IZ CELJA... v Ceiju dobimo .. Jugoslovanska kinematografija se v preteklih letih ni prav nič spremenila. Se vedno gledamo filme, ki jih pred­ vajajo po istem kopitu kot smo jih gledali po uvedbi tonskih filmov iz leta 1928, le s to razliko, da je ton sne- man na filmskem traku, ne pa na po­ sebnih gramofonskih ploščah in da je sinhronizacija istočasna s sliko. Kljub temu, da smo letos spomladi proslav­ ljali deseto obletnico jugoslovanske ki­ nematografije, vendar smo v tej panogi naše dejavnosti najmanj napredovali. Do sedaj še niso uspele vse naše pro­ dukcije filmov napraviti vsaj en barv­ ni film. Res je, da moramo filmski trak še uvažati, za kar je potrebno mnogo deviz. Vendar bi ne bilo odveč, če bi naši producenti filmov načeli o tem raz­ mišljati. Kljub temu, da je barvni film­ ski trak dokaj dražji od črno-belega, v tej nanogi sedme umetnosti ne bomo smeli zaostajati za drugimi državami. Saj bomo v Celju po novem letu gle­ dali celo nekaj madžarskih barvnih fil­ mov. S pomočjo OZN, ki je jugoslovanski kinematografiji dodelila iz fonda za tehnično F>omoč milijon dvesto tisoč do­ larjev, se bodo naša kino podjetja iz­ popolnila s specialnimi deli iz ZDA, aparature pa bo nato izpopolnjevala tovarna ISKRA v Kranju. Na Slovenijo odpade od te pomoči okoli 200 tisoč dolarjev. Za to vsoto je že kupljena prva serija specialniii delov in nekaj nad deset cinemascop filmov. V tej seriji preurejenih apara­ tur je tudi ena za Celje, ki bo monti­ rana v kinu Union. Kakšne novosti in pixednosti prinaša cinemascop? Slike, ki jih boste gledali na širokem platnu, vam bodo pričarale globino in vtis plastičnosti. Poleg tega je pri tem novost tudi plastika zvoka, ki bo prihajala od večjih zvočnikov, razmeščenih po dvorani. S pomočjo te naprave bo mogoče gledati tudi filme, snemane na sistemih »Wistavision« in »Witescreen« ter seveda tudi navadne filme. Kolektiv kino podjetja se zelo za­ vzema, da bi to novost čimprej izpeljal. Pa tudi ostali Celjani se za to zanimajo, predvsem LOMO, ki je kino podjetju že določil finančno pomoč. Ker bo v Unionu cinemascop, sedanje aparature iz Uniona pa bodo proste, bo v dvorani sedanjega Ljudskega odra urejen nov kino, ki bo nosil naslov Metropol, med­ tem ko bo kino Dom opuščen. Le-tja pride Ljudski oder in lutkovno gle­ dališče. Tako bo Celje imelo dve veliki kino dvorani. Končno povemo še to, da bo podjetje za prvo polovico leta 1956 preskrbelo vrsto zelo dobrih, po večini barvnih fil­ mov, in sicer: v KINU UNION: AMERIŠKI: Romeo in Julija (barvni); Ple­ men in telo (barvni); Leci Brummell (barvni); Letnje gostovanje (barvni); Kraljica Kristina; Pogumen kot Lassie (barvni); Steza slonov (barvni); Daljni sever (barvni); Veseli pristan (barvni); Želim Te (barvni); Nežna pesem (barvni); Ukročena napadalnost (barvni); Ka­ petan Kery (barvni); Škandal v Skuriju (barv­ ni); Beg iz trdnjave (barvni); Človek iz Alana (barvni); Crni labod (barvni); Lepotica za mi­ lijon dolarjev (barvni); Hondo (barvni); Ma­ ščevalci; Mogambo (barvni); Generalni inspek- ktor (barvni); Ljubim Mei vina (barvni); Zlato dekletce (barvni); Strah; Pod rdečim morjem (barvni); Ujetnik z gradu Zenda (barvni); Da­ ma s kameli jami (barvni); Na divjem zapadu (barvni), v glavni vlogi Stanlio in Olio. JUGOSLOVANSKI: Volčja noč (makedonski); Hanka; Soteska (jng.