. Slovenski narod s€ bori proti temu zlu in SANS ga v tej borbi podpira.—Tajnik.) Spominjam se ene naših par-* tizanskih noči. Na nebu je sijal droben krajec, svet je bil potopljen somrak, le na bližnji progi je od časa do časa zaregljala sovražnikova strojnica. Bili smo na dolgi poti, stopali smo v dolgi vrsti drug za drugim, oprtani in tihi. Karavana se je vila enako- Ija. Nekaj posebnega je spajati aktualnost z večnostjo. Mnogo stvari sem na takih nočnih pc^-hodih premislil, vse kar me zadnji dve leti pregiblje, sem v čistih nočeh jasno potrdil in zavestno prevzel nase. Ali ni to velika stvar, če sem memo po ravnini, enakomerno ■ l&bko vse, kar sem podnevi mi-v hrib, enakomerno v dolino. j sklepal, ponoči spravil v I sklad z zvezdami, z globokim Tudi prejšnja leta sem mnogo i prostorom neba, z omamno ne-hodil pes po naši zemlji, toda ta-1 izmernostjo bivanja? Marsikate-kega razmerja do nje nisem dobil j ro noč sem doživel, kako je vse nikoli, kakor s teh nočnih poho- i na svetu povezano, in kako je dih. V noči si vedno bliže resnici, bliže zemlji, bliže človeku. Šele noč mi je razodela človeško skupnost. Pred seboj čutim tovariša, tudi ponoči trdna in globoka resnica, ki jo podnevi oblikujemo s političnim razumom. Svojo odgovornost sem prej mogel pre za seboj čutim tovariša. V mot-! izkušati v zaprtih sobah, med osvetljavi čutimo, kako se knjigami in hlastnimi ljudmi, da-k iau radijske postaje spreminja okolica, neprestano I nes jo preizkušam sredi odprte- % prisiljeni ustvarjati novo Iga stvarstva, v toku dogodkov, aobiti dovoljenje od držav- ravnotežje svoje zavesti v tem-j med ustvarjajočimi ljudmi NEW YORK, 6. junija. — Od nacijev kontrolirani romunski radio je nocoj poročal, da je tam umrl polk. Joseph Beck, ki je bil v začetku vojne poljski zunanji minister. Beck je po Nemški invaziji Poljske leta 1939 zbežal v Romunijo. INVAZIJA ODLOŽENA ZA EN DAN RADI VREMENA d^partmenta in od fede- nem svetu. Vedno nove člane komisije za komunikacije. (jj. Sedanjih prostorih se ta ra- postaja ni mogla dovolj toda vse misli so si sorodne. Ga- Zavedam se, da je človeku do- LONDON, 6. junija. — Zavezniška vrhovna komanda je danes odkrila, da se je invazija zapadne Evrope imela začeti že včeraj, da pa je bila odložena za en dan radi slabega vremena. INVAZIJSKO POROČILO JE POVZROČILO SMRT MINNEAPOLIS, 6. junija. — Ko je 61-letni A. C. Nefman, ravnatelj alarmnega sistema pri ognjegasnem departmentu, čul radijsko poročilo o invaziji, ga je zadela srčna kap in je par ur pozneje umrl. ŠIRIJO SE VESTI O INVAZIJI NA GRŠKEM ANKARA, 6. junija. — Tukaj se je danes splošno govorilo, da so se zavezniške sile izkrcale na Peloponezu v Grčiji. Medtem ko je vest brez vsakega uradnega potrdila, pa odgovorni krogi pravijo, da to ni izključeno, v vsakem slučaju pa Ono, o čemur je Rusija sanjala 3 leta, se je zgodilo Cherbourgom je v oblasti naših sil 12 milj globoko GLAVNI STAN ZAVEZNIŠKE EKSPEDICIJSKE SILE, 7. junija. — Zavezniške sile so bile danes v oblasti obale med Le Havrom in Cherbourgom v razdalji 100 niilj in ojačenja še vedno neprestano sipljejo preko Ro-kavskega preliva. Nemci sami prerokujejo, da se bodo invazijska oporišča na francoski obali še razširila. Nekatera poročila, ki so dospela sem, pravijo, da je invazijska armada presekala pri Caenu progo med Cherbourgom in Parizom, ki je glavna proga za zalaganje nemških obrambnih sil na cherbourškem polotoku. nemški radio poroča o izkrcanju nadaljnih zavezniških čet na obali Vreme v Rokavskem prelivu je bilo neugodno, toda vsled tega se ni dopustilo, da bi se val ojačenj in potrebščin preko preliva ustavil. Nemški radio je danes zgodaj zjutraj poročal, da so se v ustju, reke Orne pod zaščito topov na krovu bojnih ladij izkrcale nadaljne zavezniške čete, in da na obali divjajo hudi boji. Nemci so izrazili strah, da se pripravljajo nova izkrcanja. Danes zjutraj se je med Dunkerquom in Calaisom baje opazilo velike nove mornariške sile. Nacijški radio v Parizu tozadevno poroča, da je kmalu po polnoči nedaleč od Cherbourga začela kiižariti močna skupino ameriških in angleških bojnih ladij. izgube prvega invazijskega naskoka so nizke, poroča premier churchill Ministrski predsednik Churchill je odkril, da se zavezniške čete borijo v Caenu ob reki Orne, devet milj od obale, kjer se nahaja center železniškega prometa za vso Normandijo. Rekel je, da se invazija razvija popolnoma zadovoljivo in da so bile dosedanje izgube izvanredno lahke. Gen. Eisenhower je izrazil popolno zaupanje v uspeh I- invazije, ki je bila izvršena pod zaščito topov 4,000 boj-motrivali najnovejši razvoj do- nih ladij in mogočno obrambo 11,000 letal. godkov z živahnim navduše- Pilotje, ki so se vrnili na svoje baze v Angliji, so po-njem. Tuji diplomati so prepri da je bilo iz zraka lahko videti, da so invazijska oporišča varna in trdno v rokah invazijske armade. invazija se razvija kot predvideno, izjavlja predsednik roosevelt MOSKVA, 6. junija. '— Ko je rusko ljudstvo danes čulo radijska poročila o invaziji zapadne Evrope, je to zanje pomenilo, da se je uresničilo ono, o čemur so sanjali in upali skozi tri dolga leta. Kakor se razume, se Rdeča vojska ob istem času pripravlja, da invaziji — tako težko pričakovani "drugi fronti" — na zapadu sledi z obnovitvijo o-fenzive proti Hitlerjevim kohor-tam na vzhodu. Novica, da se je invazija začela, je bila tukaj sprejeta z velikim zadovoljstvom, dasiravno je vzelo nekaj časa, predno se je docela zapopadlo važnost ope-radj na obali Francije. Vtis l>o