Jms] Zasavski “Bi TEDNIK SODELOVANJE NA RELACIJI ZASAVJE — PRIPADNIKI JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE Izdelan program srečanj TRBOVLJE, 11. JUN. 1964 — ŠT. 24 (ma) ZAGORJE. — V petek, 5. junija, so se zbrali savskih industrijskih delovnih predstavniki občinskih odborov SZDL, občinskih svetov organizacij; ObK ZMS Trbov-Svobod in prosvetnih društev in občinskih zvez za telesno lje pa še ustni časopis. Pri-kulturo vseh štirih zasavskih občin Trbovlje, Hrastnik, Li- padniki JLA pa se bodo s -----------tija in Zagorje ob Savi ter skupaj s predstavniki JLA — športniki iz Zasavja srečali LETO XVII. 20 DIN graditelji nove Zasavske ceste — izdelali program gostovanj nekajkrat v nogometu, šahu, kulturnih in športnih skupin iz Zasavja pri pripadnikih rokometu, streljanju in na-' JLA na gradbišču nove Zasavske ceste. Otvoritev urbanistične razstave (N. D.) Trbovlje — Otvoritev urbanistične razstave, napovedane za 8. junij, je preložena na soboto, 13. t. m. Celotno gradivo bo na ogled v foyerju Delavskega doma, od koder se bo razstava čez določen čas preselila v prgsto-re Občinske skupščine Trbovlje. Občinske konference ZK (ma) TRBOVLJE. — Od četrtka do nedelje bodo v vseh štirih zasavskih občinah občinske volilne konference organizacij ZK na katerih bodo izvoljeni tudi delegati za VIII. kongres ZKJ. Prva občinska konferenca ZK bo v Hrastniku (danes), sledile pa bodo konference v Litiji, Trbovljah in Zagorju. Z občinskimi volilnimi konferencami bomo v Zasavju uspešno zaključili prve priprave na VIII. kongres zasavskih občin na volilnih konferencah osnovnih organizacij, na sestankih aktivov in na specializiranih posvetovanjih razpravljali o vrsti ključnih vprašanj sedanjega obdobja, posebej pa še o mestu in vlogi organizacij in članov ZK. — V prihodnji številki ZT bomo obširno poročali o poteku konferenc. Dolgoletne želje prebivalcev Dola pri Hrastniku in Brnice se uresničujejo. Letos so le začeli z deli z urejanjem ceste od Hrastnika do Dola. Računajo, da bo za letošnji hrast-niški občinski praznik — 3. julij del ceste že moderniziran Priprave na praznovanje v Hrastniku (M. K.) HRASTNIK. — Letos želijo dati v Hrastniku poudarek praznovanju občinskega praznika in dneva rudarjev — 3. julija — še posebej zato, ker bo potekalo vzporedno s tem tudi praznovanje ob 30-letniei gladovne stavke naših rudarjev. Organizacijo tega praznovanja sta prevzela občinska skupščina in ObO SZDL Hrastnik; v odbor in. pododbore, ki so odgovorni za izvedbo in organizacijo tega praznovanja, pa je vključen širok krog ljudi, ki so že vestno pričeli z delom. Praznovanje občinskega praznika in dneva rudarjev bo skupno, kar bo nedvomno pripomoglo k boljši kvaliteti skupnega praznovanja Namenili so se tudi, da bodo na letošnjo slavnost povabili tudi nafvidnejše predstavnike oblasti, družbeno-politič-nih organizacij naše republike, okraja in sosednjih komun Poleg vrste športnih in kulturnih prireditev, ki bodo v dneh praznovanja, pripisujejo še posebno pomembnost odkritju novega spomenika padlim borcem in žrtvam fašizma na- novo-urejenem Trgu revolucije v Hrastniku. Na bližnjih postojankah — na Kalu in Gorah — bodo po slavnostnem zborovanju organizirali piknike, kjer pa bo tudi tovariško srečanje med udeleženci gladovne stavke in prvoborci revolucije. V ta namen poseben odbor že skrbno pripravlja podatke o organizatorjih in udeležencih stavke ter organizatorjih revolucije na področju Hrastnika tn okolice. Hrastnik 'se skratka temeljito pripravlja na praznovanje obletnice velikih in svetlih zmag iz naše revolucije. Dogovorjeno je bilo, da bodo srečanja vsak četrtek in nedeljo, s tem da bodo četrtke rezervirali za gostovanja kulturnih skupin, nedelje pa za športna srečanja. Za uvod bodo 11. junija gostovali na trasi Zagorjani, in sicer vokalni sekstet in kvintet Mahkovič; na trasi nove Zasavske ceste pa bodo gostovali še gledališčniki Svobode-Center z »Raztrgana«, »Veseli rudarji« iz Trbovelj, mladinska dramska skupina iz Litije s komedijo »Poročil sem bom s svojo ženo«, mešani pevski zbor Slavček Svobode-Center Trbovlje, godba na pihala Svobode Zagorje in za zaključek še zabavni ansambli iz Zasavja. Občinski komiteji ZK iz Zasavja bodo pripravili za graditelje nove Zasavske ceste obiske nekaterih večjih za- miznem tenisu. Na večer pred 3. julijem — dnevom slovenskih rudarjev — bodo pripravili za graditelje nove Zasavske ceste — pripadnike JLA — poseben program, s katerim jih želijo podrobneje seznaniti z revirji in s premogovništvom. 3. julija zvečer — pred dnevom borca, podobno pa tudi pred dnevom vstaje slovenskega ljudstva, bodo pripadniki JLA zažgali kresove,- 4 julija pa se bodo pohodov partizanskih patrulj v Trbovljah, Zagorju ob Savi in Litiji rta znane partizanske postojanke udeležili tudi pripadniki JLA. Predsedniki vseh štirih 'zasavskih občinskih odborov SZDL pa so po razgovoru jjcupaj še z nekaterimi udeleženci razgovora obiskali gradbišče nove Zasavske ceste. OD PRIČAKOVANI DO REALIZACIJE Po vsem Zasavju je po zaključkih V. kongresa Zveze sindikatov, po govoril predsednika Tita in po smernicah za aktivnost pred VIII. kongresom Zveze komunistov Jugoslavije izredno živahna razgibanost, ki jo je Občutiti predvsem v delovnih organizacijah in komunah. Prav gotovo omenjeni materiali obogatujejo sedanje družbeno-ekonomsko in politično življenje. To bogatenje se odraža predvsem v številnih razpravah tega časa. o urejanju najnižjih osebnih dohodkov in politike nagra jevanja sploh, o ostalih vi dikih osebnega in družbene ga standarda, o investicijski politiki, v večjem prizadeva nju pri odkrivaju in tudi praktičnem odpravljanju rezerv v delovnih organizaci' jah v pogledu delovne sile, izkoriščenost strojev, modernizaciji proizvodnje, boljši organizaciji dela, v uveljavljanju sistematičnejše ka drovske politike v komunah, v vsestranskem približevanju politike komune občanom itd. Skratka: delovni ljudje kažejo svojo prizadevnost in tudi pripravljenost za hi trejši razvoj standarda v celoti. Vendar ob vsem tem ugo tavljamo tudi nerealna pri čakovanja. Pričakovanja, ki ne upoštevajo dejanskih možnosti, niti ne angažiranja lastnih sil in prizadevanj. Pričakovati nekaj, za kar ni mamo realnih možnosti, go voriti o znižanju cen, o administrativnem povečanju osebnih dohodkov, o tem, da bodo spremenjeni instrumenti v gospodarskem siste- mu takoj prinesli zaželjene rezultate in podobno, pa pomeni dezorientacijo, ki je lahko izredno škodljiva. Iz prakse dobro vemo. da delovni ljudje spoštujejo realnost, da odvračajo obljube in da so nam ravno v preteklosti mnogi obeti izredno škodovali v političnem razpoloženju naših ljudi vedno takrat, kadar jih nismo uspeli izvršiti. Zaključki V. kongresa Zveze sindikatov in smernice za VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije so predvsem napotilo, ki pa zahteva od nas dosledno konkretizacijo v lastni praksi. Napačno je. če smatramo, da so samo nekateri nivoji in del naše družbe odgovorni, da izvajajo v teh materialih nakazano poHtiko. Gre za to la smernice uvedemo v politiko vseh organov upravlja- Piše; JANEZ ZAHRASTN1K, sekretar ObK ZK Hrastnik nja v delovnih organizaci/ah, družbenih službah, v politiko občinskih skupščin, druž-beno-političnih or gam za ij itd. Le na ta način nam bo uspelo, da bomo pričakovanja do največje mere približali realnim možnostim, ki so nam na razpolago. Enako napačno, kot je pričakovati preveč, ne da bi vedeli od koga in kje, pa je tudi pretirano pesimistično razpoloženje nekaterih gospodarstvenikov pa tudi drugih, ki ob vseh prizadevanjih, ki se v tem obdobju kažejo, pasivno spremljajo naše razprave z utemeljitva-(Nadal jevanje na 16. strani) Odpi/ornosl! Z vprašanjem odgovornosti smo se v zadnjem času srečali dvakrat: ob obravnavanju vzrokov izgub v gospodarstvu in ob obravnavanii prs-korač.tev pri investicijah Analize izgub in prekoračitev so ugotovile dejstva: v marsikateri proizvedel organizaciji so bile izgube posledica slabo pripravljenih in opravljenih investicij, t. j. •slabe proučenih — zlasti ekonomsko — rekonstrukcij, razširitev in novogradenj, ovajanja neustreznih a* nedognanih tehnoloških postopkov, uvajanje proizvodnje brez so- jlMIoai lidnfii tržnih analiz, analiz o možnostih plasmaja na zunanjih tržiščih, začenjanja proizvodnje brez potrebnih strokovnih kadrov Od. _ Tedi pri a na tiri prekoračitev investicij sme zasledili Iste vzroke: spreminjanje konceptov na osnovi nepro-učenib programov ha brez potrebne tehnične dokumentacije (začetek gradnje na osnovi skicrj Ud. In kol vedno — smo tudi tokrat slišal najrazličnejša opravičila za ugotovljene po- manjkljivosti in slabosti, najpogosteje seveda sklicevanje na »objektivne« vzroke: Izvajalci del niso mogli kakovostno in poceni opraviti svojega dela, ker niso imeli na voljo potrebne tehnične dokumentacije in realnih investicijskih predračunov; projektanti niso mogli izdelati solidnih projektov in točnih predračunov, ker so jim Investitorji dali prekratek rek za izdelavo projektov, ker niso imeli tečno določenih zahtev investitorjev bi podobno: investitorji so se »v naglici« spustili v investicije, ker je bil rok natečaja za Investicijske kredite izredne kratek, ker jih je v investicije prisilil nekdo «od zunaj« Itd. In pesmice se nadaljujejo do neskončnosti: dajalec investicijskega posojila je razpisal kratek rt* natečaja, ker____, nekdo od zunaj je pri- silil Investitorja v Investicijo, ker..., skratka: če ne bi že slavni E in štete ugotovil, da je bi pe vseh teh INDUSTRIJSKA KOVINARSKA SOLA STROJNE TOVARNE TRBOVLJE rozpiSHie natečaj za sprejem 60 učencev v L letnik 1964 65 Pogoj ze sprejem: 1. dopolnjeno 15. leto starosti; 2. dokončana osemletka; 3. da je zdrav in sposoben za kovinski poklic. Lastnoročno napisani prošnji, kolkovani s 50 din državne takse, je priložiti: 1. zadnje šolsko spričevalo in mnenje osnovne šole o sposobnosti In nagnjenosti učenca; 2. rojstni list; 3. zdravniško spričevalo. Sola izobražuje za poklic strojnega ključavničarja in kovinostrgarja. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja 3 leta. V primeru večjega števila kandidatov kot je razpisanih mest, opravljajo ti sprejemni izpit iz slovenskega jezika, matematike in psihotehničnega preizkusa. Prošnje sprejema tajništvo zavoda do 30. julija. Nekolkovane prošnje in prošnje brez potrebnih dokumentov ne bomo upoštevali in se smatra da kandidat ni vpisan. i Internata ni. Vse potrebne informacije daje uprava šole, Trbovlje, Novi dom 60, telefon 80-213. opravičilih morali ugotoviti, da )e vse — objektivno. Tako pa smo v razpre vali o izgubah in prekoračitvah investicij vendar lahko slliaii — priznajmo, precej neprijetna vprašanja: zakaj so izvajalci gradbenih del prevzemali gradnje, za katere ni tole »iti zagotovljenih finančnih sredstev jing mo predpise o avansih'!, niti tudi z ■mutacije? Zakaj so projektanti prevzemali Izdelavo projektov, za katere jim Investitor ni vedel dotočiti n* to. na katero je treba idiin-ra*« investicijski predračuni Zakaj sgrse investitorji spuščati w 9m*dfe, če se veto zakaj se se zenaj« v kar ni v Interesu detel kolektiva! Iz tek vprašanj pa se je povsem togi čep začeto postavljati — tokrat samo ero: kdo pa je ndgnvun n za to da se trvaiairi. projektanti, investitorji M začenjati, pripravljati n Uvajali investicije v na-spre«je f irijavraii preeprsif V naspi o! ju z veljavnimi pri Opili e izvajanje investicijskih deš. o Izdelavi tel vest l-rijshth programov, o pogojiti za začetek investicije itd. Kajti nekdo je moral ukazali, da se gradbena dela začno brer avansa to brez potrebne tehnične dokumentacije oek-tta je moral dati svoj podpis na pomanjkljive tehnično dokumentacijo to projekt nekdo je overil asfririraei«., vnaprej lažno prikazani predračun: nekdo je dosegel ali silil od org »rov delavskega samoupravljanja privolitev za spuščanje v tvegano Investicijo na podlagi »rirtzi ranili« podatkov o stroških, ekonomičnosti. rentabilnosti in družbeni utemeljitvi investicije. In zato to belo prav. če to se končno ustavili tudi pri tem vprašanju — predvsen zato, 'da bi ga v prihodnje ne bilo več treba tolikokrat zastavljat! kot ga že ob analizah te ugotovitvah. L. S. TRDNEJŠE VEZI ZADNJI PLENUM POSLOVNO-TEHNlCNEGA SODELOVANJA MED DELOVNIMI SKUPNOSTMI LITOSTROJ, METALNA IN STROJNA TOVARNA JE KRITIČNO PRETRESEL DOSEDANJE POSLOVNO-TEHNlCNO SODELOVANJE IN PREGLEDAL DELO KOMISIJ IN DRUGIH SVOJIH ORGANOV. Udeleženci plenuma so v razpravi ugotovili/^da je dosedanje sodelovanje potekalo ugodno in uspešno. Vendar pa je že treba napraviti v sodelovanju korak naprej, ga učvrstiti in mu dati tudi primerno pravno obliko. Zato so udeleženci plenuma sklenili priporočili delavskim svetom vseh treh podjetij, naj do 1 julija 1964 potrdijo okvirno pogodbo o paslovno-tehnič-nem sodelovanju. Prav tako naj čimprej sklenejo tudi posebne pogodbe, ki bodo urejale vsklajevanje proizvodnih kapacitet vseh treh podjetij, razvoj proizvodov, poenotile standardizacijo in tipizacijo, poenostavile tehnološke postopke, uredile normative materiala, tesnejše tehnično sodelovanje sploh im skupno komercialno nastopanje. Zanimiv je sklep, da so delavski sveti vseh treh podjetij dolžni ee medsebojno obveščali o svojih zasedanjih z dostavljanjem dnevnih redov, dokumentaci je in sklepov Kadar se bo na zasedajmih delavskih svetov obravnavalo poslovno tehnično sodelovanje, je odete?ha predstavnikov ostalih dveh podjetij obvezna sicer pa zaiHjeoa. Na plenom« m ugotovili, da je potrebno ustanoviti skupi no strokovnjak01 iz vseh treh podjetij, ki se bo ukvarjata izključno s problemi strokovno tehničnega sodelovanja. Prva naloga te strokovne skupine bo, da pripravi skupen elaborat o ekonomsko-tehničnih osnovah poslovno-tehnič-meiru sodelovanja Elaborat mora zlasti vsktaditi tudi perspektivni razvoj vseh treti pod jeti j. Za če •neobdelana ali neza-jeta področja so bile nstanov-**• -Ijene: komisija za higiensko-tehnično varnost, komisija za finančno-računovodska- vprašanja in podkomisija za vskla-ditev dela izobraževalnih služb Vsem so biie dotočen*-naloge, ki naj jih opravljajo. Komisija za notranje in zunanje tržišče pa je bila reorganizirana v komisijo za komercialna vprašanja s podkomisijo za raziskavo trgov. Komisija za informiranje kolektivov mora odslej obvezno sodelovati na vseh plenumih, organov pnslovno-tehoičnega Na zasedanju je bil sprejel poslovnik, ki ureja delo vseh organov poslovno-tehničnega sodelovanja, t. j plenuma, koordinacijskih komisij in podkomisij. Posebej je bik> še sklenjeno, da morajo koordinacijske komisije o svojem delu redno obveščati samoupravne organe vseh treh podjetij. Jur. POSVETOVANJE TRBOVELJSKIH " RUDARJEV -KOMUNISTOV Prejšnje sre* OSEBNE OTEZmCZ BODO VELI RLE 15 LET Zvezni skupščini je bil poslan predlog zakona e osebni izkaznici P« novem zakonu naj to osebna izkaznica služila razen za ugotavljanje Identitete tildi za potrdite o jugoslovanskem državljanstvo in n rojstvo. Za nove izkaznice je predviden znatno daljši rok veljaveosli od sedanjega. Za vse ljudi v starosti od 16 do SO let naj hi veljala 15 let za osebe nad 50 lel pa neomejen čas Krajši, 7-lelnl rok veljavnosti osebnih Izkaznic, napovedujejo le za osebe, mlajše od 18 let. Osebne izkaznice bodo enotne za vso Jugoslavijo. V. o obravnavati vrsto vprašanj, ki se porajaj« pri dete v organizaciji ZK to sploh v delovni organizaciji. Obravnavama so bila nekatera vprašanja v zvezi z nadaljnjim razvojem Rudnika, novimi investicijami, nakupom prepotrebne