-nemška koprodukcja). ITALIJANSKI: Nesmrtne melodije; Vzdolž treh temnih ulic; V vrtincu greha. ANGLEŠKI: Očka, vrni se. FRANCOSKI: Lisabonske noči. MADŽARSKI: Lilionfi (barvni). RUSKI: Mojstri ruskega baleta (barvni). V KINU DOM OZ. METROPOL: JUGOSLOVANSKI: Lažni car; Burma, kakor jo vidijo prijatelji (barvni). AMERIŠKI: Do zadnjega (barvni); Velika noč Casanove (barvni); Simeronska roža (barvni); Rumeno nebo (barvni); Visoka Barbari; Pas za pištolo (barvni); Vojna svetov (barvni); Kogar sonce greje; Karneval v Teksasu (barvni); Južno od Sahare (barvni); Do zore; Povest Mi­ nivers; Dvigni zastor (barvni); Peter Pan (barvni); Šejn (barvni); Prvi strel; Mali ubež­ nik; Mostobran (barvni); Leteči hndiči (barvni), v glavni vlogi Stanlio in Olio; Za ceno slave (barvni); Dama poskuša srečo; Upor na brodn Baunti; Bistre glave (barvni), v glavni vlogi Stanlio in Olio. ITALIJANSKI: Oprosti mi; Kruh, ljubezen, fantazija; Za zaveso; Turek Napolitanec (barv­ ni). BRAZILSKI: Sinha moka. FRANCOSKI: Intrigantinje; Moja mala norost; Edvard in Karolina. ANGLEŠKI: Vitez iz lepenke. INDIJSKI: Dva orala zemlje. JAPONSKI: Vrata pekla (barvni). MADŽARSKI: Kvišku glave (barvni); Se živi- vijo (barvni). Vsem prebivalcem Celja pa kino kolektiv želi srečno in delovnih uspehov v izgradnji socializma polno novo leto 1956, ter se jim za obisk pestrih kultnrno-prosvetnih, dokumen­ tarnih in zabavnih filmov ter Filmskih novosti najtopleje priporoča. V obeh kinematografih lastni okrepčevalnici. DEDEK MRAZ V MEDLOGU V nedeljo je malčke Medloga, Babne- ga in Ložnice že obiskal toliko zaželeni Dedek Mraz, ki je prinesel prav lepa darila. Starši in otroci so ga pričakali v Zadružnem domu. Pred obdaritvijo je spregovoril nekaj besed predsednik no­ voustanovljenega Društva prijateljev mladine. Bilo je še nekaj recitacij — potem pa je z vsem svojim spremstvom stopil na oder Dedek Mraz in razdelil med malčke lepe in koristne darove. Obdarovancem je Dedek Mraz zastavil tudi nekaj vprašanj. Društvo prijateljev mladine se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k obdaritvi, naj iskrene j e zahvaljuje. Z ELEKTRIFIKACIJO NADALJUJEJO V Šmartnem v Rožni dolini so uvedli minule dni javno razsvetljavo. Dogodek so Smartničani veselo proslavili Tudi Bežigrajska cesta je razsvetljena. V bodočih iednili bodo razsvetlili tudi Škofjo vas. Treba pa bo misliti tudi na razsveili'ev ceste od bivšega Majdiče- vega mlina proti Trnovljam. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor. Krompir 16 (18), fižol vis. — (70—80), fižol niz. 50 (50—70), solata 50—60 (60 do 100), cvetača 50 (80—100), špinača 60 (150), ohrovt 18—34 (25—35), peteršilj 40 (60), zelena 46 (60—70), čebula 46 (50 do 65), česen 80 (80—150), zelje gl. 14 (16—20), zelje rib. 40 (40—50), repa sve­ ža — (12—18), repa rib. — (30—40), pesa 30—34 (30—35), jabolka 24 (20—25), hru­ ške 30 (30—50), slive suhe 130 (—), sadje suho — (80—100), suhe smokve 175 (—), limone 230 (—), ribe 160 (—), jajca 22 (20—24), mleko — (32), skuta — (140), smetana — (200), vino — (130), žganje — (300—350), kokoši — (450), orehi celi 170 (160), orehi luščeni 600 (—), kolera­ ba — (30), koruza — (40—50), pomaran­ če 270 (—), redkev 20 (—), por 40 (60 do 100), korenček 50 (60—100), hren 80 (100).. fiibanle prebivalstva v Ge!!u v času od 19. do 24. decembra 1959 je bilo rojenih 29 dečkov in 17 deklic. Poročili 8Ò sé: Martin Koštomaj, železostrngar iz Sp. Hndl- •je in Stefica, Božena Strašek, materialna knji- govodkinja iz Slane, Store; Ivan Ptičar, dela­ vec iz Celja in Frančiška Smid, delavka iz Za- homc, Vransko; Jožef Arlič, delavec in Ljud­ mila Skntnik, delavka, oba iz Celja; Maksimi- Ijan Arlič, delavec in Marija Kostajnšek, go­ spodinja, oba iz Celja; Milan Šinkovec, dela­ vec in Zofija Avguština Korošak, delavka, oba iz Celja; Anton Vrečer, posestnik in Ma­ rija Majer, gospodinja, oba iz Košnice; Stefa'a Kolar, delavec iz Sp. Ponkvice in Bronislava Šorn, delavka iz Celja; Jožef Rošer, delavec iz Brezove in Terezija Klakočer, delavka iz Ce­ lja; Alojz, Franc Papež, delavec in Ana Kugler, tkalka, oba iz Nove vasi; Jože Gole, čevljarski pomočnik in Ljudmila Miklavžina, pletilja, oba iz Celja; Franc Drevenšek, trg. poslovodja iz Sikol, Ptuj in Štefka Miklavžina, natakarica iz Celja; Franc, Jožef Plevčak, mesar in Margarita Mastnjak, oba iz Celja; Željko Sevnšek, klju­ čavničar iz Dola p. Hrastniku in Kristina Kor- pes, gosp. pomočnica iz Vel. Širja. Umrli so: Rudolf Mirt, invalid, upokojenec iz Canje, Trbovlje, star 59 let. Gabrijela Kristan, otrok iz Dobovca, stara 7 dni; Majda Gorjanc, otrok iz Vojnika, stara 5 dni; Helena Vede, upokojen­ ka iz Celja, stara 85 let. KOMAJ 5-ODSTOTNA UDELEŽBA NA ZBORU VOLIVCEV NA BABNEM Dne 22. decembra smo imeli na Bab- nem zbor volivcev, ki je bil zelo slsfbó obiskan. Kljub temu pa so bila na zbo­ ru obravnavana važna vprašanja. Pre­ cej časa smo se v razpravi zadržali pri perečem stanovanjskem vprašanju. Zbor volivcev je ostro obsodil nesmotr­ no gradnjo luksuznih večsobnih stano­ vanj, toda kot nam je tov. Andolšek po­ jasnil, v bodoče ne bodo več dovolje­ vali takih gradenj in bomo prednost dali enosobnim in dvosobnim stanova­ njem. Zbor je razpravljal še o ureditvi Ljubljanske ceste, o napeljavi vodovo­ da do zadružnega doma, o otroškem vrtcu in o dveh razredih osnovne šole na Babnem. Da bomo v bodoče laže odpravljali napake na terenu in izpolnjevali razne sklepe, bi bilo želeti lepšo udeležbo na zborih volivcev. Pismo uredništvu Bivši šolski upravitelj, tovariš Fran Voglar, nam je te dni poslal pismo, ki ga objavljamo v skrajšani obliki: »Kaj pravite! 