rastel % razvojem invazije Na zunaj je bilo vse mirno, ampak ljudje v splošnem, kakor tudi uradni krogi so raz čani, da se bo vtis večal vzporedno s prihajanjem vesti o konkretnih rezultatih. Zvočniki na trgih in glavnih ulicah so bili odprti, da se bo lahko brez odlašanja javilo najnovejše vesti z zapadne fronte. Nemški napad ponehuje Sovjetski polnočni komunikej javlja, da so nemške operacije na romunski fronti včeraj začele padati, in istočasno se javlja, da so sovjetska letala na Baltiku potopila tri nemške transporte. uključujemo v svojo ponočno za-1 deljena posebna sreča, če lahko i J ■" . , . , .. vest. Vsakdo misli svojo misel, I ponoči leži pod milim nebom ^ 1'°'"^]^ ... „ v migljajoči nebesni pro-lnije so stale skrivnostno stis- stor s tovariš, šepeta o nalogah ^jene in nas začudeno čakale. So tej postaji doseči ponoči rt.'" Več poslušalcev in tekom 20% yeč. ^GAr je postavila novo po- -------------^ ha kompleksu 50 akrov v Vojj^^view Heights, kjer bo po je postavila moderno poslopJ kfa. ^ kraj leži najvišje v o-i"^ bo zato od-toliko boljše. notje me je prijelo, kadarkoli se - j je kdo zamajal od utrujenosti ali se v odmoru tesno naslonil na tovariša. Za take noči bom do smrti hvaležen, kajti nočni mir med slovenskim trpljenjem mi je daroval spoznanja, ki mi ob belem dnevu niso bila dana. Nekaj slovesnega je hoditi ponoči med po-žgahimi slovenskimi domovi, mimo grobov, kjer spijo naši junaki, in obenem čutiti mir veso in skrbeh prihodnjega dne.' Zavedam se, da je posebna milost. Sklenili sfo, da se malo ustavimo in poči jemo. Razpostavili v WASHINGTON, 6. junija. — Predsednik Roosevelt je danes popoldne v svojem prvem poročilu na narod glede invazije Evrope rekel, da se invazija razvija v soglasju z napravljenimi načrti. Naznanil je, da ga je gen. Eisenhower obvestil, da dosedanje izgube znašajo dva rušilca in en transport. Izgube letal so bile zelo lahko, od zračne sile, ki je sodelovala pri izkrcanju invazijskih čet, se samo en odstotek iste ni vrnilo na svoje baze. Predsednik pa je 6benem svaril, da bi bil prevelik ^ I optimizem lahko škodoval vojnemu naporu. Medtem ko vršila ljuta zračna bitka, pravi . ^ . , . , poročilo, v katerem je bilo se-N® P^'^i uspeh jako povoljen, pa si nikakor ne smemo do-Streljenih 20 nemških letal. mišljati, da je vojna že končana, je rekel predsednik. Meadow Lands, Pa. — Karolj GRADUATINJE Komovec je bil ubit pri delu v | Nocoj bo graduirala iz East premogovniku 29. maja. Star je j High šole Helen Marie Dolenc, bil 58 let in doma od Postojne, hčerka Mrs. Apoloni je Dolenc, na Notranjskem, odkoder je 1758 E. 95 St. Graduacija se vr-prišel v Ameriko pred 31 leti. ši y Masonic Templu. Miss Do- ce misel na mater, zeno m otro-i„„- • 4. i- , , v v ,. , ...... i smo straže m stopili v hiši. V ka vezeš z liubeznno do hudi, ^ . , . , , . . . J ' njih so bill partizani že stan ki so vsak hip pripravljeni daro. I znanci, vaS&ni so jih sprejeli vat. življenje za skupno stvar. porazdelili smo se Največja svetost današnjega ča- p^ ^iiah; z nekaterimi tovariši sa je dana tistemn, ki se zdruzi,,,,, prišel v hišo bledega gospo-z Iju^tvom m živi z njim v sne-1 ki se je pred kratkim vrnil crii normii ^v^ owiv^m wa. _ . ^ Naši fantje-vojaki ★ Na šel iz Fort Zele, starejši sin Mrs. Zapušča ženo in dva sinova, ki sta v službi strica Sama. drugo bolj oddaljeno postojanko. . gu, dežju, ognju in smrtni nevarnosti. Bližali smo se vasi na hribu. z Raba. (Iz koncentracijskega taborišča. Op. SANS.) Moji to-(Dalje na 3. strani) 15-dnevni dopust je pri- Knox, Ky., Victor in A. 25ele, in soprog A. Zele, roj. Straus. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu 21050 Arbor Ave., Euclid, o. Po dopustu bo poslan na lene je prejela odlikovanje za izvrstno učenje stenografije, v telovadbi in perfektno navzočnost v šoli tekom 12 let. Sedaj je bila uposlena kot stenograf-ka pri Ohio Bell Telephone Co. Iz West Tech High šole bo secih Sgt. Cyril Tabor, sin Mr., Mrs. Frank Tabor, 1553 E. I nocoj graduirala Miss Gertrude 221 St., Euclid, O. Pri vojakih Frances Demshar, ^hčerka Mr. se nahaja že skoro tri leta. Na | in Mrs. Frank in Gertrude Dem-svoje službeno mesto se vrne o- j shar, 3569 W. 61 St. Graduacija krog 15. junija. Prijatelji so j se vrši v Music dvorani mestne-vabljeni, da ga obiščejo. Iga avditorija. STRAN 2 enakopravnost 7. junija, 1944 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by XHE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)..............................................................................$6.50 Por Half Year — (Za pol leta)................................................................................. 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece).................................................................................2.00 By Mali in Cleveland, Canada and Mexico; (Po poŠti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) ________________________________________________________________________$7.50 Por Half Year — (Za pol leta)............................................................................ 4.00 Por 3 Month« — (Za 3 mesece) ......................................................................... 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): Por One Year — (Za celo leto) .............................................................................$8.00 Por Hali Year — (Za pol leta) ..................................................................................... 