mehanizacije (pri čemer so poudarili, da naša industrija še ne zadošča vsem potrebam, zaradi česar bi kazalo del opreme uvoziti!, sistem nagrajevanja, štipendiranjem in razporejanje kadrov, neenako kaznovalno politiko, delom sindikalne organizacije in o nalogah v zvezi s pripravo članov kolektiva na uvajanje nove mebamiizacj- fe Verjetno je, da so na posvetovanju premalo konkretno analizirali dejavnost organizacije ZK, ,prav tako pa tudi delo članov ZK, predvsem v sindikalni organizaciji in v saiTKropravnih organih Govorili so tudi o potrebi po večji uveljavitvi samoupravnih organov, predvsem organov samoupravljanj« v ekonomskih enotah, vendar so o tem vprašanju razpravljali zdaj že nekaj tet zapored, uspehov pa še nt (mal Opustitev r»Hi kart 1-15? Skupnost jugoslovanskih železnic namerava predlagali odpravo sedanjih regresov in v zvezi s teni kart K-15 za če-trtinsko volčjo oa Hm dopust Te karte so doslej regresirale delovne organizacije z 1,5 % prispevkom od vseh bruto osebnih dohodkov zaposlenih. V skupnosti jugoslovanskih železnic poudarjajo, da doslej ves denar, zbian od delovnih organizacij, m bil izkoriščen v ta namen V prihodnje naj bi zato delovne organizacije same z neposrednimi razgovori z železnico do-tirale potovanja svojih članov na letni dopust. r. VELIK POMEN SMERNIC V jeka uveljavljanja m oživljanja ustavnih načel v vseh porah našega družbenega življenja smo dobili Smernice VI. plenarnega zasedanja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije za predkongresno aktivnost, ki dajejo novo in trajne spodbude za udejstvovanje družbeno političnih organizacij. Haloge na področju telesne kulture Nedavnega občnega zbora Zveze za telesno kulturo Slovenije se je med delegati iz Kakor veste, se na osnovi teh smernic razvija v zadnjih tednih živahna dejavnost. Zajeta je p.av vse politične organizacije in v^a d. uz&etia s moupr.vna področja od temeljnih družbenopolitičnih organizacij in samoup. avnih mehanizmov v delom h kolektivih, pa do o6eizL>kiii, okrajnih in repuiilišLe skupščine, vse do kong e,a Zve.e sindikatov Jugoslav je. V teh razpravah m doto. Litjih je zlasti Iz govora sekretarja CK ZKS, lov. Mihe Marinka, nu zborovanju ob 4Metnici zloma Orjune v Trbovljah ino a* pouda. ek na hitrejšem izboljševanju ina erialnih o-gojev življenja deiovn h ljudi. Zato je treba odtočile je i/po polnjevati naš gospoda, ski sistem, da bi s? povečala uia e-rialna osnova, s katero samostojno razpolagajo samoupravni organi delo nih kolektivov, da l.ndo lahko aclo-nalneje gospodarili, bolje Iz-ko iščajoč o >s; oječ • proi "-vodne zmogljivo ti,- da bi se iummmKiiiimHniiiiiiniHimiHiiti!iHitwi«ro» Delegacija občine Sallaumines zavrle p evelike dolgoročni investicije, ki jih dosezej, gospodarski razvoj še ne dopušča, ne da bi se poslabševali žiljenjski pogoji pot. ošnikov. Zato so razp.a.e osredotočene na tako notranjo delitev dohodka, ki spodbuja rast pioduktivnosti de.a in s tem večje o.e ne dohodi e, ki usmerja na najbolj ra tonalno in.estiranje za mod n a-ei o proizvodnih p ocesov, na obsežnejšo serijsko proizvodnjo tudi sproščenost demokratičnega samoup avnega uveljavljanja naših tie ovn b ljudi v najbolj neposredni stvar osti, kar je tolj u.in.iovito kol vsa besedna propaganda. Zlasti velikega pomena pa so tudi razprave o tistih pro-biem.h, na kate e opozarjajo sme.nke, ko poudarjajo, da je v notranji deiitvi nujno potrebno vejati s. ed Ava za izobraževalne in ku.tutne utst--t atije, za vi,jo in visoko stro s specializacije in širšimi ko- kov»® izobrazbo, ki je pogoj op racijskimi odnosi til -d podjetji. Samo ren ta način, je mogoče uspeš«® zmanjševati stro ke proizvodnje, uveljaviti se na zunanjih t žiščih, se hitreje in odločneje vključevati v zunanjo trgovin ko menjave in smo rno mednarodno delitev dela o p oizvodat ko-opet ac ji z inozemskimi Itrmami. Te razp ave tudi opozarjajo na možnost povečanja deviznega p iSva Iz turistične dejavnosti, s tem pa tudi na •razvijanje turističnih kapacitet, od koder se sredstva razmeroma hitro vračajo. Vse to ima ne samo velik gospodarski pomen, marveč tudi izdatno pove: »je mJed naše serieHstkne skupnosti v medoa-odeem sve o, predvsem zato, ke • p rdsta Ija naš socialistični način življenja ne samo mate talne pogoje samoupravljanj* temveč za pospešeni gospoda ,ki napredek kakor tudi za bogatejše in vsest a .iško kultu no z-življanje ter ude sevu., nje naših delovn.h ljudi. V skladu s tem imajo velik pomen tudi opoze-ita na poživljeno uveljavljanje ustavnih oblik samoupravljanja, na njihovo nadaljnje i; vanje, da bi se vse socialistične t rnje mogte vsestransko uvel aviti se po tej poti še hitreje onemogočiti razne pojave bi ok atske- samovolje, kakor tudi razne anarholaine demokratske 1» d uge tuje tendence, ki bi mogle ovirati sk aden socialistični razvoj naše družbe. Temu namenu sluzijo opero ita nam vsem, zla ti družbenim političnim o gmi-aeijam, da se usposabljamo in s svojo dejavnostjo zagotavljamo tak razvoj. Zasavja udeležil tudi predsednik ObZTK Trbovlje, Slavko JTELEN, do nedavnega tudi še aktivni športnik. Ocena dela občnega zbora? — Občni zbor je bil analiza sedanjega stanja telesne kulture v Sloveniji na podlagi katere se je sklepajo o ki naj* bi pripeljala telesno kulturo še na višjo stopnjo. Glavne ugotovitve iz poročil in razprave pa so: pravilno vrednotenje telesne kulture; neposredni pozitivni vpliv telesne kulture na storilnost dela; šole rtaj postanejo osnovni nosilci in torišča množične telesne kulture; teiesno-kuitume organizacije si morejo p--'zadevati, da odslej nikjer več ne bodo začenjali z gradnjo novih stanovanjskih naselij, ne da bi rezervirali površin za te-' lesno kulturo; telesno-kul-turnim organizacijam je potrebno izboljšati sllokovno raven telesno kulturnega dela v klubih in sekcijah ter navajati kadre in uprave teh organizacij na poglobljeno nadaljevanje in ulrjevarra začetega dela po I. kongresu slovenske telesne kulture, pomeni korak bliže k moderni telesni kulturi, ki je odraz množičnosti. Razveseljivo je tudi dejstvo o veliki skrbi naših upravnih organov in družbeno političnih organizacij za dvig telesne kulture. Naloge občinskih zvez? — Na občnem zboru je bilo govora 0' delu občinskih zvez, njihovih vlogah Ln uspehih. Občinske zveze naj M specifično za kraj forsira-ie tiste športne pornoge, ki so najbolj množične, kar je osnova za kvaliteto. ObZTK bodo morale prevzeti važno nalogo pri organizaciji Jugoslovanskih športnih iger Smernice za nadaljnje de- /&n9ki ”goji d^vanja^Ob ZTK bi bilo koristno, če bi se predstavniki zvez večkrat sestajali in se dogovorili o nadaljnjem delu na tem področja. delo in načrtovanje; problem kvalificiranih strokovnih kadrov in financiranja. ia»eai BBBB3BI IBBBI — Občni zbor Zveze za telesno kulturo Slovenije ni pomenil nekaj novega v naši telesni kulturi; pomeni le ■ «aeee' IBBBBBBBBBBOBBBBBBI v Ljubljani Predsednik Slovenske izseljenske matice v Ljubljani tovarišica Zima Vrščajeva je prejšnjo sredo povabila delegacijo občine Sallaumi-nes iz Francije, ki se je udeležila občinskega praznika v Trbovljah, v Ljubljano. V delegaciji, ki jo vodi podžupan Sallauminesa Emil Lefebvre, sta tudi Franc Kastelic. podpredsednik Združenja Jugoslovanov v Severni Franciji, in blagajnik Justin Čebul kot predstavnika izseljencev. V prijateljskem vzdušju so se razgovarjgli o bistvu pobratenja med Saliaumine-som in Trbovljami in poudarili, da je to pobratenje mišljeno kot razvijanje in utrjevanje stikov med raznimi kulturno-prosvetnimi, športnimi, izseljenskimi in drugimi društvi obeh mest. Nadalje so se pogovarjali tudi o vprašanjih naše izseljenske kolonije in o sodelovanju s francoskimi naprednimi organizacijami. Tega prijateljskega srečanj* so se udeležili predstavniki trboveljske občine, podpredsednik SIM Mitja Voš-njak, tajnik Tone Brožič in drugi. P. D. Juge slovarsko državljanstvo Te dni so delali osnutek zakona o jugoslovanskem državljanstvu, ki bi zamenjal dosedanji zakon, ki so ga sprejeli med prvimi povojnimi zakonskimi teksti. KAKO JE MOC DOBITI DRŽAVLJANSTVO Jugoslovansko državljanstvo je moč dobiti na podlagi rodu, rojstva na ozemlju Jugoslavije, prirejenosti in končno na podlagi mednarodnih pogodb. Enako so §icer terjali tudi dosedanji predpisi. Vendar pa prinaša novi zakonski osnutek bistvene spremembe pri tistih pogojih, ko je moč dohiti državljanstvo na podlagi rodu. Na podlagi rodu lahko dobi otrok državljanstvo, če sta oba roditelja jugoslovanska državljana, nadalje, če je eden izmed roditeljev na.4 državljan, otrok pa se je rodil v Jugoslaviji in končno, če je eden izmed roditeljev naš državljan, drugi roditelj pa je brez državljanstva. Na podlagi rodu lahko dobi otrok državljanstvo tudi v primeru, če se je rodil v tujini in če je eden izmed roditeljev jugoslovanski državljan. To pa je zvezano s pogojem, da Je otrok do Izpolnjenega 18. leta prijavljen kot jugoslovanski državljan, ali pa da se Je stalno naselil v Jugoslaviji. C« ostane otrok, rojen v tujini, brez državljanstva, bi ga prav tako Steli za jugoslovanskega državljana. V vseh takšnih primerih bi SteU otroke za nase državljane od rojstva naprej. Po novih zakonskih osnutkih potemtakem ne bo več treba pogoja, da mora bi« zakon roditeljev sklenjen pred jugoslovanskimi organi, če boče debili njun otrok naše državljanstvo. Prav tako tudi ni več razlike mi otroki. Dosedanji pogoj, po katerem mora biti prijavljen otrok po petih letih, bi po novem zakonskem osnutku podaljšali do polnoletnosti. Tako je s tem jugoslovanskim Izseljencem podana Široka možnost, da prijavijo svoje otroke za jugoslovanske državljane. NOVOSTI GLEDE TUJCEV Vsak tujec lahko dobi jugoslovansko državljanstvo (seveda če je zanj zaprosili, ako je dopolnil 18 iet, če je dobil odpust dosedanjega državljanstva, če le nepretrgoma trt leta živel v Jugoslaviji In končno, če se da Iz niegovega obnašanja sklepati, da je lojalen državljan. V primeru s sedanjim zakonom je sprememba v tem, da po novem zakonskem osnutku ne bi Mio vet treba potrdila o delovni sposobnosti talcev 1» da so dosedanji rok petih obveznih let bivanja v naši državi skrajšali na trt leta. Zakonski osnutek določa ugodnejše pogoje za pridobitev jugoslovanskega državljanstva za naše Izseljence tu člaoe ojžbovik družin. Zakaj po novem lahko dobi jugoatlovausUi Izseljenec in član njegove družine državljanstvo ne glede na to, ali Ima odpust tujega državljanstva. Prav tako tudi ni več pogoja, da mora nepretrgoma M Ihta živeti v naši državi. Za tujca, ki se je poročil z jugoslovanskim državljanom, bi bil edini pogoj za pridobitev našega Hrzavljanstva ocena o njegovem obnašanju (domneva, da bo lojalen državljan). ODSOTNOST NI VEC PODLAGA ZA PRENEHANJE DRŽAVLJANSTVA Novi osnutek zakona e jugoslovanskem državljanstvu določa štiri osnove, po katerih preneha naše državljanstvo, in sicer: odpust, odpoved, odvzem in na podlag* mednarodnih pogodb. Kakor je videti, odsotnost Iz države, ki Je bila po sedanjem zakonu osnova za prenehanje državljanstva, ni več določena. Čeprav dopušča predlagale« zakonskega teksta dve varianti, ko gre za odpust (pravico ali možnost odpusta*, se pogoji enaki. Odpast državljanstva bi lahko dobil človek v primerih r če Je izpolnil ta teto, če nima ovir pri vojaški obveznosti, če nima fiskalnih obveznosti, če je uredil svoje obveznosti v zvezi s socialnim zavarovanjem in delovnim razmerjem, če nima te> žav pri obveznosti glede zakonskih razmerij i* razmerij m**d reditelji to otroki, čv proti njemu niso uvedli kazenskega postopka in končno, če ima dokaze, da so ga sprejeli ali da ga bodo sprejeti v tuj« državljanstvo (prtstojn* organ ne bo dal odpusta državljanstva edino v primeru, če bodo to terjali razlogi recipročnosti ati drugi razlogi, ki Izhajajo Iz odnosov s tujo državo in končno, če bodo 'to terjati varnostni razlogi države). Jugoslovanski državljan, ki le rojen in ki živi v tujiin, a lina rojen in ki živi v tujini, a ima reže jugoslovanskemu državljanstvu de dopolnjenega 25. leta starosti. Enako pravico imajo tudi jugoslovanski državljani, kf so starejši od 18 let in stalno živijo v tujini, tn sicer v primeru, če imajo tuje državi janstvo, če proti njim ni uveden kazenski postopek, če je oseba regulirala svoje obveznosti, ki izhajajo iz zakonskih razmerij in razmerij med roditelji ln otroki ln nazadnje, če so zadovoljiti svoje fiskalne obveznosti. Jugoslovanskemu državljanu, ki ni v deželi, je moč odvzeti jugoslovansko državljanstvo edino takrat,, če s svojim delom škoduje mednarodnim in drugim koristim Jugoslavije. (Če je Član organizacij, katerth aktivnost je naperjena proti ustavni ureditvi dežele itd i DRŽAVLJANI: DOKLER NE REGULIRAJO STATUTA V primertarl s sedanjim zakotnim predlaga novi zakonski, osnutek nekatere novosti tudi v zvezi z državljanskim statutom tisUk jugoslovanski* izseljencev, ki se ket jugoslovanski državljani niso registrirati v zakonitem reku. Na podlagi novih predlogov M te IjiKtt U naprej šteli za Jugoslovanske državljane In lahko potemtakem uredijo vsa svoja vprašanja do Jugoslavije. P. V, t 4 t 4 J 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 _ PRVI SO IZVOLILI E SA&/Š3-UPRAVNE ORGANE TRiOVELioKI 'RUDARJI Z volitvami novih samoupravnih organov so začeli v Trbovljah že v maju, ko so 22. maja (rboveljski rudarji — in sicer kot prvi v Zasavju — izvolili nove samoupravne organe. ! Nova TE Trbovlje II V delovni organizaciji »Meso« so bile volitve 8 junija; danes volijo nove samoupravne organe v gostinskem podjetju »Rudar« in v Komunali; do 16. junija pa bodo opravili volitve v nove samoupravne organe v večjih delovnih organizacijah takole: 12. junija v Tovarni pohištva; 13. junija v trgovskem podietju »Prvi junij«, Strojni tovarni, Mehaniki in Cementarni; 15. junija v trgovskem podjetju »Vitamin-ka« in Investicijskem biroju; 16. junija pa v ELIT, zavodu »TIKA«, Termoelektrarni in Metaliji. -n. Kot smo že poročali, so 31. maja na svečan način začeli z deli pri gradnji nove Termoelektrarne Trbovlje II, v kateri bo mogoče uporabljati odpadni premog, ki je vsa leta pri sedanjem sistemu izkoriščanja ostajal v jami. Raziskave premogovnih ležišč in študije o možnostih izkoriščanja zalog premoga kažejo, da bo mogoče z minimalnimi dodatnimi vlaganji usposobiti naprave tako, da bo mogoče že od leta 1965 naprej dobavljati za potrebe stare in nove Termoelektrarne Trbovlje okrog 910.000 ton premoga na leto, in sicer s povprečno kalorično vrednostjo 2780 kalorij. Transportni stroški premoga bodo minimalni, ugodno' pa je tudi, ker bo novi objekt grajen v središču potrošnikov električne energije. Uporabljati pa bo mogoče še obstoječe transportne naprave, deponije in pomožne objekte pri stari Termoelektrarni. Nova TE Trbovlje II bo imela moč 125 MW, investicija zanjo pa bo veljala 10 milijard 894 milijonov dinarjev. Proizvodnja na pragu elektrarne pri 6000 urah obratovanja bo znašala 693 milijonov 750 tisoč GWh/l; stroški za instalirano kWh pa bodo znašali tako 89 tisoč 600 dinarjev, kar je sorazmerno malo. Investicija v zvezi z gradnjo nove TE Trbovlje II je torej izredno ugodna, kratek pa je tudi rok izgradnje. Nova TE mora v poskusno obratovanje že 31. decembra 1966, v redno obratovanje pa 1. julija 1967. M. Delaven Klub mladih proizvajalcev v Klub mladih proizvajalcev iz Strojne tovarne v Trbovljah Je organiziral v pripravah za volitve novih samoupravnih organov seminar, ki se ga je udeležilo 35 mladincev in mladink in na katerem so govorili tudi predsednik delavskega sveta, predsednik upravnega