40 let sem kot učitelj in borec za socialne pravice deloval, tako v stari Avstriji kot v bivši in se­ danji Jugoslaviji, skoro na vseh popri- ščih — na kulturnem, prosvetnem, za­ družnem, društvenem polju, v javnih korporacijah itd. Zdržal sem silne in dolgotrajne napade celjskih nemškutar- jev in avstrijskih oblasti na slovensko šolo in našo mladino, kar je bilo konč­ no kronano z uspehom: dobili smo prvo slovensko šolsko poslopje v Celju, pri čemer si tudi prisvajam nekaj zaslug. V teku dolgoletne učiteljske službe sem vzgajal številne generacije mladine, v domoljubnem, borbenem duhu. Ni namen tega dopisa, da bi se hva­ lil, dasiravno bi lahko še marsikaj na­ vedel. Vsemu temu je sledilo plačilo, da so me v bivši Jugoslaviji zaradi takratnih političnih valov nasilno od­ trgali od ljubega šolskega doma in mladine. Tako torej kot staroupokoje- nec nimam tistih pokojninskih prejem- Jcov, kot moji mlajši, upokojeni tova­ riši. Pred dvema letoma sem našo javnost opozoril preko Slovenskega poročeval­ ca na to nelogičnost. Takrat je ta ča­ sopis poročal, da prosijo Društvo uči­ teljev, naj odgovori javno, kaj je s tem v zvezi že storilo, da bi prizadeti upokojeni učitelji prišli do tega, kar jim po vsej pravici pripada. Obrnil sem se tudi sam na Učiteljsko društvo, toda do danes sem prav tam, kjer sem bil. V ilustracijo primerjam svoje po­ kojninske dohodke s prejemki svojih še aktivnih tovarišev. V letošnjem de­ cembru ti prejemki kažejo razmerje 11:30. Moji prejemki znašajo 11.100 din, moj aktivni tovariš pa dobi 30.000 din (mesečni prejemki 18.000 din in nagra­ da 12.000 din). Ali je to logično in socialno, da igra tako vlogo starostna doba. бјђапјв prebivalstva v ceijsid ТМ T časn od 19. do 24. decembra 1955 je bilo rojenih 12 dečkov in 10 deklic Poročili so se: Stanko Krnmpak, mizar iz Kristanvrha in Ma­ rija Hosnik, šivilja iz Sv. Eme; Melhijor Pol- šak, poljedelec iz Žegra in Julijana Grobin, poljedelka iz Bistrice; Franc Sodržnik, kovač in Terezija Lešnik, tovar, delavka, oba iz Škalc; Anton Stavanja, progovni delavec iz Loč in Justina Gorenjak, polj. delavka iz Blata; Anton Zist, çolj. delavec iz Sp. Grušovja in Terezija Majsler, polj. delavka iz Dobrove; Janko Žnidar, tovar, delavec iz Mlač in Stani­ slava Druškovič, posest, hči iz Sp. Laž; Anton Margué, kmet in Jožefa Korošec, poljedelka, oba iz.Ličnice; Franc Čepek, poljedelec iz Cače vasi in Angela Ogrizek, poljedelka iz Zg. Nego- nja; Karol Polajžer, poljedelec iz Podturna in Elizabeta Jernejšek, delavka iz Rog. Slatine; Anton Junež, uslužbenec iz Tržišča in Marija Pilko, uslužbenka iz Zastranja; Alojzij Jakop, gozdni delavec iz Padeškega vrha in Alojzija Ostruh, polj. delavka iz Stenice; Franc Brečko, rudar iz Rečice in Hedvika Trupej, gozd. de­ lavka iz Vel. Gorele; Friderik Kopač, stroj, tehnik iz Marija Gradca in Marija Seme, šivilja iz Vrha nad Laškim; Štefan Volasko, poljedelec iz Raven in Marija Planko, poljedelka iz Go­ rice; Jože Gradišnik, poljedelec iz Sv. Petra in Ana Zupane, poljedelka, oba iz Sv. Petra; Ja­ nez Jecl, mesar, pomočnik iz Dvora in Štefani­ ja Moškotelec, poljedelka iz Šmarja p. Jelšah. Umrli so: Neža Verdev, poljska delavka iz Vinske go­ rice, stara 8i let; Ciril Strašek, upokojenec iz Pečice, star 76 let; Uršula Hrovat, prevžitka- rica iz Bodrišne vasi, stara 8? let; Agata Voga, prevžitkarica iz Repuža, stara 75 let; Vincenc Jakop, občinski podpiranec iz Brezna, str 84 let; Klara Fink, oskrbovanka iz Polene, stara 64 let; Andrej Križnik, otrok iz Topolovega, star 5 dni; Mihael Zupanec, pre- vžitkar iz Krivice, star 82 let; Marija Cepin, prevžitkarica iz Zagorja, stara 90 let. IN ZALEDJA... 