4.50 Entered am Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. SB McNUTT 0 POVOJNIH NALOGAH ZED. DRŽAV Predsednik Odbora za vojno delavstvo, Paul Mc-Nutt, je dejal, da je sedanja ameriška vojna produkcija rezultat sodelovanja med upraviteljstvom in delavstvom in daleko presega najbolj optimistične upe ^a najhitrejšo produkcijo. Ko je dne 25. maja govoril v Central College, Fay-^tte, Mo., je McNutt dejal: . . Prva karakteristika vzgoje v demokraciji je, jda poudarja človeške vi-ednosti. Je svobodna v smislu, da pripravlja može in žene za svobodo. Je na nasprotnem tečaju lažnjive vzgoje, ki jo rabijo diktatorji, da zakrijejo obzorje človeškega uma. . .Postavili smo se skoro nedosegljive kvote, in kovali vojno orožje s tako brzino, da smo presenetili svet. Nobena dežela ni pi-estavila na vojno {ji'odukcijo v tako kratkem času. V rekordnem času smo dobavljali ladje, zrakoplove, tanke in puške. Njih proizvod se bo nadaljeval zato, da bodo na pravem mestu ob pravem času. Mi moramo iti naprej z i.^tim pogumom in sodelovanjem po vojni. Za vsakega; ki bp-delo potreboval in, ki bo hotel delati, bo dela dovolj. "Mi se moramo obiniti proč od napačnega mišljenja, da je potiebno imeti več milijonov nezaposlenih. Veliko število nepotrebno nezaposlenih mož in žena vpliva na gospodarsko dobrobit nas vseh. To pomeni neuporabljen odvišek. Kar je.še bolj važno, ti ljudje postanejo nezadovoljni državljani. Postavljeno bolj konkretno, to pomeni slabo hranjene otroke, slabo oblečene, in slabo stanujoče družine. Mi ne smemo nikdar pozabiti, da je Hitler dobil mogoč zaradi velike množice nezaposlenih v Nemčiji. Mi ne moremo vzdržavati malo nezaposlenosti. Nezaposlenost je kakor plaz. Zbira se v relaciji z zmožnostjo strojev producirati dobrine hitreje nego morejo biti porabljene. "Velikanska naloga produciranja vojri%a materija-la je bila dosežena skoži sodelovanje upraviteljstva in delavstva. Rezultat tega je bil, da smo lahko odpravili velikanske vojne naloge na prostovoljni podlagi. Vojna produkcija je daleč presegla najbolj optimistične upe. "To je bilo storjeno med časom, ko smo mobilizirali največjo armado v zgodovini te dežele. Naloga prehrane naroda, in do neke mere naših zaveznikov, je bila dosežena zaradi združenega napora našega farmskega prebivalstva. Isto sodelovanje po vojni lahko doseže čudeže v produkciji za mirne čase in v zaposlenosti. "Če uporabimo našo veščnost, našo voljo, našo odločnost, mi lahko garantiramo vsakemu možu, ženi, in otroku najvišji življenski standard, kar jih je svet ])oznal. Mi imamo tehnično, znanstveno zmožnost, in pa naravne vire za dostojno in dobro življenje. Mi smo ohranili demokratične lastnosti naroda med to vojno — pravico do demokratične vzgoje, pravico kritiziranja in odločevanja o političnih smernicah in administracijo skozi svobodno asociacijo. "Mi smo obdržali svobodni tisk. Mi smo obvarovali svobodo debate. Mi smo očuvali pravico svobodne vesti. Vte to tvori temelj našega demokratičnega življenja. Mi se i^'c^'edamo družabnih težkoč, ki preizkušajo naš narodi.i značaj. Nekaj jih je globoko ukoreninjenih. Ti predstavi.) '"o nevarne vrtince v reki življenj^ našega naroda. Lahko '-'IS bi povlekli v vrtince sovraštva, nestrpnosti, prevare, "n sebičnosti. Mi ne moremo ohraniti de mokracije, če bodo težkoče večje, kot pa naša moralna volja." > Kupujte vojne bonde! * IZJAVE ANTIFAŠISTIČNIH VODITELJEV V STAREM KRAJU (Nadaljevanje s 1. strani) variši so kmalu odšli še dalje po vasi, vsi so imeli znance v njej. Kako čutimo potrebo po dobri besedi! Naenkrat sem se spomnil, da imam tudi jaz znanca v vasi. Kar dvignilo me je, da bi šel in ga zbudil. Povedal sem gospodarju, da bom šel obiskat domačega kaplana, ki ga dobro poznam in ki se me bo gotovo razveselil, saj sva nekoč tako živo slutila vprašanja, ki so se danes odprla v vsej širini. Zahotelo se mi je pogovora z Nikodemom, ki me veže nanj topel spomin in ki ga danes gotovo trpi pod tragično krivdo duhovniškega stanu. Gospodar se je začudeno obrnil k meni in mi položil roko na rame: "Nikar, prosim vas!" Pogledal sem ga, in napolnila me je groza, češ, ali je tudi ta podlegel? Gospodar, ki je gledal tolikim umirajočim na Rabu v oči, je rahlo stisnil roko na mojem ramenu in dejal: "Bojimo se ga." Tedaj se je v meni nekaj zrušilo. Verjel sem besedi izmučenega človeka. Stopil sem na prag hiše in se v motni temi zazrl proti župnišču. Tam doli v beli sobi spi mlad slovenski kaplan in ne ve, kaj se godi po svetu in nocoj v njegovi vasi. Pred moje oči je stopila podoba sobe, z ličnim pohištvom, svetimi podobami na stenah in novomašniškim spominom nad klečalnikom v kotu. Povsod sta red in čistost, povsod diši po jabolkih in kadilu, čez okna visijo prosojne zavese in zastirajo pogled v življenje. Omara je polna knjig, budilka tiktaka na nočni omarici, kjer poleg brevirja in izvodov "Slovenca" leži majhen tiskan obrazec, v katerem so statistično vpisana dobra in slaba dejanja minulega dneva. Na tej razpredelnici stoje vprašanja: Kolikokrat si obiskal Najsvetejše? Kolikokrat si pobožno izrekel božje ime ? Ali si si pritr-gal pri jedi? Ali si zbrano prebi* ral brevir? Ali si obudil zvečer popolen kes? In še dolga vrsta podobnih vprašanj. Na vsako vprašanje je s svinčnikom zabeleženo odgovarjajoče pozitivno ali negativno znamenje. Zagledal sem obraz mladega človeka s trdimi potezami okrog usten in nezaupljivimi očmi. Stisnilo me je v srcu, ko so za drobnimi vprašanji na papirju vstala na nebu noči velikanska vprašanja: Kakšnega duha imaš v sebi ? Ali