odbora in sekretar tovarniškega komiteja ZK o razvoju delavskega samoupravljanja. Na seminar so mladi trboveljski kovinarji povabili tudi člane ZMS iz ostalih trboveljskih delovnih organizacij. Omeniti velja, da so člani ZMS iz trboveljske Strojne tovarne v zadnjem času sodelovali na vseh prostovoljnih mladinskih delovnih akcijah; pripravili so oddajo »Vesele tovarne«, in sicer v sodelovanju z mladino ljubljanskega Litostroja in mariborske Metalne. Mladi Trboveljčani iz STT sploh tesno sodelujejo z vrstniki iz Litostroja in Metalne: večkrat se obiščejo in si izmenjujejo mnenja in ugotovitve o posameznih vprašanjih. -k. Trboveljčani, pozor! V 22. številki »Zasavskega tednika« smo že pisali, da bodo raznašalci »Dela« prenehali dostavljati »Zasavski tednik«. Zato prosimo vse tiste, ki so jim dostavljali naš list raznašalci »Dela«, da naročijo naš »Zasavski tednik« v upravi, da ga bodo vsak četrtek prejemali na dom, ali pa da ga kupujejo v najbližji trafikL — PRIČAKUJEMO, DA BO TUDI V PRIHODNJE PRIHAJAL »ZASAVSKI TEDNIK« V VSE TISTE TRBOVELJSKE DRUŽINE, KOT JE DOSLEJ! -L PO VOLILNIH KONFERENCAH ORGANIZACIJ ZK V TRBOVLJAH ODRAZ HOTENI PO KVALITETNEJŠEM DELU V TRBOVLJAH SO KONČALI Z VOLILNIMI KONFERENCAMI V OSNOVNIH ORGANIZACIJAH ZK — TE DNI SO BILE KONFERENCE KOMUNISTOV Z RUDNIKA, STT IN CEMENTARNE — OBČINSKA VOLILNA KONFERENCA ZK V TRBOVLJAH BO V SOBOTO, 13. JUNIJA. Pravkar končane volilne konference v osnovnih organizacijah ZK na področju ti boveljske občine kažejo napredek v delovanju organizacij Zveze komunistov ter so odraz hotenj po boljšem in kvalitetnejšem delu in tudi poglabljanju v posamezne probleme. Na konferencah so člani ŽK kritično obravnavali vrsto problemov s stališča idejnega delovanja in večje aktivnosti posameznih članov ZK pri reševanju notranjih problemov v delovnih organizacijah, na terenu ter tudi pri reševanju problemov komune. Us( ele volilne konference v osnovnih organizacijah ZK na področju trboveljske občine so rezultat skrbnih priprav na konference; kon- ferenc pa se je udeležilo okrog 75*/» članstva ZK. Na konferencah na Rudnku rjavega premoga, v Str jni tovarni. Cementarni in Termoelektrarni so obravnavali vprašanja v zvezi z reševanjem problemov znotraj delovnih organzacij, gospodarska vprašanja in drugo. Trboveljski rudarji so še posebej razpravljal; o potrebi po koncentraciji delovišč, o bodoči investicijski politiki In o potreti! po večji aktivnosti članov ZK v samoupravnih organih Komunisti so soglašali z mnenjem, da je edini izhod iz nastalega položaja premogovništva v modernizaciji proizvodnje, večji proizvodnji in koncentraciji odkopavanju ob sočasnem poglabljanju samoupravljanja. V Strojni tovarni so razpravljali tudi o potrebi po izboljšanju organizacije dela in I doslednem Izvrševanju sklepov; poudarili pa so tudi, da je informiranost članov kolektiva premajhna in da obratni delavski sveti ter zbori proizvajalcev še niso zaživeli. V Cementarni so govorili tudi o izkoriščanju notranjih rezerv, o težavnem položaju zaradi odplačevanja anuitet in o II. fazi rekonstrukcije. Na konferenci ZK v Termoelektrarni pa so kritično obravnavali delovanje samouprava h orgn nov in delo članov ZK v teh organih, poudarili pa so tudi potrebo po večji informiranosti kolektiva. Na volilnih konferencah CK) ZK na terenu pa so predvsem obravnavali aktivnost članov ZK pri razčiščavanju problemov v komuni, potrebo neorganiziranem spremljan.) i družbenih p ocesov in temeljitejšem ideološkem izobraževanju ter med drugim tud. akt vnost komunistov na terenu (ma) i TIKA V NOVIH PROSTORIH Razveseljivo-enotne cene tehničnih predmetov Ko sem šla v nekaj trboveljskih trgovin z namenom, da povprašam po cenah nekaterih najbolj iskanih tehničnih predmetov, nisem sicer pričakovala izredno velikih razlik v cenah in sem bila vendar zelo prijetno presenečena, ko sem razen ene same izjeme ugotovila, da so cene povsem enotne. Največjo izbiro tehničnih predmetov imajo v poslovalnici »Delavski dom«. Čeprav sem Jim povedala, zakaj sem prišla In da torej ne nameravam ničesar kupiti, so mi prijazno povedali vse. kar sem želela Fen ELRA. bele barve, edini, ki ga Imajo trenutno v zalogi, slane 7830 dinarjev. Ko sem šla pozneje v NA-MO in poslovalnico »Železnine«, sem tudi povprašala po tej vrsti fenov. V NA MI so jih imeli, prav take. cena — 7830 dinarjev V »Železnini« fenov ne prodajajo. Likalnike EVS imajo v »Delavskem domu« po 4530 dinarjev, v NA-MI prav tako. V »Železnini« mi Je poslovodja sicer pokazal likalnike, tudi EVS. so pa nekoliko drugačni ln zategadelj primerjava s cenami odpade. Nimajo pa mlkserjev. rarito-aparatov In televizorjev, ki Jih lahko dobite v »Delavskem domu« oziroma v NAMI. Cene so takšne: mlkser RENSCH stane v .»Delavskem domu« 21 650 dinarjev, pri NA-MI pa samo 21 000, in to Je tudi tista Izjema, ki sem io že omenila Sicer pa Imajo v obeh poslovalnicah sesalce F.KA po 34.000. sesalce PROGRES pa po 37.500 dinarjev Radioaparati RR MELODIJA so po 31.360 in RR SIMFONIJA po 40 600 dinarjev — v obeh poslovalnicah — In prav tako tudi televizorji, na primer RR AVTOMATIH po 202 000 ln RR 59 ekran po 175 000 dinarjev. V »Delavskem domu« Imajo 7-lltrske PRETIŠ ekonom lonce po 9200 dinarjev, razprodali pa so 5 litrske po 7100 dinarjev, ki so še na razpolago, prav tako po tej ceni, v NA-MI. V »Železnini« nimajo Pretisovlh loncev, ampak lonce EKONOM CELJE, pa tudi brivskih aparatov ne. Le-teh le dovolj na razpolago v »Delavskem domu« (na primer REMINGTON — 22.870 dinarjev, NEVA — 7650 dinarjev) in v NA-MI, kier oba navedena brivska aparata staneta prav toliko. In za konec sl oglejmo še pralne strele in kuhalnike ELRA z dvema ploščama, ki stane v vseh treh poslovalnicah 13 850 dinarjev. Prav tako Imajo tudi vsepovsod češki pralni stroj ALBAC 1GNUS po 125.000 dinarjev, domači, stroj EK A po 100.000 dinarjev pa samo v »Delavskem domu«, ker so Jih v ostalih dveh poslovalnicah razprodali — po enaki ceni. N. D. i 4 4 4 4 4 4 * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 V V Ob občinskem prazniku Trbovelj Je kolektiv Zavoda za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb »TIKA« slavil pomembno delovno zmago — vselitev v nove prostore, kjer bo mogoče občutno povečati proizvodnjo. Na sliki: otvoritev novih prostorov Danes predkongresna konferenca ZK v Hrastniku DANES OB 8. URI JE PRIČELA Z DELOM PREDKONGRESNA KONFERENCA KOMUNISTOV hrastniSke OBČINE, konferenci prisostvujejo MNOGI PREDSTAVNIKI OKRAJNEGA IN CENTRALNEGA KOMITEJA ZKS IN CK ZKJ, KAKOR TUDI PREDSTAVNIKI ORGANIZACIJ ZK IZ SOSEDNJIH OBČIN. Potem Eo so izvolili organe konference, so delegati poslušali referat sekretarja občinskega komiteja ZK Hrastnik Janeza Zahrastnika »Zveza komunistov v komuni v predkongresne!^ obdobju.« Pretežni del referata je posvečen oceni dosedanje predkongresne aktivnosti Zveze komunistov, problemom v modernizaciji hrastniške industrije, konfliktom med materialno bazo samoupravljanja in obstoječimi ostanki administrativnih elementov v našem gospodarskem sistemu, vprašanju kadrovske politike, problemom osebnega in družbenega standarda, problemom družbenih služb in oceni po>-litičngga razpoloženja v komuni. Uspeli zbori proizvajalcev PRED VOLITVAMI NOVIH SAMOUPRAVNIH ORGANOV SO TUDI NA PODROČJU HRASTNISKE OBČINE PRIPRAVILI ZBORE PROIZVAJALCEV. NA NJIH SO PREDVSEM RAZPRAVLJALI O INVESTICIJAH V DRUŽBENI STANDARD TER O IZBOLJŠANJU ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA. Ob razpravah okrog investicij v gospodarstvu je bilo ugotovljeno, da v večini AKTUALNOSTI hrastniških delovnih organizacij stremijo za tem, da bi začeli z investicijskimi vlaganji. V Steklarni so pred pričetkom III. faze rekonstrukcije, ki je pa nujna gle- de na pomanjkanje stekla na tržišču, ki ga je treba celo uvažati. V Tovarni kemičnih izdelkov ‘bi z morebitno rekonstrukcijo prešli na fina-lizacijo izdelkov, s čimer bi se občutno povečal dohodek delovne organizacije. Splošno trgovsko podjetje gradi trgovski ce"nter; Splošno gradbeno podjetje Hrastnik si namerava povečati mehanizacijo — na račun lastnih sredstev itd. Poudarjeno je bilo, da je treba vsako na- daljnje investiranje temeljito proučiti. V razpravah o družbenem standardu pa so poudarili, da je treba čimprej dograditi nov zdravstveni dom" in kopalni bazen. Tudi na področju hrastniške občine so zdaj v teku volitve novih samoupravnih organov. Prvi so jih opravili hrastniški in dolski rudarji; sledili so jim pa v Združenih brivnicah Hrastnik-Dol. Z volitvami bodo zaključili 15. junija, ko bodo volili nove samoupravne organe v Kmetijski zadrugi Dol. (a) Hrastnik Vprašanje o problemih šolstva v Hrastniku je bilo že dalj časa na dnevnih redih najrazličnejših sej, tako sveta za prosveto in kulturo, in drugih. Predmet vsake učiteljske konference na šolah in strokovnih posvetih so učni uspehi, ki nikoli niso zadovoljivi Reorganizacija šolstva v Hrastniku 2. junija je bil v klubu Svobode na Dolu pri Hrastniku širši sestanek političnega aktiva, na katerem so govorili o ustanovitvi krajevne skupnosti, o statutu ter o izvedbi predstoječih zborov volivcev. Aktiv je bil mnenja, da je. ustanovitev krajevne skupnosti za območje Dola in Brnice nujno potrebna. Krajevna skupnost naj skrbi za napredek naselja, za katerega bo ustanovljena, z ustanavljanjem materialnih pogojev za življenje delovnih ljudi in s pomočjo, ki jo daje družinam in posameznikom; pri zadovoljevanju dnevnih potreb pa naj skrbi za stalno dviganje družbenega in materialnega standarda. Skupnost naj upravljajo občani, ki prebivajo na njenem pbmočju, in sicer naj odločajo o vseh važnejših vprašanjih tega območja. Komisija, ki je pripravila osnutek statuta krajevne skupnosti, je tega občanom že tolmačila na tribunah občanov. Na zborih volivcev pa bo statut dan občanom v obravnavo in sprejetje. D. M. Vsestranska proučevanja so pokazala, da so se poleg študijskih razlogov, da se otrok noče učiti, ali slabe domače vzgoje, pokazali tudt Objektivni razlogi, ki negativno vplivajo na slab učni uspeh. V prvi vrsti je pomanjkanje učnih moči za predmetni pouk na višji stopnji in pomanjkanje prostorov, kjer bi lahko bil sodobni pouk, in pa delno pomanjkanje nekaterih učnih pripomočkov. To torej pomeni, da ni dovolj, da otroci samo obiskujejo osemletno obvezno šolanje, temveč je predvsem važno, da si v teh osmih letih šolanja otrok pridobi potrebno znanje, ki mu je ne-obhodno potrebno, in osnovo, da se vključi v kakršnokoli družbeno koristno delo, bo- disi v nadaljevanju študija, pa tudi vključitev v proizvodnjo v bodoče brez šol ne bo mogoča. Proučevanja so pokazala oziroma so nas privedla do spoznanja, da je odstranitev razlogov za slabše učne uspehe mogoče v precejšnji meri doseči s tem, da bi združili osnovno šolo Ivana Cankarja in osnovno šolo narodnega heroja Rajka v eno šolo s tem, da bi bil pouk za višje razrede (6., 7. in 8. razred) v prostorih šole heroja Rajka, ker ima ta šola ustrezne prostore, poleg učilnic tudi telovadnico, prostore za kabinet, delavnico za tehnični pouk itd. Vsi učenci nižjih razredov pa bi obiskovali pouk v obeh stavbah šole Ivana Cankarja. Sola bi torej imela eno vodstvo. Prednosti združitve šol pa bi bile zlasti v tem, da bi bil predmetni pouk na višji stopnji kvalitetnejši, ker bo obstoječe predmetne učitelje in profesorje mogoče bolj angažirati in učne predmete bolj strokovno zasesti, ker bodo vsi navedeni prosvetni delavci delali v eni sami šoli. Tudi na nižji stopnji se bo kvaliteta dela izboljšala, ker se bo pomočnik upravitelja predvsem poglabljal v pouk nižjih razredov, kar doslej ni bilo mogoče, saj je znano, da so se morali iz objektivnih razlogov upravitelji predvsem posvečati problematiki višjih razredov. Na taki popolni osnovni šoli bi se laže opremili kabineti s sodobnimi učili, učila, Delovni dogovor komunistov Predkongresni konferenci organizacije ZK v Steklarni, ki se jo je udeležilo nad 100 članov ZK, je prisostvovala tudi članica CK ZKJ, tovarišica Lidija Šentjurc Izčrpen referat sekretarja tovarniškega komiteja ZK v Steklarni Hrastnik Tramteja je predvsem analiziral druž-beno-ekonomske procese v tem kolektivu in naloge komunistov v odnosu do njih. V ospredju so bili različni pogledi posameznih kategorij zaposlenih do delitve, delavskega upravljanja, razvoja delovne organizacije itd. Dobršen del referata je bil posvečen tudi politiki komune, družbenega standarda, potrebam in možnostim, zlasti za prebivalstvo v Spodnjem Hrastniku. problemov, ki se pojavljajo v vsakodnevni proizvodnji. Nova delitev dohodka je vzpostavila v dokajšnji meri nove odnose- med zaposlenimi. Vse več je čutiti prizadevnost pri proizvajalcu za boljšo kvaliteto, za zmanj- Razprava na predkongresni konferenci je bila živahna in dokazuje, da so člani ZK v Steklarni prisotni v dogajanjih znotraj delovne organizacije in komune ter da predvsem iščejo lastne možnosti za odpravo številnih Sanje loma itd. Vsa ta.prizadevanja pa je treba neprestano spremljati in usmerjati v nadaljnji razvoj. Na konferenci so se člani ZK iz hrastniške Steklarne pogovorili tudi o kritiki inl kritizerstvu, o delu komunistov v |organih upravljanja in o delu komunistov v občinski skupščini in njenih organih. . Članica CK ZKJ tovarišica Lidija Šentjurc je v obširni razpravi govorila o problemih v našem gospodarskem sistemu, o odnosih med ko- munisti in o aktivnosti članov ZK v predkongresni dejavnosti. Pohvalila je delovanje komunistov v Steklarni, predvsem zaradi tega, ker so se odločili za odločno borbo proti starim mišljenjem v korist novih in naprednih pogledov nte proizvodnjo, modernizacijo in celoten razvoj. s katerimi obe šoli že razpolagata, bi se združila za nižjo stopnjo na nižji in za višjo na višji ' stopnji. Tudi manjkajoča učila bi bilo mogoče laže kupiti, ker bi tako dejansko opremljali s potrebnimi pripomočki eno šolo, ne pa dveh. V učnem zboru tako združene šole bi imeli na višji stopnji po dva strokovnjaka za posamezne predmete in bi bila možna lažja primerjava njihovega dela, kar bi neposredno vplivalo na kvaliteto pouka. Pošolske dejavnosti in dodatno pomoč bi bilo mogoče laže organizirati in jih nadzorovati. Brez dvoma se bodo zlasti v začetku pojavile težave in pomanjkljivosti, ki so nujno zlo povsod, kjer se uvajajo spremembe in novosti. Vendar če pretehtamo dobre strani take združitve in poiščemo negativne ter oboje primerjamo/bomo ugotovili, da je več dobrih. Ce bomo ob tem imeli pred očmi še cilj, ki ga hočemo s tem doseči, to je boljši in kvalitetnejši pouk ter. boljši uspeh učencev, ni dvoma, da bo tudi odločitev temu primerna. Ta predlog je bil osvojen na širšem posvetovanju političnega1 aktiva v Hrastniku zadnji četrtek in bo dan zdaj v razpravo na zbore volivcev. Prepričani smo, da bodo zbori volivcev tehtno predi-skutirali vprašanj^ združitve in dali svoje predlogg, na podlagi katerih bo dokončno o tem odločala Skupščina občine Hrastnik. M. K. PRVIČ ČEZ 180 MILIJONOV BIN MESEČNE REALIZACIJE V »TEVE-VARNOSTI« ZAGORJE JE KOLEKTIV V MESECU MAJU DOSEGEL VELIK USPEH. PRVIČ OD OBSTOJA TOVARNE JE ZNAŠALA MESEČNA REALIZACIJA NAD 160 MILIJONOV DINARJEV. Ker je v delovni organizaciji v navadi dnevno obveščanje o doseženi proizvodnjo oz. realizaciji, je vladala v zadn-jih dneh meseca rpaja precejšnja nervoza: »Ali bo šlo preko 100 milijonov din ali ne?