14 ur na dan morajo delati Pred kratkim je bila v Celju skupna konferenca vseh upravnikov domov onemoglih in otroških domov, katero je sklicalo Tajništvo za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri OLO Celje. Po­ vabljeni so bili tudi predsedniki uprav­ nih odborov teh domov. Namen tega se­ stanka je bil, da bi se pomenili, kako bi v teh domovih uvedli enotno poslo­ vanje. Oskrbnina v domovih je zelo različna, zato so sklenili odpraviti pre­ veliko razliko v oskrbnini. (Oskrbnina znaša od 7000 do 12.000 din). Zastopniki domov so govorili o najrazličnejših te­ žavah. V Domu onemoglih v Saleku ne­ vede, kako bi z uslugami primerno na­ gradili bolniške strežnice, zato ker mo­ rajo delati po 14 ur dnevno. Bojijo se, da jim bodo sicer strežnice pobegnile. Vsi vemo, da je danes v naši novi, socialistični državi z uredbo uzakonje­ no, da znaša delovni čas za vsakega zaposlenega 8 ur na delovnem mestu,, nikakor pa 14, kot to prakticirajo v Saleku. V takih domovih naj inšpekcija za delo piokrene svoje, da bodo znali upK)števati 8-umi delovni čas. Potem se jim ne bo treba bati, da bi jim strež­ niki ušli. Sa NEPREVIDNOST JE ZAHTEVALA ^ ŽIVLJENJE DVEH OTROK y Orli vasi pri 5raslovčah je gospo­ dinja Barbara Juhart v svoji neprevid­ nosti postavila zaprto posodo bencina na vroč š edilnik. Ko jo je čez čas vze­ la s*ledilnika, je bencin s posodo vred eksplodiral. Posoda je padla Juhartovi iz rok. Vnela se je obleka in mati z otrokoma je bila iakoj v plameniti. Tež­ ke opekline sta dobila otroka, ki sta že naslednji dan v celjski bolnišnici umrla, dočim je mati umrla nekaj dni pozneje. IZ SLOVENSKIH KONnC Ta teden je bilo v Slov. Konjicah skupno posvetovanje vodilnih odborni­ kov političnih organizcij konjiške ob­ čine, ki ga je vodil tov. Ulrih, sekretar obč. kom. ZKS. Na posvetovanju so razpravljali o političnem delu v pri­ hodnjih mesecih, o delu na vasi in v kmetijskih zadrugah ter o ostalih nalo­ gah. Konjiški igralci so preteklo soboto in nedeljo igrali v režiji tov. Serajnikove igro »Vsi moji sinovi«. Kot vse kaže, jih bomo v prihodnjih mesecih še več­ krat videli, saj imajo v januarju na programu komedijo »Pahljača«, v fe­ bruarju pa Finžgarjevo »Verigo«. * Ob proslavi dneva JLA je bilo v Slov. Konjicah več mladincev-obvez- nikov predvojaške vzgoje odlikovanih, nekateri pa so prejeli praktična dari­ la. Obdaritev so omogočila konjiška podjetja, v katerih so mladinci zapo­ sleni, in občinski ljudski odbor. * V Slov. Konjicah se bo v kratkem prvič sestal občinski odbor zveze Svo­ bod in prosvetnih društev. Na področju konjiške občine je sedaj 11 prosvetnih društev, ki so v glavnem v manjših krajih, razen tega pa sta še dve Svo­ bodi, to ie v Slov. Konjicah in Zrečah. Vsa ta društva so na svojih občnih zbo­ rih v zadnjem mesecu izvolila dele­ gate aa občinsko zvezo, od katerih bo izvoljen občinski odbor. * Občinski ljudski odbor je na eni iz­ med svojih zadnjih sej sprejel tudi odlok o obratovalnem času trgovskih, gostinskili, mesarskih