veš, da mora božji duhovnik popolnoma služiti sočloveku? Ali si si naložil križ svojega naroda in odšel z njim na Golgcto ? Ali si danes tolažil vdove in sirote? Ali si jih ščitil pred nasilniki? Ali si bil učitelj in učenec svojega ljudstva? Ali si mu dal svoje srce? V ušesa so mi zazvenele besede: "Bojimo se ga." Izgovoril jih je veren slovenski kmet, ki je vse življenje garal od zore do mraka na krpici zemlje in hotel biti zvest rodu in Bogu. Delo ga je oblikovalo, v delu je grešil in se čistil, vse misli, čustva in želje so šle skozi njegovo utrujeno srce, zemlja mu je'začetek in konec življenja. Z njo se neha končnost in začne neskončnost, z zemljo je združena ljubezen, vera, poezija. Zaradi zemlje ljubi otroke, romarje, svetnike in reveže. Bog je združen z njegovim trpljenjem, najslajše misli mu vstajajo iz zemeljske umetnosti. Tudi tista daljna, nikoli izgovorjena misel kmetova vstaja iz zemlje. Tista daljna misel na boljši svet. Tista misel, ki j§ sredi noči tiho povedala: "Bojimo se ga." Tam pa spi mlad njegov du- hovnik, vzgojen med knjigami in v pokorščini brezpogojnemu redu in vsakovrstni oblasti, človek, ki je njegov duh odtrgan od zemlje, izkoreninjen iz časa in prostora, ki je pozabil, da je rojen iz utrujenih nedrij delovnega človeka in da mora služiti slovenskemu človeku na njegovi poti do človečnosti in svetosti. Nekaj zatrtega in nesproščenega sem zagledal v mladem duhovnu, nekaj mrtvega in gluhega je v njem in okrog njega, nekam je zašel in zdaj ne ve, ne kod ne kam. V bledem in izmučenem kmetu pa sem začutil zvenenje dragocenega in toplega glasu, ki preveva svet in napolnjuje človeštvo z odrešujočo resnico. V njem sem zagledal svetost slovenskega trpljenja in upanja. Za-zdel se mi je kakor očak, ki je doživel življenje in smrt in ki so mu oči zazrle Obljubljeno deželo. Po dolgih stoletjih je zagledal znamenje na nebu in zaslutil, da se bo človekova pravica kmalu izkazala. Mi vsi smo izra-ževalci tega upanja, on pa je dejanski njegov nosilec. V srcu slovenskega kmeta je zrasla vera v novi svet, kakor požene cvet v pomladni naravi. Tiho brez hrupa je sprejel spoznanje delovnega človeka in njih posledice. Ni ga prizadelo, ko so mu zažgali dom in zaklali soseda. Ni ga omajalo, ko je njegov duhovnik obsodil njegovo upanje in ga zapisal na listo sumljivih ljudi. Njegova vera ni odvisna od dobrega ali slabega duhovnika. Ko je hranjl na Rabu svoje' zvesto upanje na boljši svet, je obenem molil roženi venec. Ko' je prišlo nadenj nasilje domačih izdajalcev, je -.stisnil zobe in umolknil, toda u-, panja ni izgubil. Ravno tako ravnajo tisti, ki so popolnoma prepričani o neizbežnosti tistega, kar prihaja. To je zvestoba ljudstva, ki danes mnogo čiste-je predstavlja Križanega od njegovih duhovnikov. Tisto noč sem vzljubil slovensko ljudstvo s posebno Ijubez-2 hiše, ne da bi čakala le besedice od Linde. Učiteljica je sedla pred sliko Ludovika Sandba. Imel je oči podobne črnim gumbom pri čevljih, kar je bilo Lindi zoprno. Presedla se je na stol pri razsvetljenem oknu. Gospa se je vrnila s kadečo se kavo in medenjački z rožnato-®vetlo skorjo. Mahoma je obsula Lindo z izpraševanjem, ne toliko zato, da dobila od nje odgovor, temveč bi pokazala učiteljici, kako je doma v zadevah izven Oelanda. "Oh da, moj mož Ludovik je bil In ko tih ni bil niti enkrat trezen!" Za-cmokala je z ustnicami nad skodelico s kavo in si obrisala oči z robom predp?isnika. "Ali ni bil dober z vami?" je vprašala Linda mehko. "Dober? On? Za božjo voljo, kakor s psom je ravnal z menoj. Sedaj živim dobro. Nimam sicer mnogo denarja, toda prosta sem njegove "umazanosti, hvala Bogu!" Dvignila je pogled proti sliki in Linda je videla v njem hrepenenja. In ni se motila. "Ali je Gospa Garova že dobila nove zobe?" je vprašala iz-nenada in dvignila blede veke radovedno iznad naočnikov. "Mislim, da še ne," je odvrnila obotavljaje se Linda. "Menda jih v kratkem pričakuje." "Prikačuje?" Gospa Sandbova je malone zahropla. "Ona? Ona ne pričakuje nič od njega. Sedanje zobe je dobila že obe vrsti. In koliko drugega sem morala še kupiti razen zob. Stari Gare ima dovolj denarja, da bi lahko nakupil zob za sto glav živine. Moj mož je bil res hudič, toda pri denarju je imel lahke roke. Mnogo prej, nego so se mi zobje obrabili, je rekel: "Sigri, vzemi par dolarjev in pojdi k zobarju. Vedno je bil lahak — prelahak, sem rekla in še pravim. Mnogo prelahak z denarjem!" Pogledala je ljubeče sliko in vzdihnila. V tem hipu ni bilo dvoma, da ji je težko po njem. Linda je bila ginjena. Gospa Sandbova je primaknila stol k učiteljici in namršila obrvi. Glas ji je postal tišji. "Povejte mi, kako je tam? Je li'tudi z vami tako sirov?" "Ne, doslej mi še ni delal sitnosti," ji je odvrnila Linda. "Hudoben je ta Kaleb Gare," je potožila gospa Sandbova in zmajala z glavo. "Žal mi je uboge žene. Grozno je imeti takega moža!" "A čemu prenaša to?" "No —" Gospa Sandbova se je skrivnostno izmikala. "Nečem reči, toda nekdo, ki mu je znano, je povedal, da se je bahal pred nekim Islandcem, kako jo drži na vrvici. Več vam ne morem povedati. Kaj menite gospodična Archer? Zdi se mi, da je od strahu pred njim malone ob pamet?" Linda si ni upala na dan s svojim mnenjem. Gospa Sandbova je prešla na druge zadeve in je nato slovesno vstala, da bi razka-zala Lindi svoj dom, češ da ji je na razpolago vsa farma. Linda je imela rada Sandbove. Bilo jih je vseh skupaj deset, toda doma jih je bilo le osem. Bili so koščati, resni delavci. Najstarejša hči Dora se je omožila in je