« so se spraševali skoraj vsi proizvajalci. In ko je bila končno le zapisana številka 101 milijon dinarjev realizacije, so jo delavci sami v velikem veselju okrasili z zelenjem. Prav čutilo ••se je, kako so bile pozabljene težave in kako se je na- ZflKUUČEK ŠOLSKEGA LETI Doslej so ploulrjl Iz Podku- selila med vse člane kolek- u vsako leto proslavili za- ključek šolskega leta z raznimi Igricami, ki so bile vsem zelo všeč. tiva radost. »Torej bomo le zmogli že letos milijardo!« so drug drugega bodrili. Tako nam počasi raste iz majhne tovarnice novi milijarder v zagorski dolini. Z. P. Volitve novih samoupravnih organov v polnem tekn PRVI SO IZVOLILI NOVI DELAVSKI SVET V KOMUNALNEM PODJETJU. — ZAGORSKI RUDARJI SO VOLILI V TOREK. Na področju zagorske občine so v tem tednu v polnem teku volitve novih samoupravnih organov. V maju in v začetku junija so bili zbori proizvajalcev, na katerih so zaposleni sprejemali kandidatne liste. Na zagorskem Rudniku rjavega premoga, v Industriji gradbenega materiala, TEVE-VARNOSTI in še v nekaterih kolektivih so pred zbori proizvajalcev pripravili še sestanke po posameznih oddelkih, na katerih so razpravljali o predlogih za kandidate za nove člane samoupravnih organov. Kot smo že poročali, so prve nove organe samoupravljanja izvolili v Komunalnem podjetju Zagorje bo Savi. Zagorski rudarji so volili nov delavski svet v torek, 9. junija; v TEVE-VAR- NOSTI jih bodo volili danes; jutri v Tovarni elek-troporcelana Izlake itd. Na občinskem sindikalnem svetu v Zagorju ob Savi smo izvedeli, da bodo v vseh delovnih kolektivih na področju občine spričo skrbnih priprav uspeli do 16. junija izvoliti nove samoupravne organe. -an. Delovni uspehi IGM Zagorje Letošnja prireditev pa bo drugačna.. Ker zahteva naraščajoči promet vse večjo pazljivost so se odtočili za oddajo ;»Povej, kaj veš o prometnih predpisih«. Oddajo bo še popestril prihod pionirjev Iz sosednjih šol: Gabrovke, Kolektiv Industrije gradbenega materiala Zagorje ob Dol pri Litiji, Polšnika, Do- Savi uspešno izpolnjuje planske naloge, tako v pogledu bovca, Cemšenika, matične proizvodnje kakor v izvajanju investicij. Do konca meseca šole iz Zagorja In iz Radeč, maja je bilo proizvedeno 22.626 ton kosovnega1 apna in Pomoč pri realizaciji vsega - 22.411 ton hidratiziranega apna, kar pomeni, da je bil tega je obljubil tudi oddelek operativni plan pri kosovnem apnu dosežen v višini 103,79 TNZ Občinske skupščine Za- odstotka, pri hidratiziranem apnu pa do 112,72 odstotka, gorje. V celoti je torej operativni plan presežen za 6,85 odstotka. Pionirji pričakujejo tudi na Pri tem pa je treba poudariti, da je zaradi preusmeritve . . . ' , ..... ., . proizvodnje skozi novi presipni jašek prišlo v mesecu letošnji prireditvi lep obi . marcn in aprj|u do določenih težav v proizvodnji. V me--mk- seču maju pa je z nekaterimi tehnološkimi posegi uspelo normalizirati proizvodnjo in jo celo povišati. V prehajanju prehodne fa- brez večjih motenj v proiz-ze iz ročnega v mehansko pridobivanje apnenca je s tem uspešno rešeno -stanje Volitve v Komunalnem podjetju četek poskusnega obratovanja pa je predviden v začetku meseca oktobra. Poleg nespornih ekonomskih koristi, ki jih prinaša ta naložba, gre v tem primeru tudi za humanizacijo dela ob upoštevanju dejstva, da so do-sedanij delovni pogoji v kamnolomu odraz primitivne preteklosti. EL A. ŠPORTNI MN V četrtek, 4. junija, je bilo na Dolah pri Litiji prijateljsko srečanje pionirjev iz Dol iu Podkuma. Podkumski pionirji so izrabili zadnji športni dan v tem športnem letu in se pomerili v lahki atletiki s svojimi sosedi. Goste so lepo sprejeli in jih pogostili, medtem ko so učitelji izmenjali več mnenj in izkušenj o šolskem delu in reorganizaciji šolske mreže. -mk- Zagorje Zaščitne mostove na cesti od Lok do Separacije so z opustitvijo žičnice Kisovec — Čilenca podprli vodnji. Na področju investicij so bila po planu zaključena rudarska dela na preureditvi zavornega jaška v silos za granulirani apnenec. Na nivoju etaže kamnoloma pa opravljajo zemeljska dela za izgradnjo drobilnice. Zagotovljena je tudi pravočasna dpbava uvožene in domače strojne opreme, pri- PROSLAVA KRVODAJALCEV V ZAGORJU V petek, 5. junija, |e priredil Občinski odbor RK Zagorje, v Delavskem domu proslavo krvodajalcev, ki je bila hkrati tudi praznovanje 20-lelnice Rdečega križa Slovenije. • Uvodoma je dr. Franc Strojnik spregovoril o pomenu krvodajalstva In o sami zgodovini transiuzlje, nato pa so podmladkarjl osnovne šole Toneta Okrogarja In osnovne šole Zagorje Izvajali kratek kulturni program. Zatem pa so najzaslužnejšim krvodajalcem podelili 6 zlatih In 33 srebrnih značk v znak hvaležnosti za njihove* humane akcije. (rap) | Komisija za razpis prostih delovnih mest pri i svetu delovne skupnosti skupščine občine Zagorje \ ob Savi RAZPISUJE naslednja prosta delovna mesta: 1. upravnega referenta v skupščinski pisarni; 2. referenta za družbene službe v oddelku za splošne zadeve; 3. šefa odseka za dohodke in davčnega kontrolorja 4. referenta za gradbene zadeve in urbanizem. Pogoji: pod točko I — višja upravna šola in tri leta prakse; pod točko 2 — višja pedagoška šola in tri leta prakse; pod točko 3 — višja komercialna šola ali ustrezna srednja šola ter pet let prakse; pod točko 4 — fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo ali gradbeni tehni-kum ter pet let prakse. Osebni dohodek po pravilniku o notranji organizaciji, delovnih razmerjih in delitvi dohodka v upravi Skupščine občine Zagorje ob Savi. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe z opisom dosedanjega dela in življenjepis je vložiti |i pri skupščini občine Zagorje ob Savi. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. iiinniMiiiiiNHiiiiHmMiiHimiiiiiniHmni Volitve samoupravnih organov v Litiji m PRVE NOVE SAMOUPRAVNE ORGANE SO IZVOLILI V INDUSTRIJI APNA KRESNICE IN V PREDILNICI. — NA ZBORIH RAZPRAVE O PROGRAMIH DELA NOVIH DELAVSKIH SVETOV. — V INDUSTRIJI USNJA KAŽEJO PREMAJHNO ZANIMANJE ZA VOLITVE NOVIH SAMOUPRAVNIH ORGANOV. _____( Z volitvami novih samoupravnih organov so začeli na področju litijske občine 28. maja, ko so volili v Industriji apna Kresnice. Dan za tem so opravili volitve v litijski Predilnici, sledili pa so jim še v poslovni enoti Litija Rudnikov svinca in topilnice Mežica ter v Kmetijski zadrugi Litija. V torek so volili nove samoupravne organe v Komunalnem podjetju; v soboto jih bodo v Lesni industriji, Gradbenem podjetju in Industriji usnja Šmartno; v nedeljo pa v Kmetijski zadrugi Gabrovka — Dole. V okviru pripatv za volitve so po vseh kolektivih organizirali zbore proizvajalcev. Ti so najbolj uspeli v Industriji apna Kresnice in v Predilnici. Na zborih proizvajalcev so potrjevali predloge kandidatov, razpravljali pa so tudi o programih dela novih delavskih svetov. Predvsem so poudarili, da je treba posvetiti vso pozornost izobraževanju članov samoupravnih organov, več sredstev pa bi kazalo nameniti za potrebe družbenega standarda, v Litiji konkretno za rešitev vprašanj v zvezi z var- stvom otrok. Mimo drugega pa so na zborih proizvajalcev analizirali še dosežene proizvodne uspehe v letošnjem letu. Omeniti pa je treba, da v Industriji usnja v Šmartnem sindikalna organizacija ne kaže interesa za volitve novih samoupravnih organov, čeprav je dovolj problemov, ki bi jih morali ti organi urediti. Na sestanku aktiva, kf naj bi skrbel za pripravo in izvedbo volitev, je bila udeležba izredno slaba; slabo pa so bila obiskana tudi zasedanja delavskega sveta, saj je bilo v povprečju na sejah prisotnih le 60 V* članov delavskega sveta, medtem ko jih je bilo kar 20'/« neopravičeno odsotnih. L. «mun nam Vrtnarija litijskem polju bo letos poskrbela tudi za posladek — na nekaj arih so zasadili jagode..Ce bodo uspeli, bodo prihodnje leto nasad še povečali. OBČINSKA VOLILNA KONFERENCA Končane neprave p nadaljnjem razvoju kmetijstvu in gozdarstva ZK 12, JUNIJA OBČINSKI KOMITE ZKS LITIJA JE SKMNIL, DA BO OBČINSKA VOLILNA KONFERENCA ORGANIZACIJE ZK V PETEK, 12. APRILA. Nakazati perspektivo Ker so na aktivih v pripravah na konferenco razpravljali o vrsti aktualnih vprašanj, so se odločili, da naj bi na konferenci največ razpravljali o samoupravljanju in delitvi po delu ter o vlogi Zveze komunistov pri tem bistvenem vprašanju našega sistema, ker so na volilnih konferencah v organizacijah ZK ugotovili vrsto slabosti prav na tem področju. (ma) NOVICE IZ ŠMARTNA Don mladosti V Šmartnem so v soboto, 23. maja, pričeli s proslavljanjem Dneva mladosti, ki so na osemletki sprejeli v mladinsko organizacijo 50 novih članov. Na slovesnosti so med drugim sklenili, da se bo odslej njihov aktiv imenoval po narodnem heroju Francu Roz-manu-Stanetu. Po krajšem kulturnem programu so odšli na Sela, kjer so zažgali kres. Na sam Dan mladosti pa so se odpravili novo sprejeti člani skupno z mladinci osmega razreda na izlet na Gorenjsko, kjer so sl ogledali Begunje, Drago, Prešernovo rojstno hišo in novo letališče, učenci nižjih razredov pa so obiskali zasavske planinske postojan- Hill ke Kum, Zasavsko goro in druge okoliške hribe. Praznovanje pa so tudi slovesno zaključili z izdajo druge številke pionirskega časopisa BLISK, ki je izšel v nakladi 400 izvodov. -is dualnimi kmetijskimi proizvajalci in pogodbenega sodelo-vanza, ko tako kmetijske organizacije kot kmetje niso izpolnjevali dogovorov. Individualni kmetijski proizvajalci v hribovitih področjih so se ihočno zanimali za nove oblike gospodarjenja na takih področjih, sicer pa je bilo opaziti precejšnje zanimanje za pogodbeno sodelovanje v živinoreji in svinjereji. Kot je bilo poudarjeno, bi drobna kmetijska mehanizacija lahko v veliki meri pripomogla k večanju proizvodnje, vendar je ni mogoče dobiti; strojne usluge kmetijskih zadrug pa Lilija Gabrovk* nad Na področju litijske občine so te dni končali z razpravami o nadaljnjem razvoju kmetijstva in gozdarstva, o čemer so razpravljali na razširjenih sejah krajevnih organizacij SZDL s družbeno-političnimi organizacijami in individualnimi kmetijskimi proizvajalci. Zbori so bili na Primskovem, Ješčah, Štangi, Dolah, Gradišču, Polšnikn, Bregu, Gradiških Lazah, Kostrevnid, Savi, Kresnicah, Jevnici, Hotiču, Vačah, Gabrovki, Šmartnem, Zavrstniku, Javorju in Podrojah; udeležilo pa se jih je 700 članov SZDL in individualnih kmetijskih proizvajalcev. Na zborih so najprej raz- dili poročilom, v razpravi pa pravi j ali o poročilu, ki ga je je povsod izstopala potreba, posebej za to priložnost pri- da se individualnim kmetij-pravila komisija za kmečka skfln proizvajalcem čimprej vprašanja pri občisnkem od- jasno nakaže njihova perspek-boru SZDL Litija; uvodoma pa tiva. V razpravah je bilo sli-je o tem gradivu razpravljal šati največ pripopab na račun razširjeni plenum ObO SZDL premajhne strokovne pomoči Litija. s strani kmetijskih organj^a- Kmetijski proizvajalci so s clji premajhne povezave kme- so po mnenju kmetijskih pro-precejšnjim zanimanjem sle- tijskih organizacij z indivi- izvajalcev predrage in slabe. Na več zborih je bila poudarjena potreba, da se nameni več pozornosti izobraževanju kmetijskih proizvajalcev in naj bi v ta namen tudi v šolah temu namenu prilagodili učne načrte; nekateri pa so tudi predlagali, da naj bi uvedli drugačno davčno politiko do kooperantov. Precejšnje pozornosti je bilo deležno še vprašanje odhajanja delovne sile s kmetij. V kratkem bo o analizi razprav na zborih o nadaljnjem razvoju kmetijstva in gozdarstva razpravljal izvršni odbor občinskega odbora SZDL Litija in ugotovitve o obliki priporočila posredoval Skupščini občine Litija ter vsem kmetijskim organizacijam. Litijo — vse bolj privlačna Izletniška točka m turiste -ek. S DVA STOLPCA Spst je bil na vrsti naš vsakotedenski obisk in-tako smo se oglasili pri MARIJI SRŠENOVI na Turju nad Hrastnikom, ki bo letos avgusta dočakala že svojih 92 let. Ob prvem povpraševanju sem zvedel, da jo je bolezen položila v posteljo. Ko sem jo fotografiral, sem tudi zvedel, da je bila s tem šele drugič ali tretjič v življenju »slikana«, saj ni bilo nikoli časa za to. Ker je izhajala iz kmečke družine Hribovškovih, jo je že v rani mladosti čakalo le delo na polju. Bilo je 12 otrok — v večini pa niso obiskovali šole, ki je bila nč Dolu, in so se drug od drugega naučili kaj malega pjsati ln brati, vendar ni bilo časa za vse. Tako Marija ni nikoli hodila v šolo, kadar pa se je bilo treba kje podpisati, je pa »podkrižala«, pa je bilo. Ze kot kmečko dekle je služila pri drugih ljudeh, prislužene krajcarje pa je morala datu očetu. Potem, ko je kasneje služila v Tr-bovi ah in v Rečici, pa je hodil za njo Jože. >.Nekaj časa sem se ga branila, ko pa sem videla, da je priden za delo in da dobro zasluži, sem se pa omehčala in sva se vzela . . . « mi je rekla. Poročila sta se 1890. leta in v zakonu sta imela kar 13 otrok. On je hodil »na šiht« v Hrastnik, ona pa je bila doma s kopico otrok in dela čez glavo. »Ja, ja, enega sem imela po,d srcem, enega na rokah, enega pa v košu,« mi je s smehom dejala. Mož pa je moral še bolj poprijeti za delo, ker sta se zadolžila, ko sta kupila še nekaj malega zemlje, in je le ob sobotah zvečer prihajal domov. Ona pa je vzredila teleta ali kake mlade svinje in nosila mleko v dolino, da je bilo kaj denarja pri hiši. Ko so njeni otroci dorasli, so se razkropili po svetu, pri njej doma pa je ostala le hči Eva, ki zdaj lepo skrbi zanjo. Marija tudi ni pozabila povedati, da so se v dneh okupacije pri njihovi hiši mnogokrat oglašali partizani. Če ni bilo kruha, so dobili pa suhih ehrušk. Zdaj, ko leži v postelji, se ji zdijo dnevi nadvse dolgi. Brala bi rada, pa tega žal ne zna. V mladih letih je bila rada vesela in je zelo rada pela. Še za " slovo mi je to Skušala dokazati s starim napevom »Ko so fantje proti vasi šli«, vendar je omagala. Leta so tu, leta ... (rap) MUNiE SENOŽETI kltK v^čč dol čeč-e prapretno isniki —rLcrttcrt-ccfC^ ZGODBE^ ruL/& I Sestanek kolektiva v tovarni papirja- Več kot 200 članov delovnega kolektiva radeške Tovarne papirja je pred dnevi izvedlo uspel sestanek kot predpriprave na volitve v nove samoupravne organe. Tu so tudi izbrali kandidate za nov delavski svet. Največje število predlaganih je iz neposredne-proizvodnje, med njimi tudi več žena. Volitve so izvedli včeraj, 10. junija, in so povsem uspele. V posameznih ekonomskih enotah so tudi že izvolili svete teh enot. Po sedanjem sistemu imajo v Tovarni papirja pet samostojnih ekonomskih enot, ki bodo po novem statutu dobile tudi večje materialne in ostale pristojnosti. Na zadnjem sestanku kolektiva so se delavci podrobno seznanili tudi z novim zakonom o pokojninskem zavarovanju, pogovorili pa so se tudi o možnostih prehoda na 42-urni delovni teden jn o napredovanju rekonstrukcije, ki je v polnem teku. -K. Otvoritev plavalne sezone Preteklo soboto je sindikalna organizacija Tovarne papirja v Radečah otvorila letošnjo kopalno sezono v Radečah s predajo bazena svojemu namenu. Brez dvoma bo to znaten korak naprej v razvoju turiz-tudi mnogi inozemski gostje. Kot je znano, letošnje leto tošnjo sezono v radeškem predelu, zlasti z ozirom na ba- zen, se zanimajo številni delovni kolektivi iz Slovenije in tudi iz sosednjih republik pa ma v tem delu Zasavja. Za le-uprava kopališča tudi ne bo povečala cen uporabi in sto- Lovski revir na Vačah V litijski komuni, kamor štejemo tudi Vače, deluje več lovskih družin, tako v Litiji, Šmartnem, Kresnicah, v Gabrovki, na Polšniku in na Dolah nad Litijo. Seveda imajo lastno lovsko družino tudi na Vačah. Revir se razteza na zapadni strani po Slivni, na vzhodni pa proti Zasavski gori. Ker so v tem predelu samotne kmetije z njivami, ima divjad dovolj brane. Lovska družina Vače ima lasten lovski dom nad zaselkom Klanec pod Slivno. „ .. EdJ Prva trboveljska stolpnica miki j TEDNIK »M ' % ■: 3 V revirju Vače je precej divjadi: perjad pa tudi divji zajet in srnjad. Lovci pridno ■ uničujejo lisice, kragulje in druge lovske škodljivce. V tem revirju se zadržuje zadnja leta trop jelenov, ki delajo kmetom občutno škodo. V zadnjem času so ustrelili člani lovske družine dva jelena, ki sta se klatila s tropom v gozdovih med Klenikom in Roviškovcem v bližini znane planinske postojanke na Zasavski gori. Najlepšega jelena v tem predelu pa je ustrelil najstarejši član lovske družine Vače Jernej Juvančič. V bližino Vač se je zatekel že tudi medved, ki ga je ustrelil Tednikov intervju s člani delegacije PRIJATELJSTVO DVEH RUDARSKIH MEST • Ob občinskem prazniku Trbovelj in ob praznovanju • 40-letnice zloma fašistične • Orjune se je v tem revir- • skem kraju mudila deltga- • cija občine Sallaumines na • čelu z gospodom Emilom • Lefebyrejem — iz izrazite- • ga rudarskega mesta v • Severni Franciji. »Dolgotrajna želja naših rojakov v teh k a jih in predstavnikov občine Sallaumines po čim tesnejšem sodelovanju med našimi kraji, našimi in njihovimi ljudmi je privedla do tega, da lahko danes na tej svečani seji, ko praznujemo 40-letnico zloma fašistične Orjune, podpišemo protokol o pobratenju med mestoma Sallaumines in Trbovlje«, je poudaril Lojzj Trpin na svečani seji Občinske skupščine občine Trbovlje 1. junija v Delavskem domu. To je bil lep ln svečan do- godek, ki bo za vedno ostal zapisan v srcih naših trboveljskih rudarjev. Značaj sodelovanja, kateremu je bilo tokrat dano tudi formalno potrdilo, se kaže najbolje v tem, da so tudi naše delegacije, ki so obiskovale te k aje v Franciji, doživljale tople, bratske sprejeme. To je pre-rastlo okvir kulturnih, športnih in drugih stikov z našimi izseljenci J- rojaki, postalo je sodelovanje z borci za mir, za napredek človeštva, za bratske odnose med narodi, boj proti vojni. Nato je spregovoril tudi generalni sekietar občine Sallaumines — Michel Non n: »Naši delegaciji je v veliko čast In zadovoljstvo, da je gost vaše občinske skupščine .,. Prebivalci Sallauminesa cehimo napore vaše države in še posebej maršala Tita za medsebojno razumevanje med malimi in velikimi narodi, za miroljubno koeksi.ten.o in za mir ,..