živela na kmetiji, severno od Lattskega barja. Sven, ki ga je gospa Sandbova s ponosom omenjala, je odšel služit v mesto. Pričakovali so, da se v maju vrne. -Ema, najstarejša hči doma, je mnogo razmišljala. Naposled so se ji oči privadile gledati v tla, polno zdravo obličje ji je postalo zagonetno. Lin(Ja jo je opazovala, kako prihaja po poti in goni kravo Rosabelo. Velika donda ji štorkljala po poti v koraku s kravo. '■ "O čem sanjariš, Emica?" ji je zaklicala Linda, sedeča na kamnitimi stopnici molzišča. Ema se je v zadregi ozrla proti njej. GOTOVINA ZA VAŠ AVTO! NIČ ČAKANJA .Katerikoli model od leta 1932* do 1942 Broadway Pontiac Inc. 6876 BROADWAY MI. 4040 Odprto ob večerih fep~ri,u, ,I I,ui J. ■i'li'rliir'T",, iiiii , J.rft /1)-, tu.;!, at Cassino ..." pogosto, zelo pogosto tam," Je segla v besedo Lindi, ko je ta ®ftienila mesto, od koder je pri-"Ta-le je, tukaj na steni. poreden je bil tudi. Hvala Bo- pravim tisočkrat na dan, ka- sem srečna, da je umrl. Koli- ga je lahko izpil! V šestih le- KID SALVAGE "Umoril mi je dva brata. Pred nekaj leti se je razširila mod tukajšnjimi Indijanci nalezljiva bolezen. V času snežnega mete-ža sta trkala moja brata pri njem na vrata, da bi ju prenočil. Oslepela sta od viharja. Moja brata nista bila bolna. Toda Kaleb Gare se je bal bolezni — bila vam je vražja kuga — bal se je za svoje življenja. Zaprl jima je vrata pred nosom. Enega od njiju sem našel dva dni po neurju mrtvega eno miljo od Garove farme. Od mraza je tako okre-penel, da ga nismo mogli obleči v pražnjo obleko, in pokopali smo ga takšnega, kakršen je bil. Drugi je umfl radi prehlajenja. Nič nisem mogel spraviti iz njega, kakorkoli sem si prizadeval.. Toda prvo, kar mi je povedal, je bila ta zadeva s Kalebom Ga-rom." Fusiju je glas zvenel ko železo in železu podoben mu je bil v mraku obraz. Linda je molčala. Obšel jo ja strah. Strah pred to sirovo zemljo. (Nadaljevanje) Pokaži jed, ki prekaša krompir THRl-E NEW ZEALAND SOLDIERS crouch atop a pile of discarded shell cases used m the Cassino offensive. The huge mound of shilli indicate« the intensity of shell Are in the area. Linda, jo jg potBgnila. k SGbi na- ■ inozaka.rja,. V njegovem vedenju .stopnico. I je bilo nekaj silnega, nekaj sa- Kaj premišljuješ, Ema?" jo je vprašala ponovno. Toda Ema je še bolj zardela. Linda je sodila, da je vseeno, če ji pove ali ne, ako je morda dekle res kaj premišljala. Ema je molčala ko prej in je odšla molst Rosabelo. Misli so ji bile v resnici pregloboke, da bi jih razo-dela. Ko ji je Linda izginila izpred oči, se je Ema od ganotja razjokala. Saj je bila učiteljica tako krasna, tako dobra. Dekle se ni mogla vesti zaupno do nje. Tak dojem je napravil Lindin prihod v Oeland. VIII V soboto pod večer je odhajala Linda domov. Tenka meglica je pršela od močvirja, ki je ležalo ! na severu. mosvojega. Stal je pred njo kakor stršeča gora, kakor samoten hrast na planjavi. Fusi je pojezdil z njo nazaj do roba smrekovega gozdiča, ki se je dvigal temno iznad megle. "Vprav ta hip sem razmišljala, kako srečni ste tukaj, ko imate tako blizu pomlad," je dejala Linda in se ozrla vanj. "Da, zelo, zelo srečni smo" je odvrnil počasi, pozorno. "Toda malokdo izmed nas se zaveda tega." "Menite li, da večina kmetov tega ne čuti — bodisi tako ali I tako?" "Ne," je odvrnil. "Tukaj ima človek čut zgolj za tisto, kar mu lahko da zemlja za v usta. Spomladi vemo le, da pride zima. Preveč sebičnosti je tukaj — Krompir smatrajo kot eno najboljših jedi, ker nudi edinstveno kombinacijo snovi potrebnih zdravju. Kaj pa so te snovi in lastnosti? Ogromno hranila: Pet vitaminov, ki se navadno nahajajo v jedeh, vštevši vitamin C, B, G, tudi Niacin je v precejšnjih množinah. Vitamin A je v zadostnih množinah. To potrebujete za splošno rast, za zavarovanje proti bolezni, prehladom, utrujenosti, pomanjkanju teka in nervoznosti Minerali, kot na primer železo, fosfor, in kalcij, ki pordečijo poboljšajo tek, ter so potrebni za zgradbo kosti in zob, tudi pripomorejo do alka-ličnega ravnotežja. Bogata energija: Krompir je bogat na- ogljikovih hidratih, ki so izvor energije in toplote. Nasitijivost: Krompir je na-sitljiv in lahko prebavljiv. Ima pVijeten okus: Okus krompirja je vsesplošno prijeten. Pripravljen je lahko na najrazličnejše načine, posebej ali pa z drugimi jedrni. Lahko prebavljiv: Nimate nobenih sitnosti s pripravljanjem krompirja, ker mu ni treba olepšav. Malo potrate: če kuhate krompir v lupinah obdrži več hranilne vrednosti, če ga lupite, tedaj ga lupite tanko. Ni treba' znamk: Krompir mi na znamke. Kupite ga kolikdr hočete, ne da bi skrbeli, koliko znamk vam ostane. Nizka cena: Celo danes je krompir razmeroma poceni. Mislite na hranilno vrednost, mislite na znamke, dajte kromjjir na mizo dvakrat ali trikrat na dan, vsak dan, sedaj ko ga je še zadosti. Jejte krompir vsak dan. KUHINJSKE PEČI Na izbero imamo Graijd—Magic Chef in Ropar kuhinjske peči. Mi vam pomagamo izpolniti prošnjo Norwood Appliance 8 Furniture 6104 ST. CLAIR AVE. ♦ JOHN SUSNIK Oglašajte v Enakopravnosti 'v ^4- V, N . ' ^ , v ^ t- * i J > V..\r V BUG SPOMIN PETE OBUETNICE, ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA IN NIKDAR POZABLJENA HČERKA, MATI IN SESTRA Josepiie Vadoal Vi ki se Je ločila od svojih dragih in zaspala večno spanje dne 6. junija, 1939. Pet iet je že poteklo, odkar Te je kruta smrt ugrabila iz naše srede. Pet let je že, odkar so Te odnesli in polotili v hladni grob. Našo &rca pa so žalostna in oči polne grenkih solz, ker smo Te vsi tako l.tubili. Za Teboj žalujejo Tvoji dve lepi hčerki, katere si tako goreče ljubila, za Teboj žaluje mati. kateri si bila upanje in ponos, objokujejo Te brata in sestri, kateri so Te tako radi imeli, draga Josephine. Draga nam nepozabljena, odšla si tja. kjw nI solz In ne trpljejna, kjer vlada srečni mir, a Tvoj duh živi med nami in bo ost^l, dokler se enkrat snidemo nad zvezdami. Spavaj sladko, ljubljena hčerka. snivaj mirno, draga mati in sestra. Žalujoči ostali; MATI, HČERKE, BRATJE in SESTRE. Cleveland. O., 6. junija, 1944. V neznani prosojni razdalji je t kakor sploh povsod." zagledala korenjaško človeško Glas mu je bil globok, zvonek, postavo ob konju. Ko je jezdila naglas malone preroški, kakor čez polje, se ji je postava primi-: da bi odkrival svoje mnenje ta-kala in sprevidela je, da je Fusi j ko zraku kakor Lindi. Ta se je Aronson, veliki Islandec. Linda; skrivaj ozrla vanj. je dotlej samo enkrat govorila z "Rada bi vedela, kaj čuti Ka-1 njim, tedaj namreč, ko sta z leb Gare v tej — v tej, megli," Judito vračali živino z njegove-1 je izpregovorila plaho, ga zemljišča. | "Kaleb Gare ne čuti nič. Ubi- Ko ga je nagovorila, je snel i jem ga. Toda niti tega ne bi ču-klobuk z glave in ji odzdravil v! til." V Fusijevem glasu ni bilo čudoviti angleščini, kar se ji je' znaka togote. Zgolj globoka, bo-zdelo na prvi pogled od takega dočnost prešinjajoča gotovost, telebana nekaj nenavadnega. Mo-' Linda se je zdrznila. gočen, sirov čar je obdajal tega "Cemu?" je vprašala. ALI ŽELITE BITI SLOKA? Vprašajte po VITA SUM 2^0 velika škatljica Zaradi trganja (arthritis) obiščite Vitamin moža. če ste neprestano utrujeni in, zbiti, vam nudi high potency Vitamin D with B Complex olajšavo. i®® dni stane 3.91 VITAMIN STORES, Inc. East 9th & Euclid — CH. 7069 Kupujte vojne bonde! ^ I i i ❖ t v v 4 t % i I I I : v s I I i. '4 Ako iščete delo? Ako išče+e delo v kaki tovarni, ki Izdeluje vojne potrebščine ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TFM DNEVNIKU ISCEJO... PONOČI Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, cip ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti ZADNJA KMEČKA VOJSKA Zgodovinska povest iz leta 1573 Spisal AVGUST ŠENOA — Iz Hrv. poslov. L. J (Nadaljevanje) Toliko vam povem na kratko, da se potolažite. Vse kaže, da se naš vitez ne bo povrnil, ker je njegovo posestvo, ki mu ga u-pravlja Ambrož, prezadolženo, . kajti revež je najel posojilo za Mogajičevo odkupnino. Vaše srce je torej lahko mirno in u-pam, da bomo tudi nit, ki jo že predem tri leta, dopredli do konca. Tal)a je, kakor slišim, prestrašila pravda, ki ste jo vnovič vložili pri banu in v katero se ne morejo vtikati njegovi po-žunski prijatelji." "In Ambrož?" "Ne bojim se ga," se nasmehne Anka. "Zdi se mi, da tudi sam dvomi o svojem ljubljencu, ker je vse njegovo iskanje brez-vspešno. Vendar moramo biti o-prezni. S te strani nas bo branil Stepko, ki je za poroko Zofije s Tahovim sinom. Tako, je gospa mati, vse pripravljeno. Dosti dolgo ste čakali, toda čaka nas najtežavnejša naloga, da zlomimo Zofijin odpor. Ste jo že na kak način pregovorili?" "Govorila sem ji o možitvi sploh. Toda Tahovega sina ji nisem omenila." "In ona?" "Spustila se je v jok, obrnila obraz in rekla: 'Mati, rotim vas, ne govorite mi o tem. Strogo se držim vaše dane besede; prisegli ste Miliču, da postane moj mož, in jaz sem mu prisegla, da postanem njegova žena. Držim se svoje in vaše prisege, ker mi je Bog priča, da ljubim tega človeka, tako, da noč in dan mislim samo nanj. Tri leta ga že nosim v srcu in nositi ga hočem še tri leta, nositi ga hočem večno!' "Hči, sem ji odgovorila, glej, toliko časa je že minulo, a nisi še slišala o njem glasu in vse kaže, da se ne vrne, da je poginil. 'Ni, mati,' zaplaka ona, 'srce mi pravi, c^a ni.' — Toda ako je mrtev? ji rečem. Prise-gla sem mu, da te mu dam, če se vrne; a nisem mu prisegla, da te ne dam nikomur, ako se ne vrne. Nočem, da ostaneš stara devica, da postaneš nuna. Tega še ni doživela nobena He-ningovica. Nekaj časa še počakam, a potem se boš morala u-kloniti materini volji, kakor zapoveduje Bog. —i Zofija je prer-bledela, si pokrila z rokama o-braz in šla iz sobe. Vidiš, takšna je." "Vsemu temu je kriva naša Marta," mahne z roko Aha, "toda, počakajte, mati, ko bo par tednov v moji šoli, postane mehkejša." "Dal Bog!" konča Uršula. "Grem po njo, peljati jo rao- ram najprej v družbo, na zabavo, da se malo rVztrese." Ana se dvigne in gre proti vratom, a se hitro umakne, vrata se odpro in pred njiju stopi gospod Ambrož. Ženski se prestrašita. "Hvaljen Jezus!" pozdravi Ambrož z začudenjem ženski, "zdi se mi, da sta se me ustrašili. Nenadoma sem stopil v hišo. Prišel sem prej, kakor sta me pričakovali. Kaj ne? Ej, to je tako, požunski zbor se je raz-šel, in evo me tukaj! Bil sem že doma v Brezovici, obiskal sem svoje posestvo pri Brežcu, vrnil sem se tudi v Mokrice, da vam povem kaj o vaši pravdi, in nazadnje sem prišel semkaj za vami. Kje je Zofija?" "V hiši je," odvrne Anka zmedeno, "gtovo je pri kakem o-pravilu." "Poiščite jo, gospa Anka." Gospa Konjska pogleda za hip svojo mater in gre nato iz sobe Ambrož pa se vsede na stol. "Gospa Uršula," izpregovori in upre ostro svoj pogled v ženo, 'vi možite Zofijo?". "Kdo vam to pravi?" ostrmi Uršula. "Vaša rdečica, gospa, in Marta v Mokricah, ki se je nji pri tožila Zofija." "Jaz mislim," za jeclja vdova, "da je že zrela za možitev." "A Milič, ubogi Milič,, katere ga bo vaša naglica uničila, ki čaka, Bog ve kje, v trpljenju in ki ste mu prisegli? Kje