« V njihovi delegaciji pa so bili tudi izseljenci Kastelic, čebul, Burnik in Filipič, zato sms se v hipu domenili in že je stekel intervju za »Zasavski tednik« v foyerju Delavskega doma. Najprej sem se obrnil do generalnega sekretarja občine Sallauminesa — Michela No-nona, ki" je skupno z drugimi takoj privolil v lazgovor. — Kako se počutite v rudarskih Trbovljah ? »lmpresloniranl smo Ob tej vaši svečanosti, ko smo formalno potrdili bratske vezi, ki so sicer žc obstajale ob priliki Izmenjav delegacij, bi rad povedal, da ml je mesto zelo všeč, še posebej je bilo po starih fotografijah videti, da je bil do ežen velik napredek, ki vam je lahko v ponos. Vesel sem ■ srečanja z vašimi ljudmi — p ijetni so. Doživeli smo tudi nepričakovano lep sprejem in ugotovili, da se vaši ljudje iadi veselo razpoložijo « — Dovolite tudi vi kratko vprašanje, sr.m nagovo II podžupana tega mesta — Emila Lvfebvreja. Vaš splošni občutek ob obisku v Jugoslaviji? »Ko smo pripotovali, ne bom nikoli pozabil skupine brigadirjev, ki sniii jih s.eiali na ljubljanskem kolodvoru Zanimali so se za naš obisk in toplo smo si stisnili roke. Zanimiv in prijeten je tudi občutek in spoznanje, da pri vas že mladim mnogo zaupate, le-tl pa se zavedajo svojih nalog in jih tudi izpolnjujejo« — Ste prvič v Trbovljah? Na to vprašanje je. odgovoril Jože ŠUŠTAR, č'an Ue'egacij? iz Sallauminesa: Gostje — delegacija mesta Sallaumines s Trboveljčani v razgovoru z novinarjem IrNe, drugič sem že v tem rudarskem k a ju. P, ed dvemi leti sem že tu v Trbov jah obiskal svoje prijatelje. Tudi v teh dveh letih je opaziti spremembe v raz oju k. a ja. V Franciji pa živim že 35 let in delam v rudniku, sicer pa sem v naši delegaciji tudi edini flzkulturnik iz našega kraja.« — Tud vi ste Slovenec, kajne, sem vprašal Franca KASTELICA: »Da, rojen sem v Selah pri Šumberku na Dolenjskem, v Sallauminesu pa s m z tuj tudi podpredsednik Zd u žen ja Jugoslovanov, namen tega našega društva pa je y združenju naših rojakov v s v mi Franciji in da imamo stalne stike z domovini). Tudi jaz sem 1960. leta žr. prišel na obisk k trbo.eljskim prijateljem Trbovlje so zelo prijetne. S efen sem, da se nahajam spel v Trbovljah. Tega srečanja ne bom nikoli pozabil « Zal ni bilo . eč časa in posloviti smo se morali Stilk rok pa je povedal, da smo si zdaj še bližji Poslali smo veliki prijatelji Prijarel.ll mesta Sallaumines In Trbovelj. Tekst V. »alčlč ZT Foto: R. Hidri m ■ ritvam v kopališču. V lanskem letu si je kopališče ogledalo več kot 8000 domačih in tujih gostov. Letos računajo še na enkrat večje število obiskovalcev. Naprave okrog bazena in sam bazen so lepo uredili, tako da je povsem pripravljen za sprejem novih gostov. domačin, ko je bil na preži na divje prašiče. V revirju Vače bi zlahka postal lov turistična zanimivost in privlačnost. Ves revir je blizu prometnih cest, zato je dostop lagoden in nenaporen. J. Z. Motiv z Vač 2IVL1EN m „Trenutki, ki pečejo v sreeu Mati Tina se je tistega jesenskega dne napotila na sodišče. Razmišljala je, če se bo tokrat Staine pokazal kot oče, ki še vedno čuti v sebi, da ima nekje sina, saj je nekoč dejal, da bi mu vedno pomagal. Za Stanka je namreč plačeval do tedaj le 700 dinarjev preživnine, od te zadnje določitve pa so se potrebe znatno povečale. Obiskoval je srednjo šolo in treba je bilo kupiti marsikaj. Ni prišla z zahtevo, prišla je s prošnjo za njenega vnuka. Tudi ni imela namena »zahtevati« več kot vsaj 1600 dinarjev — z ozirom, da ima zSaj družino in otroke. Upala je, da s tem od njega ne bo zahtevala preveč ... Nikoli še ni bila na sodišču in obdajal jo je neki neznan, tesen občutek. Ko je sedela že pred sodnikom in porotniki, je prišel tudi on. Streslo jo je, ko ga je zagledala. Nato je sodnik obrazložil tožencu Stanetu zahtevek in še posebej poudaril, da tožeča Stranka Tina ne zahteva več. »Se strinjate z omenjeno vsoto plačevanja preživnine za vašega sina?« »Ne, ne strinjam se. Pripravljen sem plačevati 1100 din, več pa ne bom plačal ...« je odvrnil Stane. »O tem bomo odločili mi, zato smo tudi tu. Torej niste pripravljeni plačevati zahtevano višino preživnine? Zakaj, povejte vzroke?!* je dodal sodnik in ga ostro pranotril od nog do glave. »Iz principa nisem pripravljen plačevati. Fant veliko zasluži honorarno pri...« Sodnik ga je prekinil: »Se vam morda ne zdi, da bi morali reči .— moj sin in ne fant?« »No, zasluži pač s honorarji. Mislim, da ne potrebuje moje pomoči!« »Koliko pa zasluži vaš sin s honorarji na mesec?« je spet vprašal sodnik. »Tega pa ne vem, pa se bom osebno informiral...« »Ne bo potrebno, bomo že mi sami zvedeli, kakšni • so njegovi honorarji,* je takoj odgovoril sodnik, »pa tudi za vas bomo zvedeli.« Tina je tiho sedela in ni pripomnila ničesar. Samo poslušala je, v njeni notranjosti pa so se mešala podzavestna vprašanja: ALI JE MOGOČE, DA Sl TAKO BREZ SRCA? ALI JE MOGOČE, DA SI ZAVRGEL SVOJEGA SINA IN VSE POZABIL? Solze so ji silile v oči, #a se je premagala. »Kaj bi povedali vi — kot tožeča stranka?« se je sodnik obrnil do Tine. »Če že res ne bi hotel...« Sodnik je vzrojil in jo prekinil'sredi stavka: »Nimate prav, če popuščate, zahtevate lahko z vso pravico. On je vendar oče in njegovega sina vzdržujete vi!« Razprava je bila preložena za prihodnjič. Ko sta se spet srečala pred sodiščem, je bila Tina še nemirnejša. Tiho je sedla na stol in 'čakala nadaljevanja. Nato je sodnik poročal, da je sodišče izvedlo dokaze o prejemkih toženca in tudi mladoletnega Stanka. Iz'poročila je bilo razvidno, da je toženec Stane precej zaslužil z raznim priložnostnim delom, ki mu je naneslo kar čedno vsoto, medtem ko je prejel Stanko v celem letu nekaj tisočakov honorarja, v šolskih počitnicah pa se je za en mesec zaposlil in prejel tudi tu le 5000 dinarjev, preostali mesec počitnic pa je bil v mladinski delovni brigadi. Sodišče je tudi ugotovilo, da razen otroškega dodatka drugih dohodkov nima. »In te vaše vsote primerjate s sinovim honorarjem? Ali ste se kdaj vprašali — kot oče, zakaj se je trudil, da je zaslužil kak dinar? Zato, ker je bila to potreba. In zdaj mu ponosno odrekate pomoč!« se je zavzel sodnik. Sodišče je nato razsodilo in ugodilo Tinini prošnji. »Ali je treba kaj podpisati?« je vprašal Stane čisto mirno, kot bi sklepal kupčijo. »Ce hočete, pa bo vseeno, tudi če ne podpišete,« je odgovoril sodnik. Ko je Stane nato odhajal po stopnicah s sodišča, je žvižgal... Tina je še obsedela v sodni dvorani in k njej je pristopil nekdo izmed porotnikov: »Slab oče, da se pogaja za 500 dinarjev. Več bi lahko zahtevali. Zares slab oče!« — Da, to je bil tisti, ki je rekel ob Stankovi pesmi: »Ja, to je pa moj sin!« (Se nadaljuje) Ha rozpotiu: sola življenje • Kmalu bo konec šolskega leta, mi je rekel urednik, in maturanti so že imeli svoj obhod. Pojdite, izberite nekatere med njimi in jih povprašajte to in ono. • No, o izbiri ni bilo dosti govora, saj pouka nimajo več in jih je že bolj težko dobiti, vendar se mi zdi, da sem vseeno imela »srečno roko«. • Vsem sem že od vsega začetka razložila, da se ne smejo čuditi, če jih bom vprašala kaj nenavadnega, saj smo standardnih vprašanj že vsi naveličani • Pa začnimo! nik, prav tako tudi ne Alberta Moravie. In film? Komičnih filmov ne mara. Rada ima resne In pa take »za jokat« — mi je zaupala; od igralcev so ji najbolj všeč Miha Baloh, Doris Day in Bri-gitte Bardot. Da, rada je lepo oblečena. Zanimala sem se, kaj pravi o oblačenju svojih vrstnic. No, kar v redu so oblečene, je odgovorila, ko je nekoliko premislila; v glavnem kar v redu in tudi okusno. Za politiko se ne zanima preveč, nekaj ve le o najvažnejših dogodkih. — So vam všeč dolgolasi in rjoveči angleški Beatles!? sem vp rajala najprej Hrastničanko Tatjano Grešak, maturantko gimnazije. — Oh, kje pa? Sploh mi niso všeč. Ne vem, kaj sploh kdo najde na njih, je rekla. In sicer glasba? Za jazz ji ni ka) dosti, raje posluša lahko glasbo in popevke — francoske, italijanske in tudi naše, seveda. No. potem vam je pa gotovo všeč »Poletna noč«, sem jo prekinila, ko ml je povedala, da so Ji najbolj všeč žalostne, sentimentalne pesmi. Ja, zelo mi je všeč, še skoraj raje pa Imam klasično glasbo, je odgovorila Tatjana. Najbolj me lahko navdušijo Beethoven, Chopin in Mozart, od opernih skladateljev najbolj občudujem ruske Hu-sorgskega, Čajkovskega, pa tudi Verdija, Puccinija in Bizeta zelo rada poslušam. Ce gre v gledališče, veliko raje gleda dramo oziroma tragedijo kot komedijo. Zaupala ml Je. da Je v zadnjem času napravil nartjo največji vtis Shakespearov »Hamlet«, sploh pa v »revirjih« zelo pogreša poklicno gledališče in se že veseli jeseni, ko se bo preselila v Ljubljano, kjer bo študirala psihologijo, ker bo lahko zahajala v gledališče. Zanimalo me je, če namerava po končanem študiju ostati v Hrastniku, pa mi je zatrdila, da kie drugje sploh ne bi hotela biti. Kaj pa bi spremenili v Hrastniku, če bi lahko — sem jo vprašala. No, — je premišljevala takole, družabno življenje je Tatjana GREŠAK Darja FLISEK pri nas bolJ\ »na psu«. Treba bi bilo misliti tudi na gledališče ln ne samo na ples; spremenila pa bi tudi klubsko strukturo, da bi se tja navadila dekleta prihajati tudi sama, kar se zdaj ne do-gala. - Kaj pravite, Tatjana, prva ljubezen res obstaja ali pa je to izmišljotina romanov in filmov? — O ne, nič ni izmišljeno to je res, je rekla' in kar nekoliko zardela. Kaj bere? No, razne svetovne romane pa tudi naše; za počitnice pridejo X-1W romani kar prav, je menila. Ni pa brala Francolse Sagan, ki Jo je, ni ie dolgo tega, požrl vsak -najat- — Ste trenutno zaljubljeni? sem jo kar naenkrat vprašala. Se huje Je zardela kot prej. — No. ne vem, kaj bi rekla. Res ne vem, če sem. (Pa Ji nisem popolnoma verjela.) — Radi plešete? sem Jo skušala spraviti iz zadrege. Seveda seda plešem, predvsem cha-cha-eha. _ — Zdaj mi pa povejte, Tatjana, tri ljudi v Jugoslaviji, za katere se najbolj navdušujete. Ni dolgo premišljevala: Stane Sever, Majda Potokarjeva in Beti Jurkovič. — In v svetovnem merilu? — Hruščov, Nat King Cole, Frank Sinatra. Vaš hobby? — Zbiranje razglednic. Pa še zadnje vprašanje: najljubši pisatelj — France Bevk; najljubši skladatelj — Musorg-ski; pevec — Nat King Cole; igralec (oziroma igralka) — Majda Potokarjeva; politik — Ken-nedy; znanstvenik — Nikola Tesla in športnik — Miro Cerar. Se za sliko sva se zmenili, hvala lepa in na svidenje! Darja Flisek in Poldi Pavšek, maturanta ekonomske srednje šole, sta oba Zagorjana in celo soseda. BeatlesOv sploh ne preneseta, niti ne razumeta histerije okrog njih. Popevke so všeč obema, posebno sentimentalne, oba sta navdušena nad »Poletno nočjo«. V klasični glasbi nista ravno doma, so pa Darji všeč opere, posebno Italijanske. Komedij tudi onadva ne marate in še najbolj jima je všeč Shakespeare. Poklicno gledališče zelo pogrešata. Film? Nasmehnila sta se ln mi razložila, da sta velika ljubitelja filmov. Poldlju je neznansko všeč Šarita Montlel ln Rock Hudson, Darji pa Mari e-Joe#« Brialv^1^-1 torej" sami^Francozh rnarevklaem0bd! kpold!tse‘bonnaSa^n zaposlil v trboveljski Strojni tovarni, Darja pa gre v Ljubljano študirat pravo in tudi ona se že zelo veseli, da bo lahko obiskovala gledahšče. bi spremeniia y Zagorju, če bi lahko? Uredila bi cesto do železniške postaje m pospešila stanovanjsko gradnjo Oba sta se odločno izjavila za Plyravi takole zdi obema važno le »o in okusno oblačenje, poseb-nu Darji seveda, ki 1« rekla, da že zdaj težko čaka, da bo doštudirala in sama služila denar, saj si bo lahko kupila marsikaj, o čemer zdaj samo sanja. Šport? Darja samo priložnostno, Poldi pa je cel športnik. Najprej se je tudi on ukvarjal z atletiko le priložnostno, potem pa je dosegel na nekem športnem dnevu nepričakovano dober rezultat in se vključil v športno društvo »Rudar« Trbovlje; seveda pa bi dosegel boljše rezultate, če bi treniral, kot bi bilo treba, je priznal. — Kaj se vama zdi potrebno za dober zakon? - Predvsem medsebojno spoštovanje, razumevanje in zaupanje — sta mi rekla in še to, da do zdaj pravzaprav o tem še nista mislila in da še tudi nekaj let ne bosta-Pred 25 leti se sploh ne bi poročila, mi je zatrdila Darja. — Ste zdaj trenutno zaljubljeni? Bilo Jima Je seveda nekoliko nerodno. Poldi j« nazadnje izdavil, da ima deklico, da se dobro razumeta, se pravi, da se Imata rada; Darja Je bila pa kar tiho ln je šele čez nekaj časa izjavite, da je tudi z njo nekako tako. — Kje se pa zbirate mladi v Zagorju? sem bila radovedna. Samo v Delavskem domu na sobotnih »Veselih večerih«; včasih gre tudi večja skupina v kino, to je vse. Po domovih Nse ne zbiramo, kluba pa tudi nimamo, da bi lahko šli tja kadarkoli med tednom. — In zdaj trije ljudje Iz Jugoslavije, ki so vam pri srcu? Takole ste povedala: Darja — Tito, Ivo Andrlč, Ivica Serfezl. Poldi — Miro Cerar, Ivo Andrlč, Bojan Adamič. In še od drugod: Darja — Kennedy, Shakespeare, Sirimavo Bandanaraike. Poldi — Jacqueline Kennedy, Pat Boone, Cassius Clay. Poldi ml je povedal, da bi zelo rad pel ln igral na kitaro kot Pat Boone, da bi pa rad boksal kot Cassius Clay, ni omenil. Darja pa je zelo občudovala in spoštovala Johna Kennedyja zaradi njegovih deklaracij o rasni diskriminaciji. — Kaj vaju je v zadnjem času najbolj pretreslo? Poldi — smrt Nehruja; Darja — mene tudi. In zadnje vprašanje: Pisatelj: Darja — Shakespeare; Poldi — 'Shakespeare; glasbenik: Darja — Glenn Miller, Poldi — Benny Goodman; igralec oziroma pevec: Darja — Doris Day. Rock Hudson, Poldi — Edith Piaf, Gary Cooper; po- zdi kar v redu, mnenja je, da to; znanstvenik: oba sta se od- je televizija je prešla poskusno ločila za Einsteina (ves čas sem obdobje. sumila, da sta mi večkrat od- — In vaši načrti za letošnje govarjala tako zato, ker je bilo počitnice, Franci? — Najprej bolj enostavno, saj tako druge- grem za 10 dni na maturitetni mu ni bilo treba več premišlje- izlet, gremo v Grčijo. Avgusta vati, čim je prvi odgovoril — in septembra pa grem na pra-pa brez zamere, saj nisem misli- kso, da bo kaj denarja (drugi la čisto resno); najljubši Poldi- del stavka je moj), jev športnik je Cerar, Darja pa Za politiko se zelo zanimam, se ni mogla odločiti med Schnell- ml je povedaL O vseh dogodkih dorferjem in Calmatom. sem povsem na tekočem. * »Za dobre odnose v zakonu se Trboveljčan Franci Ran« je predvsem''id.no me j* *1,° na smeh in je že sko- raj nekaj rekla.) — Plešem zelo rad, je rekel. večera. Franci Je bil namreč *nv Trbovljah sem ves čas po-urednik glasite »Mi mladi«. Bil, **■"* piesmo šolo. pravim zato, ker bo zdaj, ko gre X. študirat v Ljubljano, moral pre- dušuje za Tita, Iva Andrlča In vzeti njegovo mesto kdo drugi. Nikola Tesli®‘dCIL1>l f® Ka1 bo Študiral Se ne ve Okle- nedyja, HrušCOVl lil Brumcla ta 255: - totete v čemerkoli kakšnega matiko. vzornika? sem bila radovedna. Tudi njega sem povprašala, če J*1 seveda, Jff10.?11,Je so mu všeč Beatles! na lzcleda tesor Plemelj, kl je pred krat-da sicer po vsem ’ svetu pri- Praznoval 90-letnico, znan- ljubljeni angleški transport številka I naši mladi generaciji sploh ni všeč. Beatiesi so po moje zgrešena oblika, je rekel Franci, nemogoči so. Tudi meni se zdijo taki, sem pritrdila. Jazz mu je neprimerno bolj všeč kot lahka glasba, popevke posluša včasih, ampak sentimentalnih ne mara, tudi bedastih besedil ne prenese. Sploh mu pa glasba veliko pomeni. Sam je igral flavto v simfoničnem orkestru. Posebno se navdušuje za Riharda Straussa in Mozarta, pa tudi za opere, predvsem ruske. Z večjim veseljem sl gre ogledat dobro komedijo kot pa dramo. V Trbovljah zelo pogreša poklicno gledališče. V kino hodim bolj malo, ml je rekel, zato tudi igralcev ne poznam dosti, še najbolj všeč sta mi Miha Baloh in Spela Rozin; sicer pa mislim, da se v našem filmu igralke sploh niso tako uveljavile, kot bi bilo želeti. V stvenik ln velika osebnost, kl je glavnem najraje gledam ruske, toliko pripomogel k razvoju na- francoske in italijanske filme še matematike. ___________ ter občudujem Fellinija. Na vprašanje: »Pomagate ma- — Kaj bi v Trbovljah lzbolj- terl pri domačem delu?« je šali, če bi lahko? — To, kar pa- Franci prikimal, mati se Je pa de najbolj v oči. Najprej bi ure- spet nasmehnila ln rekla; »Bolj dil center Trbovelj, se pravi malo.« Pa verjetno ni mislila Trg revolucije in pa novo čisto zares. , železniško postajo. -Kaj vas'je v zadnjem času Franci je mnenja, da prve najbolj razjezilo? Mlahav odnos ljubezni ni, da je to le tradicija v ZDA do smrti predsednika in da je petošolska ljubezen že Kennedyja ln ves sodni proces, zdavnaj izumrla. kl je bil pesek v oči javnosti. Berem izredno rad, je ves nav- — Ste se že kdaj pošteno na-dušen povedal, raje kot karkoli pili? Pošteno sicer še ne, kolikor drugega. Berem ogromno, prav toliko pa že na maturitetnem vse, kar ml pride pod roke, še poslovilneni večeru. Upam, da najraje pa moderniste. O X-100 je bilo to tudi zadnjič, Je še romanih rtient, da niso tako zgre- rekel. — No, to pa bolj težko šeni, kot jih nekateri obsojajo, verjamem, sem bite v dvomih. Franc RANDL ti ih je že bral, si pa želi, da bi llo v njih manj mrtvih. Bral je tudi Francolse Sagan jel). saj bo še nešteto priložnosti (mislim, da tudi Franci ni ver- ln mu je zelo všeč. Misli, da piše dobro, da je originalna, da zna prikazati najbolj delikatne stvari, kot je treba. In Se zadnje, standardno vprašanje. Pisatelj — Ernest Hemlngway, skladatelj — Rihard Strauss, Rad je oblečen okusno, ven- Igralec — Stane Sever, športnik dar preprosto. Všeč mu je šport- — Miro Cerar, politik — Hru-nl stil oblačenja, Vendar kav- ščov, znanstvenik — Nikola bojke naravnost sovraži. Tesla. Televizijski program so mu No, ■ najlepla hvala In že se lltlk; Darja — Tito, Poldi — Tl- (oslovim od obeh. N. D. » Pred kratkim je bil v Trbovljah ustanovljen dekliški pevski zbor, ki ga sestavljajo dijakinje gimnazije in Ekonomske srednje šole. Zbor, ki je že nekajkrat nastopil z uspehom, vodi Ida Skrfnar. Borovi Raztrgane! v Trbovljah____________________ Poročali sim ie, da je v soboto, 30. maja, trboveljska amaterska gledališka skupina uprizorila v Delavskem domu Borove Raztrgance. Ker o izvedbi sami nismo napisali $e ničesar, se nameravam zdaj nekoliko ustaviti ob tem. Režiser Karlo Malovrh se je nedvomno zelo potrudil, da bi dostojno in na zanimiv način osvetlil košček naše zgodovine v 11.svetovni vojni. "Pri tem mu je bil v največjo pomoč Jelo Potočan v vlogi Ferleža. Za to vlogo je bil primeren že po zunanjosti in glasu pa tudi sicer jo je dobro odigral; kakšne treme ni bilo opaziti._ Bil je to pravzaprav eden slučajev, ko pravimo, da je vloga igralcu »pisana na kožo.e Mici Bizjak, ki je zaigrala staro Rutarlco, je vloga nudila precej možnosti spraviti gledalce v smeh, kar se JI Je tudi posrečilo. Je sicer to vloga, ki se jo da karikirati, vendar Je Igralka v tem mestoma pretiravala. Franci Jarc v vlog: starega Rutarja je imel spočetka nekaj treme, ki pa se je je sčasoma skoraj povsem Iznebil In nam v redu predstavil simpatičen tik načelnega in zavednega človeka. Anica Pajk je bila, kot njena hčerka Vida, simpatična pojava, igralsko pa Je učinkovala nekoliko bledo, neizrazito. Tej vlogi manjka ie nekoliko izdelanosti In notranje doživetostl. Precej posrečena figura je bil Franci Stojs r vlogi »doktorja«. Njegov tovariš pa je že v pisateljevi zasnovi najmanj prepričljiva figura Ul tako Radu fešnovarju n' uspelo dati vlogi pravega življenja, čeprav se Je potrudil. S'1# i'i' i'V I vv > Vi' > f S i»v > «$■ Obeta se nam velik umetniški užitek Uprizoritev Strindbergovega „OČETA“ skim darom, visoko kulturo in blestečo igralsko osebnostjo, igralca, ki sodi prav v sam vrh jugoslovanskega gledališča. Nedvomno bo uprizoritev Strindbergovega »Očeta« za vse gledalce velik umetniški ) užttek. DAVORINU ČANDARJU v slovo Tiho se je poslovil od življenja in od vseh, ki so ga \f Življenju spremljali, ga imeli radi in ga spoštovali Poklic, ki si ga je izbral z ljubeznijo, ga je privedel v zasavske revirje, v Hrastnik, kjer je kol prosvetni delavec našel plodno polje za svoje udejstvovanje. Za njim žalujejo vsi, ki so ga poznali kol učitelja, pevca, pevovodjo in vzgojitelja. Ljubil je lepe pesmi in jih skušal posredovati tudi drugim, in t<) povsod, kjer je živel in kakor daleč je segal njegov delokrog Glasbeni prosveti v Hrastniku je posvetil več kot 30 let nesebičnega truda, vodil je zbore, orkestre, bil režiser in sploh vse, karkoli lahko naredi zaveden in sposoben prosvetni delavec. Ni čudno, da ga je po teh letih pozdravila v svoji sredi tudi ljubljanska Glasbena matica kot odličnega, muzikalno izobraženega basista in ga vzljubila kot discipliniranega pevca, vzornega tovariša in prijatelja. Za dolga leta vestnega sodelovanja ga je uvrstila med svoje častne člane, da bi se mu skupno oddolžila za ves trud, ki ga je kot pevec in glasbeni pedagog vlagal v prosperiteto zbora. Prav gotovo ne bo pozabljen v Dolski in Hrastniški dolini, dokler bo še živel kdo, ki mu je bil učitelj, pevovodja ali svetovalec. Na mestu večnega počitka se je pridružil celi vrsti svojih pevskih tovarišev, s katerimi gaje družila ista ljubezen do slovenske pesmi in do glasbe sploh. SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV TRBOVLJE JE1 SKLENIL DOGOVOR O GOSTOVANJU V LETOŠNJEM LETU Z NARODNIM POZORlSTEM IZ TUZLE, KI BO V OKVIRU TEGA DOGOVORA 19. JUNIJA UPRIZORILO OB 20. URI V DELAVSKEM DOMU V TRBOVLJAH STRINDBERGOVEGA »OČETA«. August Strindberg, znani švedski književnik in predstavnik naturalizma, je napisal vrsto naturalističnih dsam, od katerih so najbolj znane »Gospodična Julija«, »Oče« in »Kraljica Kristina«. Tragedija »Oče« je pretresljiv dokument o večnem vprašanju odnosov žene in moža v zakonu. Pri uprizoritvi sodelujejo trije gostje iz Beograda. Režiser Mata Miloševič, dolgoletni znani režiser, igralec in pedagog, ima za seboj vrsto velikih režijskih uspehov. Sam pravi o svojem delu: »V vsem, karkoli delam, iz-hajam od avtorja, vendar pa Omenila bi še ljubek lik Lenke in nastop partizanov ter Nemcev, ki so, eni kot drugi, učinkovali precej drugače, kot smo Jih sicer navajeni, morda preveč naivno. • Sicer pa Je bila uprizoritev ljudem všeč, kar je dokaz, da je dosegla svoj namen in da so bila poplačana prizadevanja igralcev in režiserja. Skupino bi prav ,radi videli spet kmalu na odru. N. D. oblika teksta pogojuje stil predstave, ki je lahko sodobna, če režiser gleda na delo skozi prizmo sodobnosti.« Glavno žensko vlogo, "Lauro, bo upodobila Blaženka Katalinič, prvakinja drame Jugoslovanskega dramskega pozorišta, znana po mnogih, odlično zaigranih vlogah*, In naposled bomo imeli priložnost videti Milivoja 2i-vanoviča, nespornega prvaka Jugoslovanskega dramskega pozorišta, igralca, ki še nikoli ni razočaral, ampak še zmeraj prevzel gledalce s svojim neprekosljivim igral- lllllllllllllllllllllllllllllffl USPELA RAZSTAVA SLIKARJEV -AMATERJEV V okviru prireditev ob praznovanju 40-letnice zloma fašistične Orjune v Trbovljah so v Delavskem domu pripravili slikaiji-amaterjl iz sekcije BELIK Svobode-Centei uspelo razstavo svojih del, ki |e vzbudila med domačini precejšnje zanimanje, ogledalo pa sl je je tudi precej gostov In se o njej pohvalno izraiilo. Izobražena ni center LITOSTROJ v Ljubljani objavlja vpis v I. letnik Poklicne šole (Industrijska I1 šola) v sledeče poklice: strojni kljnčavničar, kon- '[ strukcijski ključavničar, strugar, obratni elektri- j> čar, livar in modelni mizar il '. i Vabimo vse tiste mladince v starosti od 15 do ]| 16 let, ki so uspešno dokončali osemletko in ki ču- (i tijo veselje do enega izmed zgoraj navedenih po- f klicev, da se priglasijo najkasneje do vključno 27. junija 1964. Prijave sprejemamo osebno in po pošti. Prijava naj vsebuje: 1. lastnoročno pisano prošnjo s kratkim življenjepisom (kolkovana s 50 din); 2. šolsko spričevalo; 3. zdravniško potrdilo; 4. rojstni list. ' Vse nadaljnje informacije glede pogojev šolanja bomo prijavljencem poslali po pošti. Poleg redne Poklicne šole bo IZOBRAŽEVAL- i NI CENTER LITOSTROJ v prihodnjem letu J organiziral priučevanje za delovna mesta v meta- ^ lurških obratih, mehanski obdelavi in pločevinami t Za to vrsto priučevanja se lahko priglasijo vsi tisti mladinci, ki NISO USPEŠNO dokončali osem- Po končanem priučevanju se bodo kandidati zapo- i' slili na delovnih mestih v navedenih obratih Li- 'j tostroja ustrezno svoji strokovni usposobljenosti, ji V poštev pridejo predvsem kandidati Iz Ljub- ,i ljane in bližnje okolice. ij Prijave sprejemamo do vključno 27. junija 1964 Izobraževalni center Litostroj, Ljubljana, Djakovičeva 53, telefon 33-511, interno 417 NEDELJSKI ŠPORTNI DOGODKI • NEDELJSKI ŠPORTNI DOGODKI • NEDELJSKI ŠPORTNI DOGO ROKOMETAŠI - SLOVENSKI PRVAKI Slovanska nogometna liga RUDAR : NOVA GORICA 0:1 (0:1) (fš) TRBOVLJE — T Rudarja sta se srečali dve po vprečni enajsterici SNL. Gostje iz Gorice so kljub temu imeli več od igre in so bili zlasti v prvem polčasu boljši. Premoč so kronali z golom Uršiča že v 13. minuti igre. Značilnost tega srečanja bi bila izredno slaba igra Rudarja, zato je tudi izgubil ...__________ ____________ obe točki in to na domačem te- zasavskih moštev Je bila v zna-renu. Sodnik Zorko iz Ljubljane menju premoči gostov iz Litije. stvo: Prašnikar, Gorjan (avto- nih sredstev ni udeležil tega pr-gol), Rutar (avtogol) in ponovno venstvenega srečanja, se je tek-Rutar I (avtogol). Nespretna ma končala s 3:0 p. t. obramba Kamnika je sama »za- »nivri* pečatila« svojo usodo. Sodnik ___ Merčun iz Ljubljane ni imel tež- SLAVIJ A — PROLETAREC kega dela. 8:3 (1 : *) Bratstvo: Puller, Hodak, Mav- PIONIRJI: Na terenu rer' Kavšek, Laneger, Jager, RUDAR II a,™ ne Trinker, Ocepek, Klenovšek, Žlindra, Bremec in Prašnikar. MLADINCI: KAMNIK — BRATSTVO 1 : I z 0:6 in 6:12, nakar je na sceno stopil sodnik Meršnik iz Maribora, saj je domačinom spregledoval napake in jim dovoljeval grobo, če ne surovo igro. Pri tem je bil Jordan poškodovan tako, da je moral zapustiti igrišče. Ta tekma je bila izrednega RUDAR (H) : LITIJA 1:3 (0:1) (fš) HRASTNIK — Tekma dveh i: Celjska nogometna podzveza PAPIRNICAH : ROGAŠKA SLATNA 6:3 (2:1) (k) RADEČE — Paptrntčar je *iOStnn ‘tridleifi tokrat prepričljivo premagal anja. 3 svojimi napačnimi od; lgraif slabo In tako ponovno pre- S®n?rničaHa šibili6usDešnf'B^- ---- -------- -------- pustili zares boljlemu nasprot- ^rPi omfzlk In Tereglav Ll so niku obe točki. Strelci za Litijo: hkrati nrtkazaU namol šo igro v Pavlica i in Nejedly, za Rudar £flts„prl“z,u najooijso igro se je »odrezal« le Oberčkal. naPaau’ Republiška SVOBODA (K): DUPLICA 0:0 (H) — PROLETAREC pomena in bo verjetno odločala o prvem mestu. Kot refrain dogodkom v Mariboru, naj dodam izjavo kapetana Maribora — Kralja po tekmi: »Igralci nimamo nič pri tem, če je sodnik dopuščal tako igro ...« Za Rudarja so bili najuspešnejši: Bola 12, Kranjc 12, Z manj-šek 10, Sušnik 9/ e bil osrednja figura tega sre- Domačini so ločitvami je čestokrat spremenil potek tekme. Pri slabem sojenju mu Je pomagal tudi stranski Pavlica sodnik Kušar iz Hrastnika, ki Je sicer regularen gol Rudarja Sodnik vfrT-""objektiven." razveljavil zaradi dozdevnega ofsidea. v drugem polčasu je ob trčenju z napadalcem Gorice vratar Bantan dobil hud pretres možganov. tako da so ga na nosilih odnesli v bolnišnico. Rudar je bil brez rezervnega vratarja, zato Je moral med vrata vstopiti kar rezervni igralec Pristav, ki Atletski miting v Trbovljah SKROMNA UDELEŽBA (C) KISOVEC — To nogometno srečanje se Je končalo brez zadetkov, sodnik Vanelli iz Trbovelj Je bil zelo dober. Gostje so bili nekoliko boljši v prvem rokometna liga RUDAR : BRANIK 16:8 (7:4) pa zaradi nespretnosti napadal- polčasu, domačini pa v drugem; (fš) TRBOVLJE ma Je bila le formalnost, tako da so Branlkovci ob začetku s (fš) TRBOVLJE. —' Prejšnji teden so skrbni funkcionarji AK Rudar pripravljali atletski miting vseh najboljših atletov Slovenije za zaključek proslav ob 40-letntcl zloma Orjune in Zadnja tek- občinskega praznika Trbovelj. pvivaou, uuinot.1111 (Ja v uiugciu — — ,-------_— po prikazani igri je rezultat re- Okrog 500 gledalcev je bilo po- alen, najboljši igralec Svobode rokometa kaitl tekma novno nezadovoljnih. pa je bil S. Borštnar. ?e b»f le CrSlnort «3 ene^T MLADINCI: SVOBODA (K) — DUPLICA 4:9 (1:1) PIONIRJI: SVOBODA (K) — BRATSTVO (H) 5:4 SLAVUA : PROLETAREC 3:0 p. I. <č) VEVČE — Ker se Proletarec zaradi pomanjkanja finanč- Kljub skromni udeležbi smo cev Gorice ni bil premagan Ljubljanska nogometna podzveza KAMNIK : BRATSTVO 1:4 (1:1) (fš) KAMNIK — Pred 700 gledalci so gostje iz Hrastnika premagali 3. uvrščeni Kamnik kar 1:4. Mrežo so zatresli za Brat- šopkom čestitali ekipi Rudarja, zabeležili nekaj dobrih rezulta-Stevilnl gledalci niso gledali tov: ______ moški — 100 m — 1. Kolnik drugega nasprotnika. Pri Brani- (Kladivar) _ 10,7, 2. Ajdič (KI.) ku Je največ pokazal elastični vratar Eferl, medtem ko sta se za Rudarja najbolj trudila Marguč v vratih in Berdnik v napadu. Sodnik Reberc iz Kopra je sodil objektivno. TRBOVLJE. — V Trbovljah so gostovali nogomethšl velenjskega Rudarja in so 2 domačim Rudarjem igrali neodločeno 1 : l. Rudar lz Velenja se namreč pripravlja za kvalifikacijo, ker se bo poskušal vrniti v SCL. LJUBLJANA. — Na pionirskem šahovskem prvenstvi) za osnovne šole — v Ljubljani — Je Zagorjanka Muta z osnovne šole T. Okrogarja osvojila prvo mesto. BREŽICE. — Rokometaši Partizana lz Radeč so k seriji porazov prišteli še tekmo z Brežicami, saj so izgubili z rezultatom 28 :14 (11 :9). ZASAVJR. — Na lestvici LNP-mladinci so zasavska moštva razvrščena takole: vodi Proletarec iz Žagorja pred Bratstvom (H), na sed-Kisovca, na devetem mestu Lilijani in Rudar (H), »tretje mesto od zadaj«. CELJE. — Zvedeli smo, da Je dosedanji trener Rudarja Trbovlje Milan Panič podpisal pogodbo s Kladlvarjem lz Celja in Je že s 1. Junijem začel opravljati trenerske dolžnosti. Poleg te ponudbe Je imel Se možnost za treniranje reprezentance Gvineje. HRASTNIK. — Albin Kastelic, prej nogometaš trboveljskega Rudarja, je prestopil k hrastniškemu Bratstvu in ima pravico takojšnjega nastopa. n. republiška košarkarska liga - vzhod MARIBOR : RUDAR 10,7; moški — 444 m — I. Arko (ZAK) 51,7, 1. Gorenc (Ol. — Sv.) ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ nje (ZAK) ~9330*7,m 2~ Potočnik (Rudar) "jo l^KTlba (32' Kopitar (KI.) 58,37 m; moški — Urbančič (KI.) 4,88 m, 2. Sajevto višin« — i ctiinra f atc t 1 i 184 (Tr.) 4,77 m; ženske — disk — 1. centimetrov, 2 * hLi (Brini*) Kastelic (KL) 17,48 m 2. Mežna-181 cm; moški — disk — 1. Vra v- 1-16 (KIJ 15,58 m; žensko — kopja nlk (Ki.) 48,01 m, 2. Brodej (KI.) — L .V.r_bar‘Ni!. ZT« ŠPORTNE VESTI TRBOVLJE — Pokal občinskega komiteja ZMS bo prejela rokometna ekipa osnovne šole Ivana Cankar- = ja, ki je v vseh treh kolih 3 visoko premagala nasprotni- 5 ke z osnovne Sole Tončke Čečeve. TRBOVLJE. — V prijateljski tekmi za trening So hrastniški rokometaši premagali trboveljske z rezultatom 27 : 24 STORE. — Sindikalno gometno moštvo ŠTT stovalo pri kovinarjih v Štorah in jih premagalo z rezultatom 1:2 (0:2). I mladince ■ &'%. I T je go- ■ ! ZAHVALE NESREČE TRUPLU ŠE NISO NAŠLI (rap) TRBOVLJE — Pri Termoelektrarni v Trbovljah je v soboto ob 17.30 utonil v Savi 5-letni Roman Perc iz Trbovelj, Zasavska cesta 11. Otrok se je kopal v Savi brez nadzorstva ln utopil. V času, ko to poročamo, njegovega trupla še niso našli. PODLEGEL PO NESREČI (rap) LITIJA — 35-letnega Dragutina Žlabrovca, delavca Iz Litije, so v petek, 5. junija, našli nekaj po 23. url nezavestnega na drugem tiru med strojnico I in železniško postajo Litija. Ugotovljeno Je bilo, da mu je vlak odrezal peto na desni nogi, na roki dva prsta ter mu tudi zlomil roko in ga huje ranil po giavl. Zvedeli smo tudi, da je ponesrečenec v soboto podlegel lanam v ljubljanski bolnišnici. Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega moža, očeta in dedka - JANEZA STARCA se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so počastili njegov spomin na zadnji poti, mu darovali vence in nam izrekli ustno in pismeno sožalje. Posebna hvala č. duhovniku za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu in pevskemu zboru. Prav tako se vsem in vsakemu posebej z Izlak pri Zagorju ob Savi iskreno zahvaljujemo za izkazano pozornost in darovane vence. Žalujoči: žena Žarka, sinovi Ivan, Tine in Jože z družinama, hčerke Marija z družino, Jožica in Fanika. Koprivnica pri Brestanici, dne 4. junija 1964. ČETRTEK, 11. JUNIJA 11.00 Tečaj francoskega jezika (Beograd). 18.00 Poročila (Zagreb). 18.10 Mendov spored (Zagreb). 19.00 TV obzornik — aktualne teme (Ljubljana). 19.30 Narodna glasba (Beograd). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Shakes-peareov večer (Beograd). 22.00 Poročila (Beograd). Na kanalu 9 Sljeme 19.00 Po Jugoslaviji (Beograd). PETEK, 12. JUNIJA 17.00 Ruščina na TV — 82. lekcija (Ljubljana). 17 80 Angleščina na TV — 101. lekcija (Ljubljana). 18.00 Poročila (Ljubljana). 18.05 Kuharski nasveti (Ljubljana). 18.30 Poljudnoznanstvena oddaja (Ljubljana). 18 50 Glasbeni kotiček: Vaški kvintet (Ljubljana). 19.00 TV obzornik (Ljublia-na). 19.30 Sergej Prokofjef SONATA (Zagreb). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.15 Rezervirati čas (Evrovizija). Na kanalu 9 Sljeme 18.25 Poročila (Zagreb). 18.30 Kratki filmi (Beograd). 19.00 Republiški termini (Zagreb, Beograd). SOBOTA, 13. JUNIJA 18.00 Poročila (Zagreb). 18.05 Gledališče ob 18.05 (Beograd). 19.00 TV* obzornik — naš teleobjektiv (Ljubljana). 19.20 Serijski poljudnoznanstveni film (Ljubljana). 19.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Cik-cak (Ljubljana). 20.45 Vaša Popovič: Pri sodniku za prekrške — II. zgodba (Beograd). 21.45 Dr. Kildare — serijski film (Ljubljana). 22.35 Poročila (Ljubljana). Na kanalu 9 Sljeme 19.00 TV pošta (Zagreb). 19.20 S kamero po svetu (Beograd). NEDELJA, 14. JUNIJA 11.00 Kmetijska oddaja (Beograd). 11.30 Dlsneyev svet (Zagreb). 14.00 Reportaža s plavajočega otoka (Evrovizija). 18.30 Nenavadni konj Champion — serijski film (Ljubljana). 19.00 Mladinski TV klub (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.45 Darius Milhaud: Ubogi mornar — opera (Ljubljana). 21.30 Ekran na ekranu (Zagreb). 22.30 Poročila (Zagreb). NA KANALU 9 — SLJEME 18.00 87. policijska postaja — serijski film (Beograd). PONEDELJEK, 15. JUNIJA 10.40 Televizija v šoli: Repe- tent Peter gre na počitnic^ (Ljubljana). 15.20 Ponovitev, (Ljubljana). 18.30 Poročila (Ljubljana). 18.35 Lutkovni in risani filmi (Ljubljana). 19.00 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 Tedenski športni pregled (Beograd), 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Propagandna oddaja (Zagreb), 20.45 Celovečerni film (Beograd), 22.15 Likovna oddaja: Spomeniški mozaik (Ljubljana). 22.45 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 18.20 Poročila (Beograd). 19.00 Včeraj, danes, jutri (Zagreb), 22.15 Poročila (Beograd). TOREK, 16. JUNIJA Ni sporeda. I SREDA, 17. JUNIJA 17.00 Ruščina na TV — 83. lekcija (Ljubljana). 17.30 Angleščina na TV — 102. lekcija (Ljubljana). 18.00 Poročila (Ljubljana). I8.95 Prežihov Voranc: Solzice (Ljubljana). 18.20 Pionirski TV studio (Ljubljana). 19.00 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 Sprehod skožl čas (Ljubljana). 20.60 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Propagandna oddaja (Zagreb). 25.45 Zabavnoglasbena oddaja (Zagreb). 21.4$ Kulturna panorama (Ljubljana), 22.15 Inšpektor Leclerc (Ljubljana). 22.45 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 18.00 Poročila (Zagreb). 19.0< Panorama (Zagreb). 19.30 Film i Shakespearu — oddaja studii Sarajevo (Zagreb). 21.45 Porcčlli (Zagreb). RT V-Ljubljana Poročila ob » i» i oo i oo lo.oo n oo. ll.oo, 14 00. 17 00 18 00, 23 00 In 24 00 Pozor, nimaš prednosti ob 1100 Kmetijski nasveti ob 12 15 Vsak dan za vas ob 16 00 Radijski dnevnik ob 10 30 Oddaja Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo - vsako nedeljo ob 9 05 In 12 05' vsak oonedplu-k četrtek In soboto na ob 14 35 narodno zabavnimi ansambli; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Odmevi plesnih ritmov nekdanjih dni; 10.15 Nekaj odlomkov iz opere »Matija Gu-bec« Rista Savina; 10.35 Novost na knjižni polici; 10.55 Glasbena med-!8ra; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 ČETRTEK, 11. JUNIJA < U5 S koncertnih in opernih o.lrov; 8 55 Radijska Šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Morje, sinic morje; 9.25 Beograjski in zagrebški pevci zabavne glasbe; 10.15 Pihalna godba Rudolf Urbance; 10.30 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi mladim risarjem; 12.05 Zabavna alasha; 12.25 Opoldanski spored lahke glasbe — Orkestra Raimondo in Domcnico Savino; 13.15 Obvestila f! in zabavna glasba; 13.30—14.35 Glasbeni sejem (pester glasbeni spored): 15 15 Zabavna glasba; 15.40 Literarni spiehod — Gostišče; 17.05 Glasbena medigra; 18.10 Zabavne melodije iz Sovjetske zveze: 18.45 Kulturna kronika; 19.05 Glasbene razglednice; 2000 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov (do 20.30 skupni program JRT); 20.45 Lahka glasba; 2100 Izročilo XX stoletja Thomas Mann; 21 40 Serenada za godala; 22.10 Komornoglnsbcni večer prt mladih slovenskih skladateljih; 23.05 Plesna glasba PETEK, 12. JUNIJA ».05 Lepe melodije za klavir In godalo, 8 30 Slovenske narodne z glasbenih šol: 9.45 Latinsko-ški ritmi; 10.15 V narodno za- igi . _______ ________ ______ Opoldanski spored domačih melodij; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Domači in tuji glasbeni izvajalci; 14.05 Radijska sola za nižjo stopnjo — Veš kaj, Marjetica .. .; 14.35 Popevke in melodije iz Budimpešte; 15.20 Zabavna glasba; 15 45 Jezikovni pogovori; 17.05 lz slovenske simfonične literature (Kozina, Čajkovski, Smetana); 18.10 Pesmi borbe in dela; 18.30 Pripoveduje nam . . .; 19.05 Glasbene razglednice; 20 00 Zabavni zbori; 20.30 Violončelist Ciril Škerjance: 21.00 Godala v ritmu; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.10 Zaplešite z nami; 23.05 Nočni obisk pri slovenskih skladateljih. SOBOTA, li. JUNIJA 8.05 Vedre melodije za konec tedna; 8.55 Radijska šola za nižjo stoi strov amerišL. *v.u v u*uuimo za- bavnem tonu; 10.35 Zbor Rdeče Armade p. v. B A. Aleksandrova; 12 05 Zabavna glasba; 12.25 Vedri /voki;. 13.30—14.35 Glasbeni sejem (pester glasbcm spored); 15 15 Zabavna glasba; 15.40 Amaterski zbori in solisti; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije; 18.10 Recitali znamenitih pevcev: tenorist Helge Rosvvacngc (arije iz. oper Beg iz Sera ja — F ra diavo-lo — Ivan Susanin — Manon — Postiljon iz Loniumeauja — Faust — Glumači — Aido); 18 45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Gost v Velenju; 21.10 Sobotni ples; 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 14. JUNIJA ✓ 8.00 Mladinska radijska igra: Skrivnost skrivnostne globeli; 8.35 Zbor in godalni ansambel SGš iz Ljubljane pred mikrofonom; 10.00 Se pomnite, tovariši . . .; 10.30 Glasbena matineja; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Hammond orgle; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert pri vas doma; 14.10 Koncertna glasba za vsako rabo; 15.05—19.00 »Danes popoldne« (šport in glasba) — vmes ob 16.00 Humoreska tega tedna: Jaz, ti, on, 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izberite svojo popevko; 21.00 Bčla Bartčk (ponovitev oddaje iz Int J ama a.i. Ia m : 1L a..: PONEDELJEK, JS. JVNIJA 8.05 Poje Akademski oktet; 8.25 Lepe melodije za klavir in zabavni orkester; 8.55 Za mlade radovedneže: a) Pripravljamo novo igro, b) Skladbe o Mikiju in druga svoja dela izvaja pianist Pavel Sivic; 9.25 Poje tenorist Jože Gostič; 10.15 Tri na medigra; 12.0? Zabavna glasba; ni zbor 1 ) O C C. ,.Xa,\!a a alAttAnnlll ... : ma.iaI - A.-- /V >ie te dala; 10.35 Naš podlistek ar ker: Oblecite gole; 10.55 Glasbe- "T5M Mozart; 14.35 Poslušajmo harmonikarski orkester DPD Svobode Scntr vid p. v. Stojana Vidmarja; 15.1 Zabavna glasba; 15.30 V torek 11 svidenje; 17.05 Koncert po želja poslušalcev; 18.10 Sovjetske popel, ke; 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in" njegov Solisti; 18.45 N* mpflnnrnfinih lrri?notiilv 1Q nc - -j—— ... ..jvguv suiimi; _____ . mednarodnih križpotjih; 19.05 Glas-lice; 20.00 Poje Komor*- ...----.... Zagreb; 20.20 Radijska igra: Obtoženi Riccardo; 21.20 Ve- 1^1‘mCS fll neO f rnu A/\r 1, . I, Im —. . A -o-— — -»v-v... iuvvuiuuj 1.1,4.u v večerna glasba francoskih in ruskih avtorjev; 22.10 Plesni zvoki; 23.05 Od popevke do popevke. SREDA, 17. JUNIJA 8.05 Jutranji divertimento; 12.25 Srečanje s slovenskimi pevci zabane glasbe; 13.15 Obvestila in zabavna giasba; 13.30—14.35 Glasbeni sejem (pisan glasbeni spored); 15.15 Zabavna glasba; 15.45 S knjižnega trga; 17.05 Iz opernega , albuma; 18.10 Madžarski vokalni solisti in zabavni orkestri; 18.45 Družba in čas — Vid Pečjak: Psihološki vpliv anket na ljudi; 19.05 Glasbene razglednice; 2000—21.45 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filhar- plesnih dvoran; 10.15 Narodna gias-21 45 Komorni mlermczzo; ba iz Mehike; 10.45 Človek in zdrav- lerarni nokturno; 23.15 Nočni akordi. TOREK, 16. JUNIJA ______ 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb: a) Vo-iisal Stahbjevič: Stričevo zaupanje, b) Glasbena slikanica (glasbena oddaja za otroke); 9.25 Iz praških na; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — Veš kaj, Marjetica ...; 9.25 Krate* koncert orke studiov, deloma v prvih izvedbah 8.05 Solistični instrumenti v ve likih zabavnih orkestrih; 8.35 20 minut narodnih in domačih melodij; 8.55 Za šolarje — Kozlovska sodba v Višnji gori; 9.25 Ciganske napeve igra orkester Kalman Lendvay; 9.45 Pesmi Vasilija Mirka in Janka Ravnika; 10.15 Godala v tričetrljn.skcm laktu; 10.40 Danilo Švara: IV. de janje opere »Veronika Deseniška-; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Na obisku pri naših domačih vižarjih; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 lz baletov »Ohridska legenda« in »Lectovo srce«; 14.05 Za šolarje: —iji; zabavna glšsba; 13.30 Koncertna glasba za vsak okus; 14.05 Za šolarje: Mali upornik; 14.35 Slovenski pevci zabavne glasbe; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi slovenskih skladateljev; 17.05 Chopin — skla-dalelj — 24. oddaja od Mallorce do Nohanla; 18.10 Mojstri orkestrske igre; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Trideset minut z velikimi zabavnimi orkestri: 20.30 Gioacchlno Rossini Odlomki iz opere: Saveljski brivce, 22.10 Zaplešite z na 23.05 Literarni nokturno; 23.15 ni koncert. Neprevidno prečkala cesto (rap) ZAGORJE — V naselju Loke pri Zagorju se je 4. junija pripetila prometna nesreča. Ob 15. uri je voznik -amater poltovornega doslav-nega avtomobila LJ 211-40 — Gibanje prebivalstva TRBOVLJE Rojstva: Muhiba Mujstajbašič, Kolodvorska S — dečka; Marija Polc, Rove 12 — deklico; Elizabeta Forte, Kotredež 11 — dečka; Marija Krampuž, Čolniče h _ deklico; Frančiška Kepa. Hrastnik 301 — dečka; Marija Prosenc. Orehovica 6 — deklico; Sarlota Gole, Hrastnik 354 — dečka; Štefanija Lebar, Znojile 4 — dečka; Terezija Baukirhner. Polane 45 — dečka; Antonija Sluga, Vodenska 6 — deklico; Terezija Grabi jevec, Kolodvorska 21 — dečka; Antonija Drnovšek. Znojile 15 — deklico; Frančiška Brus. Cesta zmage. Zagorje — dečka; Marija Lipovšek, Podlipovca 21 — dečka; Marjana Mirt. Dobovec 1 — deklico; Ana Sotenšek, Sem-nik 25 — deklico. Porok ni bilo. Smrti: Anton Zekar, čevljarski mojster, Zagorje, Prečna pot 20 — star 49 let: Franc Mrzel, upok.. Ribnik 16 — star 80 let; Marija Seme. roj. Vrtačnik, upok.. Kol. 1. maja 26 — stara 65 let; Franc Zupan, kmet. Jesenovo 30 — star 56 let; Ivan Zu * pančič, upok., Retje 2. star *1 let; Matevi Jamšek, upok., Opekarna 2* — star 82 let; Marija Janžek. roj. Mernik, soc. pod.. Pod gozdom 1 — stara «1 let. LITIJA Rojstev ni Mio! Poroke: Janez Železnik, ključ.. Briše U In Magdalena Okoren, del.. Podkraj 1; Stanislav Pla-ninšek. voj. inv., štangarske Poljane in Ana Avsec, del., Šmartno pod Šmartno goro 43, Smrt: Frančiška Perič, rojena Zupančič, gospodinja. Cankarjeva T. ZAGORJE Rojstev ni bilo! ' a: Pavel Obreza, deL, Andrej Pelc —- podrl Terezijo Tomše, ki je prečkala cesto. Voznik je pripeljal iz smeri Zagorja proti Ljubljani, pri avtobusnem