imate srce?" "Ne grajajte me po krivici, gospod Ambrož," reče Uršula, "tri leta so že minula, a o Mi liču ni ne duha ne sluha in se gotovo več ne vrne. Žal mi je. A čas hiti in hči je že zrela. Želim, da se deklica omoži, nočem, da mi vene neljubljena. Ni li to pametno?" "Da, pamet brez srca, gospa. Srce mi poka, ko pomislim, kaka nesreča je zadela: tega dobrega mladeniča, srce mi poka, ko vidim, kako vene Zofija za njim. Njegov zaščitnik sem, iskal sem ga povsodi. Vse brez uspeha in ne bom mogel iti z mirno vestjo v grob. Toda mor da še živi, morda!" "Morda? Da vene Zofija še tri leta?" vpraša vjedljivo He-ningovica. ' Starec jo ošine z očesom in dvignivši se, reče svečano; "Gospa Uršula! Se spominjate onega dneva na Susjegradu, ko sem se zaradi vas dvignil nad bana, ko sem za vas tvegal svojo čast, imetje, da, celo glavo-? Se-li spominjate?" "Spominjam se," reče Uršula in prebledi. ALADDIN'S LAMP PRODUCES AN UGLY GENIE I aw TANKS 2 "Tistega dne ste mi prisegli, da ste pripravljeni storiti vse, Za kar vas prosim. Ni res?" "Da," zašepeče žena začudeno, "Dobro torej! Danes tir jam svojo plačo. Vi morate, kakor ste rekli sami, čakati tri leta na Miliča, a jaz se bom pobrigal za svojega nesrečnega junaka. Pozneje naj se pa zgodi vaša volja. Prisezite mi!" Uršula zadrhti. Komaj dihajoč izusti s togoto: "Prisegam." "Hvalite Boga, da je prišel Ambrož o pravem času," ker bi sicer postali krivoprisežnica pred Bogom in pred svetom." XXIV. "Jaz sem gospodar na Susje-du!" je bil izgovoril T ah i z vsem srdom svoje duše. In bil je gospodar, bil je vse; zakon, oblast in pravo, ali bolje rečeno; niti zakon, niti pravica. Vsaka solza je padla na trdi kamen, vsak vzdih so raznesli Vetrovi. Mažarja sta mu izročila vse posestvo; dve leti sta minili nad tem nesrečnim krajem, kakor dve ljuti kači, ki puščata za seboj zastrupljeno sled. Da, da, zdelo se je, da je Bog izbrisal ta kraj iz svojega spomina. Tahi je sedel sam na Susje-du. Žena mu je umrla, sinovi so bili na vojski, Gabriel v šolah, plemstvo ga je pomalem zapuščalo. Draškovič ga je tožil kralju, Ambrož ga je držal v škripcih s pravdo, ljudstvo je dvigalo proti njemu obupano pest, ne-čistnica se mu je izneverila, protin ga je trpinčil. Sam je, sam v starem prokletem zido-vju, sam s svojo samoto, s svojo muko, s svojim strahom, s svojim gnjevom. In pričel js besneti od tuge, besneti od zabave, besneti od dolgega časa, besneti, ker mu je pobesnela narava. S polnimi pestmi je si-pal v zboru denar za vojsko, da bi preslepil kraljevo milost, a doma je gazil s svojo železno nogo po kmečkih glavah, da jc brizgala kri do neba. In ljudstvo? Ljudstvo se je smejalo porogljivo svoji nesreči, rogalo se je svetu, ki ni vreden, da bi nosil človek po njem svoje nesrečne kosti. A ta smeh je bil grozen, tako se smeje zver! Srce je ljudem postalo kruto, vest se jim je zadušila, roka je odložila plug, le oddaleč §o se odkrivali cerkvi in zakrohotali so se, ako si jim omenil Boga. In prišla je lakota, grozna, neuteš-Ijiva lakota. Hudournik je odnesel pomladansko setev, mraz je vzel vino in želod, solnce je izpilo potoke in uničilo letino. In prišla je lakota, ki človeku žene kri v možgane, ki ga trese z ledeno mrzlico, ki kakor vsejano železo Aje po človekovem drobu. Nebo je jasno kakor gladka steklena plošča, v kateri se zrcali strahota ljudske bede. Vrhovi hribov so čisti, •drevesa stoje nepremično kakor okamenela, listje je ovenelo, po-rumenelo, v potokov! strugi leži suho kamenje, po polju je blato, trdo ko kamen, izpod ožgane, rjave trave se prikazuje žejna zemlja in poka, vinska trta je črna — nikjer oblaka, nikjer pomoči, nikjer Boga! Po vasi Brdovcu je prazno. Suhi psi hodijo s sklonjenimi glavami po potu. Živina muka v hlevih, ker nima krme, ker nima paše, a solnce žge, da človeku jemlje sapo. Katarina Gregori-čeva je stala bledega lica, motnih oči pred svojo hišo in gledala za Elijo, ki se je bil napotil z botrom Gubcem k župni-šču a otroci so jo vlekli za suknjo in klicali jokaje; "Mama, mama! Kruh daj, kruha! Lačni smo." Solze so stopile ženi v oči. "Počakajte!" zaječi Katarina, "dala sem ga v peč." "Oho!" se prikaže izza meje spačen obraz Gušetičev, "vi imate kruha v peči? Ej, vidi se, kaj je gospoda. Pazite, da vam kmetje ne podero peči." T. ju3ttija, 19^4 Za delavce STENOGRAFKA z znanjem splošnega dela v uradu za delo pri pomožnemu blagajniku. Dobra plača in- "overtime" Stalno delo LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD., Maple Hgts, O. Mali oglasi Mali oglasi GOTOVINO PLAČAMO za vaš rabljen avlo, lip glede na njegovo stanje in izdelka AVENUE MOTOR SALES 7202 UNION AVK., BHoadway 0680 Zidano poslopje moderno stanovanje za 2 družini in veliko trgovino. V prijazni okolici. Takoj se zahteva samo majhno vplačilo. (J^ena zmerna. Oglejte si jo na 2155 Broadview Rd. Za delavce Za delavce PLAČAMO najvišjo ceno za vaš avto Vedno lahko napravite kupčijo z E. D. LATIMER CO. 702G Euclid Ave. — 5310 St.. Clair Ave. HE. 1150 HE. 1103 IZBERA PLOŠČ Popularne plošče po 29c Popravljamo radije in električne predmete. Recreation Room Supplies 5724 Euclid Ave., EX, 3016 Pridite in oglejte si naSo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies." PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih NAŠI OBEDI so obče poznani širom mesta Posebnost "Barbecued rebra in kokoši." Weber's Famous Barbecue Serviramo posebne obede ob nedeljah 8521 Hough Ave., CEdar 9579 Mi plačamo najvišjo ceno v mestu Clevelandu, za vaš rabljen avto ali truck, novejšega izdelka. Ansel-Hough Motors 1760 AnspI Kd. GA. 7904 POPRAVLJAMO radio aparate, pralne stroje, električne predmete. Prinesite va5e predmete nam v popravilo. Vse delo jamčeno. Kupimo in prodajamo rabljene pralne stroje. LUCAS ELECTRIC CO. 8859 Broadway MI. 4030 Dajte vaš fornez sči-stit sedaj! Boljša postrežba in boljše _ delo. Fornez in dimnik sčiščen po "vacuumu" $4 do $6 National Heating Co. Postrežba širom mesta FAirmount 6516 Obrambni delavci potrebujejo transportacijo MI BOMO PLAČALI VEČ gotovine za vaš avto, 1936 do 1942 modela Zglasili se bomo na vašem domu Crysler-Porris 9216 Superior GA. 7733 Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. HE 2730 Dr. Presv. Srca Jezusovega Predsednik Frank Baraga, 7702 Lock year Ave.; podpredsednik Anton Hlabše, 1082 E. 72 St.; tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik Andrej Tekauc, 1023 E. 72 Place; zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60 St.; nadzorniki; Anton Pozelnik, John Znidaršič. in John Martinčič. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni uri popoldne v dvorani št. 3 staro poslopje. Asesment se pobira na seji in vsakega 25. v mesecu na domu tajnika od 6. do 8:30 zvečer. Lath© operatorji in vajenci Inšpektorji Plača od komada 52 ur tedensko STROJNI OPERATORJI IN VAJENCI PREKLADALCI TEŽAKI Plača od ure in od komada OHIO PISTON 5340 Hamilton ŽENSKE za lahko assembly delo * Poln ali delni čas (7.30 do poldne ali od poldne do 5. poP ' Ne bo odslovitve po. vojni Izborna plača od ure Avtomatični poviški plače Izvrstne delovne razmere Državljanskega papirja se ne -zahteva Shuler Co. 6545 Carnegie Ave. MOŠKI za lahko assembly delo Delni čas Privlačna plača od ure Avtomatični poviški plače Izborne delovne razmere Državljanskega papirja se ne zahteva Shuler Co. 6545 Carnegie Ave. Dobra oskrbnica 8 umi dnevni šift Plača od ure poleg bonusa Prednost ima čedna in snažna gospodinja j Geometric Stamping Co. 1111 E. 200 ST. IV. 3800 POPRAVIMO šivalne stroje, likalnike, pra žilnike, čistilce in električne ure Delo jamčeno. Pridemo iskati in pripeljemo nazaj. Odprto od 9. zj. do 6. zv, Odprto v ponedeljek in četrtek do 9. zvečer American Appliance Co. 8209 Superior Ave. GA. 3268 — MU. 8015 turneyrd. hardware Paints — Sporting Goods 4835 Turney Rd.—MI. 8972 Garfield Heights POZOR! — Posetite Fleet Beverage Store na 6501 FLEET AVE. V zalogi imamo fina vina, Izborno pivo; več izdelkov. Naša kakovost in cene vam bodo ugajale. Odprto od 10. zj. do 8. zv. Takoj plačam v gotovini najvišjo ceno za vaš rabljen avto. Pogovorim se z vami v slovenščini United Motor Service 7200 BROADWAY CE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopijih in domovih. Brezplačni proračun. Universal Roofing Service 1106 St. Clair Ave. — CH. 8376-8377 Ob večerih: ME. 4767 NAZNANILO Otvorili smo nanovo gostilno kjer vam postrežemo z pivom, vinom i'n mehkimi pijačami. Prodajamo pivo v zabojih. Odprto od 10. zj. do 10. zv Pearl Beverage Store 4211 PEARL RD. COLUMBIA — OKEH — DECCA IN CONTINENTAL PLOŠČE ter slovenske plošče: strune In drugi komadi za vsakovrstne godbene Inštrumente. Učimo Igranja na harmonike. Roma Music Co 6912 SUPERIOR AVE. Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicotl 3113 Moški in ženske TU SO DOBRE SLUŽBE pri , 100% vojnem delu Predznanje ni potrebno ZGLASITE SE DANES DELA ZA STROJNE OPERATORJE INŠPEKTORJE TEŽAKE POMIVALCE OKEN, itd. Visoka plača od ure Poleg plače od komada ali bonus Premijo se plača za 2 in 3 šift Ohio Crankshaft 3800 HARVARD AVE. na Harvard Denison poulični liniji Mali oglasi PLAČUJEMO IZREDNO VISOKO CENO ZA rabljene avte TOWN MOTOR SALES 5725 SUPERIOR EX 3224 Odprto ob večerih Avto naprodaj Dobro ohranjen Chevrolet, 4 vrata, 1941 modela, se proda po zmerni ceni. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri F. P., 14606 Sylvia Ave. POZOft! Prinesite vaše ure — budilke v popravilo. Vse delo jamčeno. Ure popravimo v 48 urah v vaše zadovoljstvo. Garfield Heights Jewelers 4801 TURNEY RD. LASTNIKI RADIJSKIH APARATOV.—Prinesite vaše pokvarjene radio aparate k ekspertnim mehanikom. Popravimo vsakovrstne aparate za dom in avto. Delo jamčeno. Radio Service, 12705 Miles Ave., DI. 8333. Odprto 8.30 zj. do 5.30 zv.: ob torkih in četrtkiii do 9. z v. MOŠKI za polni ali delni čas Visoka plača od ure Joseph T. Ryerson 8 Son Inc. 5414 Hamilton Ave. MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni T tednu 48 ur dela na teden Plača za ZACETEI^ Moški 77 na uro Ženske 62 %c na Morate imeti izkazilo Ijanstva. Nobene starostne omejit^®' ^ ste fizično sposobni za ga imamo za ras. Zglasite se na EMPLOYMENT 0FFIC% 1256 W. 74 St National Carbon Co., Inc. Kuharica ali kuho^ dobi dobro službo v ji; 6 večerov v tednu; deljah. Zglasite se v WASH g TON RESTAURANT, Kinsman Ave, ___^ OSKRB nice Moderna hiša Proda se po ugodni ceni mo demo urejeno hišo za dve druži ni; v dobrem stanju. Vpraša se polni čas 5:10 pop. do 1:40 šest večerov v tednu DOWNTOWN: 750 Huron Rd-ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 tedensko Če ste sedaj zaposlen^ nem delu, se ne priglasi#- voj' —, . ------------oc i '------J. - za pojasnila na 1126 E. 72 St., Zahteva se izkaz državlja"® spodaj. EMPLOYMENT URAD KUPEC \ iz Californlje, se tu nahaja. Plača Izredno visoko ceno za vaš rabljen avto. OHIO AUTO SALES 4307 Euclid Ave, EN, 0952—0953 B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh , vrst radio aparatih ^ raZVC" 8. zj. do 5. pop, dnevno ob nedeljah The Ohio B®" Telephone 700 Prospect Kupujte vojne