postajališču pa je zagledal pešakinjo, ki je šla čez cesto ter jo opozoril z zvočnim singalom. Tomše-tova se je trenutno- zmedla, se sprva umaknila nazaj, nato Motorist brez vozniškega dovoljenja (rap) HRASTNIK. — V križišče pri gostilni »Birtič« je 30. maja ob 10.55 pripeljal po glavni cesti v smeri proti železniški postaji z osebnim avtomobilom LJ 47-63 voznik Leon Pirnovar (24). S »stranske ceste pa mu je v tem času pripeljal na cesto z motornim kolesom LJ 12-892 mladoletni voznik I. S. (16) iz Hrastnika, ki ni upošteval prometnega znaka »stop«; bil pa je tudi brez vozniškega dovoljenja? Pri trčenju je nastala materialna škoda v vrednosti za okrog 5000 dinarjev, telesnih poškodb pa na srečo ni bilo. HRASTNIK Rojstev In smrti ni bilo! Poroke: Martin Glavač, šofer. Trbovlje. Kolodvorska IS tre Helena Leskošek, trg. pom., Hrastnik 216; Ivan Knez, steklar, Hrastnik 14 In Ana Kovačič, del., Hrastnik 326. pa je šla spet proti drugi strani ceste. Zato jq je avtomobil . zadel in zbil po cesti, pri čemer se je huje poškodovala in med drugim dobila tudi pretres možganov. Po nesreči so jo takoj prepeljali v bolnišnico. š^iode za 4 milijona dinarjev (rap) LITIJA) — Na progi med železniškima postajama Litija in Sava je prišlo 1. junija letos ob 10.35 do železniške nesreče, ki je terjala kar 4 milijone dinarjev materialne škode. Tovorni Vlak št. 445/11 je vozil iz Zaloga proti Litiji, pri kilometrskem kamnu 531.808 pa se je pri nekerti tovornem vagonu zlomila os, zato je z eno osjo iztiril ter se zaril v profil drugega tira. Po tem tiru pa je/pripeljal nasproti tovorni vlak. Na srečo je delno iztirjeni vagon strojevodja diesel lokomotive le opazil, večjo škodo pa je iztirjeni vagon povzročil na železniških pragovih, od katerih jih je bilo kar okrog 300 popolnoma mučenih. Zaradi orae-» njene nesreče je biI od 1035 do 13.05 zaprt ves železniški promet na obeh tirih, nekaj po tJ uri pa je promet stekel" po enem tiru. DobrUevo 18 in Terezija Arel, del., Ulake 64; Smrti: Franc Košir, upok.. Kopališka « — star H let; Franc Noiimal, upok., Partizanska 10 — star 69 let. Zn naročnike DELA — ugodnosti pri oglasili DELO Ce ste naročeni na »Delo«, vam pri naročilu MALEGA OGLASA nudimo 25 ®/e popusta! Upoštevajte to ugodnost, kadar naročate male oglase v »Delu«. / Trboveljski in motorje Komisija za štipendije pri skupščini občine Za- ^ gorje ob Savi ' () razpisuje za šolsko leto 1964/85 naslednje štipendije: • pravna fakulteta 2 • ekonomska fakulteta 2 • gradbena fakulteta 2 • visoka šola za telesno vzgojo 2 • višja upravna šola 2 • višja šola za socialne delavce 1 • VPŠ — matematika-fizika 2 • VPŠ — angleščina 1 • VPŠ — defektologija 1 • srednja vzgojiteljska šola 1 • sred. glasbena šola — klavir 1 • sred. glasb, šola — violina 1 • administrativna šola 1 Prošnje, kolkovaue z 250 dinarji državne takse, morajo prosilci vložiti do 1. avgusta 1964. K prošnji morajo biti priložene naslednje listine: življenjepis, potrdilo o vpisu v šolo, overjen prepis zadnjega šolskega spričevala, priporočilo mladinske ali druge družbene organizacije. Prednost pri delitvi štipendij bodo imeli dijaki, ki stanujejo na območju občine Zagorje, ter dijaki in študenti višjih letnikov. Prošenj, ki ne bodo kolkovane ali jim ne bodo priložene navedene listine, komisija ne bo obravnavala. NOVINARSKA IZDAVACKA KUČA »STVARNOST« ZAGREB, ROOSEVELTOV TRG 4 preporučujc vam komplet »JEFTINE KNJIGE« Da bi omogučila svojim čitaocima da dodu do jeftine, a sadržajem dobre i zabavne knjige, »Stvarnost« je po-krenula novu »Biblioteko jeftine knjige«. Do sada je izašla prva serija sa kompletom od pet knjiga: 1 'tmpe Tlmrhpr* DOBRO ODŠLI 0 MOJ SVUET Mark Twain: SISTEM PROTIV PROVALNIKA Karel čapek: DNEVNIK IZ EMGLESKE Timothy Tatcber: H0LLYW00D PROTIV MENE Agatha Christie: NIKOTIN Ovaj komplet od 5 knjiga obuhvara 1004 strane formata 12,5 X 18.5 cm s koricama u tri boje. CIJENA KOMPLETA 1900 DINARA. Na sve knjige, naručcne potem donje narudžbenicc, troškove olpreme snosi izdavač. NARUDŽBEN1CA ♦ Ovim ncopoaivo naročujem kod Novinarske izda-vačke koče »Stvarnost«, Zagreb, Rooseveltov trg br. 4, ..........-... kompleta , Ovaj komplet može se kupiti i na otplatn o 3 rate, s tim da narudžbcnica tre ba biti ovjerena od strane privredne organizacije ili ustanove, gdje je radnik zaposlen. Ovjera poduzcča ili ustanove: Naručilac: ..-.—......—... most zasluži popravila! Dohod na most Je — predvsem za osebne avtomobile — dokaj nevaren, pa tudi samo cestišče na most — iz desk — je kaj nevarne. Verjetno odprava teh napak ne bi stala veliko < ► Mjesto stanovanja i tačna ad- resa: ......................... Vlastoruč. potpis: / 7 3 ‘ S * ; t — i I !C " i D >5 2/A m /4 * yjF j 1 ■V KRIŽANKA ŠT. 14 VODORAVNO: 1. poljska cvetlica, 4. žuželka, 7. vrsta iglavcev, S. del kavbojske opreme, lfl. ploskovna mera, 11. začetnici izumitelja in znanstvenika, 12. košarkarski klub, 13. kratici našega časopisa, 14. konjenik. 16. osladiti, omehčati, 18. ribiška priprava, 19. sorodnik. NAVPIČNO: L glasbeni izraz, 2. dopolnilni spreminjevalni predlog, 3. del telesnega ogrodja, «. tuj dvoglasnik, 5. sunkovito se premikati, 6. orel iz germanske mitologije. 8. grška črka, 12. rimsko mesto v bližini Spli-ESiTEV križanke ST 13: ta, 13. severni jelen. 14. del te-era — Spa — Rubikon — otep lesa. 15. zgodovinsko mesto v — la — el —1 to — AN — fant — Dalmaciji, 17. začetnici našega pitanci — oje — kat politika. Pazniki slonov žive noč in daa pri svojih varovancih in skrbijo zanje s tako predanostjo, da meji že na tibsede-nost. Spijo v njihovi največji bližini in ne delijo i njimi le svoje hrane, temveč tudi dragocene porcije viskija, ker je večina slonov še bolj vnetih za alkohol, kot so to njihovi pazniki. Kdor enkrat te živali vzljubi, ostane po navadi aa zmeraj pri cirkusu. Mnogi teli mož najdejo In letel jemo anonimnost, neke vrste dom, zadovoljstvo v delo s sloni In zatočišče pred tistim, zaradi česat se zapustiti prejšnje tivtfenje — pred poboljševalnim ali ječo, pred vernostjo družinskega iivlje- paznlk, Id se ga vri klicati »profesor«, je bil učitelj angleške slovnice In literature. Po nekem stečajnem prisostvovanju cirkuški predstavi je obedi svoje poučevanje na klin. Kol je pravil, se je na prvi pogled zaljubil v done. Žal pa je bU pijanec brez mere; če je bil vinjen, je imel navado, da se je oklenil Ku*b in jokal ob njej zaradi svojega zavoženega življenja. Včasih je recitiral Ruth dolge odlomke Shakespeara In je tr- dil, da je Ruth edino žensko bitje, ki razume Hamleta. Cinnyn paznik Dooley je bil bivši kaznjenec, a spodoben in vedno prijazen mož. Pri prvih poizkusih jezdenja na njej sem se tako nerodno obnašala, da se me je uboga Cinny nedvomno sramovala. Toda Dooley je rekel, da igra le komedijo ln da mi ni treba resno jemati njenih očitajočih pogledov. »Ona je tako navihana,« je rekel, »da ločno ve, če je v bližini kak član društva za zaščito živali.« V roko je vzel železni drog, s katerim dirigiralo slonom v areni. Gin*y * za to sploh ni zmenila. »Poglejte, te zunaj se sploh ne boji droga, ker ve, da ni v bližini nobenega živalskega zaščitnika. Ce bi * je pa pred publiko te majčkeno dotaknil, te pričete tako presrudjive teliti, kot da sem jo nameraval umoriti. Ce hoče. si lahko iztisne prave solze. Taka komedijantka!« je občudujoče zaključil. Dootev Je telo rad pripovedoval tudi o Ginnyni prijateljici Netile. Nekaj časa je Netile zete hujšala in tudi potem ni pridobila na teži, ko so ji zvišali obroke hrane. Pazniki so trdili, da hujša zaradi težkega dela, kajti. Nel-lie je spadala, prav tako kot Ginny, k delovni skupini slonov, ki so pomagali pri postavljanju šotorov. Ko so jo pa hoteli vzeti stran, se je upirala zapustiti svojo ljubljenko. Obe slonici sta moral’, med drugim, tudi skupaj porivati težke tovorne vagone. Neli e je opravljala svoje delo tiho In voljno, medtem ho je Ginny vsakokrat hlinila velikanski napor, vzdihovala in stokala je kot prava mučenica. Nekega večera pa je Doeley z baterijo slučajno ob-svetti glavi obeh slonic pri delu. V svoje veliko »čudenje je oparil med Ginnyno glavo In vagonom čislo ozek vmesni prostor, to se pravi, da je porivala vagon le navidezno, v resnici se ga pa sploh ni dotikate. Vse njeno naporno vzdihovanje in stokanje je Mio čiste goljufija. Nellie je opravljala vse delo sama. »In če bi me gledalo celotno društvo za zaščito živali — se ne te za te zmenil,« je zaključil Dooley svojo zgodbo. »Tako sem premlatil Ginny, kot še nikoli v njenem življenj«.« (Nadaljuje se) Zunaj je bilo' še precej hladno, kljub temu je Ciska porinila streho svojega avtomobila nazaj. Uživala je, ko ji je med vožnjo veter mrši! lase ter jo božal po obrazu Ko šo bite zadnje hiše mesta že za njo in ko je ca kostanjevim drevoredom ogledala temne gozdove, ja je prošte še zadnja senca potrtosti zaradi Audijevega nedoumljivega ponašanja. »Kako neki izgloda njegov otrok,« se je vedno znova sptaševala Čutila je neskončno nežnost do malega bilja,, ki mu je hitela naproti. V predmestnih vrtovih malega mesta so se v mavričnih barvah prelivati cvetovi ester in dalij.. Dreves« so bite še vsa zelena, v daljavi pa se je raztezalo, v soncu bleščeče se, Bodensko jezero do zamegtenih bregov na švicarski strani. Za G siko ni biki težko izvedeti, kje stanuje otrok Marije Honeit. ki je pred leti servirala v ob jezeroma hotelu, sedaj pa je že drugo leto počivate v hladni zemlji Tudi za otrokovo ime je izvedela Marija je ob otrokovem rojstvu še ljubila Andreja pl. Maina, sicer ne bi imenovala otroka po njem — Andreja. Mala hiša z rdečo sireho je ležala odmaknjena od ceste, v dolinici, Trapo] skrita med kronami starih dreves. Mod hišo in jezernim bregom so ležali travniki. Na vratih je bila pritrjena medeninasta ploščica z napisom »Mihael Brugger«. Večkrat in vedno nesttpneje je Ciska pritiskala prst na hišni zvonec. Nihče se ni pojavil »Verjetno je otrok še v šoli,« si je mislila. Zaprla je •svoj avto ter ga pustila stati pred vrtno ograjo. Odpravila se je po poti, ki se je vijugala po travnikih proti mestu Na obeh straneh je bila obse jena z jablanami, katerih nezreli, odpadli plodovi so bili gosto posuti po tleh, v veliko veselje Sippeju, ki je bil po dolgi vožnji presrečen, da je lahko po mili volji divjal okrog svoje gospodarice. Tu je bilo tako tiho in mirno, da se Čiriča kar ni mogla več zamisliti v mestni hrušč. Nenadoma je v daljavi odVknilo otroško kričanje in Seppi, ki ni bit prevelik junak, se je vrnil k svoji gospodarici ter obstal ob njeni strani Iz goada je prihitela na cesto drobna deklica Preko ozkih modrih hlač je nosila nekoliko prevelik siv pulover. Šolsko torbo je med tekom vlekla na jermenu za seboj. Dolgi rjavi lasje so ji v vetru plapolali. Med tekom je večkrat pogledovala nazaj proti grupi otrok, kd so tekli za njo. Sedaj .je bila deklica že čisto blizu. Nosila je očala". Ciska je že lahko razločevala poteze njenega obraza. »To mora biti Andrea Honeit,« si je mislila. Podobnost z očetom je bila očitna. Stekla je otroku naproti. »Pridi, pomagala ti bom! Nihče ti ne bo smel storiti nič hudega!« je zaklicala. Otrok se je globoko zadihan ustavil poleg nje ter se zmagoslavno obrnil proti svojim preganjalcem. »No, kje ste sedaj, junaki?« je zaklicala v komaj opaznem narečju tiste okolice. Ciska je vprašala otroke, kaj jim je storila Andrea, da so tako tekli za njo. Otroci so bili v zadregi, a nekateri so se koj ojunačili ter pričeli tožiti Andrea, češ da je važna, ker v šoli vedno vse zna in da je tako domišljava, da se nikoli ne mara igrati z njimi na poti iz šole. Deklice pa so dodale, da Andrea nima lepih obit*., predpasnikov ter pentelj v laseh in da je vsa drugačna od ostalih sošolk. Ciska se je razjezila ter jih oštela zaradi njihove brezsrčnosti; zagrozila je, * jih bo zatožila učitelja, če bodo še kdaj preganjali An-dreo Molče so se odpravili po peti nazaj proti mestu. Seppi, ki se mu je spet povrnil pogum, se je zakadil za njimi ter jih pognal v beg »Od kod veste za moje ime?« se je deklica obrnila proti Ciski, ko pa ji je ta hotela pogladiti razmršene lase, se je odmaknila od nje. Ciska je postala negotova. Ni vedela, kako razložiti otroku namen svojega prihoda, zato je vprašala: »Ali te otroci večkrat tako preganjajo?« (Se nadaljuje) NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME Sprva Se nestalno, nato bo lepo in sončno vreme. V prihodnjem tednu ne bo bistvenih vremenskih sprememb. piiiLs il — Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odborov SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK Rokomet Skrbi prvaka Kvalifikacije za zvezno rokomeSno ligo bodo 2S., 27. M 28. junija letos (verjetno) v Trbovljah - Ha slaiem terenu ne bo dovolj prostora za vse ljubitelje rokometa - Enotne vstopnice po 500 din za vseh šest tekem so že v predprodaji - Priprave in možnosti Rudarja v kvalifikacijah? (F.) TRBOVLJE — Vest, da vse navijače iz bližnje in dalj- me, pač pa nameravamo or-bodo kvalifikacije v Sloveniji, ne okolice. Omenimo naj, da ganizirati okrog 22. in 23. te-je že stara. Da pa bodo v je delo na igrišču za sedaj le ga meseca najmanj dve težji prijateljski tekmi, kt bodo na mrtvi zadnja preizkušnja forme Rudarja. Po 23. juniju se na- Trbovljah, je pa nova in v na papirju in je tudi razsvet-zvezi z njo stoji Rudar pred ijava zaenkrat še kopico skrbi in problemov, ki točki, jih bodo morali funkcionarji v podružnici »LOTO« v Tr- meravamo umakniti iz Trbo-rokometnega kluba kar se da bovljah že od začetka junija velj vse do začetka kvalifika- hitro rešiti. prodajajo enotne vstopnice cij. Na Mrzlici.ali kjerkoli že Prva skrb je teren, ki bo p0 500 dinarjev za vse tri dni — se bomo aktivno priprav- brez adaptacije pretesen za tekmovanja. Teh vstopnic je ljali, predvsem pa gre tu za v prodaji le 1200, kar pa bo psihološki del ZASAVSKA ROKOMETNA I.IGA PRVAKI 2E ZMAMI priprav pred pri tako velikem zanimanju težkimi spopadi,« je zaključil verjetno premalo. Poleg teh trener Bašič. O možnostih Rudarja za ki)metni*Eodbor" Brtifce^je na ^)c>^0 v Pr<>daji Še vstopnice v zadnji seji registriral vse odigra- blagajni pred začetkom po 250 p]asnaa za zvezno ligo trener ne in netgrane tekme v zasav- din za vsak dan, s tem, da bo ni aai nneehnih iziav Kot tz-skt rokometni ligi v moški ln m,ihn- kanaoitete tri- ? - .P , i „ L ženski konkurenci. Kljub z za- faradl majhne kapacitete tri kusen igralec je pripomnil, da mudo odigrani tekmi sevnica bun število obiskovalcev ome- kvalifikaciiah zmaoš lahko DšDT171W /Porlzl i a\ at* loct- 1_ J 9 le tisti, ki je trenutno najbolj — PARTIZAN (Cerklje) se lest- jeno vica ne bo spremenila. Novi pr- J ' - - vak v moški konkurenci je ekipa V razgovoru s trenerjem in pripravljen in ima poleg vsega v ženski zasavski rokometni venskega predstavnika Rudar- dar .kajti domač teren in CeiU%ebtl%PprilZailesnohRadeee" ja za kvalifikacijo: lastna publika bosta lahko k Krško in Brežice ii tekmovanje »Od torka dalje imamo vsak temu tudi nekaj prispevala. sntLknsaedza prvaka**poteg(?vaU le treninai Točnih nasprotnikov še ne ekipi Hrastnika ln Rudarja iz 20. junija. Ti redni treningi Vemo, gobovo pa je, da sode-Trbovelj. Zmagovalke iz Trbo- so namenjeni predvsem kolek- iUjejo na. kvalifikacijah pr-kva\itiklcUPz!Vlrepubiifkoekženb timi pripravljenosti ekipe In voplasirana ekipa Hrvatske, sko rokometno ligo. Tudi kvaii- treniranju posameznikov na prva ekipa BiH in drugopla-fi kači je za žensko rokometno svojjh mestih. V tem "'času girana rokometna ekipa Sr-# Trbovljah. P° VS