in drugih podob­ nih obratov na področju konjiške ob­ čine. S tem odlokom je urejeno, da je čas obratovanja vsklajen s potrebami kraja in za posamezne stroke. * Kot vse kaže, bo razen dosedanjih svetov pri ljudskem odboru konjiške občine v kratkem ustanovljen še pose­ ben svet za kmetijstvo. Posle iz tega področja sedaj opravlja svet za gospo­ darstvo, v katerem je tudi več kmetij­ skih strokovnjakov. Prav spričo tega, da v občini kmetijstvo zavzema važno mesto in ima dosti možnosti razvoja, bo za vsklajevanje in načrtno usmer­ janje tak organ pri ljudskem odboru brez dvoma lahko mnogo koristil. Poleg dosedanjih treh že obstoječih krajevnih odborov v Zrečah, Vitanju in Lečah so tudi volivci iz Spitaliča na nedavnem zboru volivcev izvolili svoj krajevni odbor. Iz sodne dvorane DRZNI VLOMILCI OBSOJENI V začetku letošnjega leta so v Ce­ lju in okolici bili vlomi na dnevnem re­ du. S temi vlomi so se pojavljale med Celjani razne vznemirjajoče govorice, dokler se varnostnim organom ni po­ srečilo spraviti vlomilce za zapahe. To so 21-letni Branimir Zurić, 21-letni Branko Oklješan in 21-letni Zvonko Vukovič, vsi trije iz Zagreba. Mladi ne­ pridipravi imajo na vesti 20 vlomov, od katerih jim trije niso uspeli. Skup­ na ocenitev ukradenih predmetov zna­ ša okrog 900.000 dinarjev. Pri Okrož­ nem sodišču v Celju so prejeli zaslu­ ženo kazen. Branimir Zurić je bil ob­ sojen na 8 let strogega zapora, Bran­ ko Oklješan na 4 leta in 6 mesecev strogega zapora in Zvonko Vukovič na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora. IZ LAŠKEGA Društvo prijateljev mladine je za uvod v praznovanje novoletne jelke pripravilo prijetno presenečenje. Na- študiralo je mladinsko pravljično igro »Trnjulčica«, katero si je ogledala vsa šolska mladina, dve predstavi pa sta bili namenjeni odraslemu občinstvu. Prav tako so po šolah izvedli prosla­ ve novoletne jelke. * Preteklo nedeljo je v Laškem zase­ dal občni zbor Občinskega sindikalnega sveta, katerega gost je bil zastopnik OSS tov. Rudi Peperko. Iz poročil je razvidno, da je bilo p>o- slovanje KSS v preteklem letu zelo pe­ stro. Občni zbor je pozdravil tudi žen­ ski pevski zbor »Svobode«, ki je ob tej priliki zapel nekaj borbenih pesmi. * Velika pridobitev za laško občino je, da je uspelo medzadružnemu živinorej­ skemu odboru nabaviti ob izdatni de­ narni podpori OLO Celje nov FIAT džip, ki ga bodo uporabljali predvsem za terensko delo pri izvajanju umetne­ ga osemenjevanja širom po laški očini. * Tekstilna tovarna »Volna« v Laškem je pričela pred dnevi dokončavati sta­ novanjsko hišo ob pošti, v kateri ho našlo pet družin prijetna stanovanja. * Pred dnevi se je dogodila na Stimici pri Laškem nesreča, ko je lovec tov. Lojze Kačur v megli streljal na zajca, po nesreči pa je zadel neko žensko. Po- nesrečenka je bila takoj prepeljana v bolnišnico, kjer so ji nudili takojšnja zdravniško pomoč. Z. E. IZ DOBRNE V počastitev dneva jLA je strelska družina v Dobrni dne 21. 12. 1955 izved­ la patrolni tek. Sodelovale so vse ustanove, organizacije, sindikali, kme­ tijska zadruga, zdravilišče in LM. Prvo mesto je odnesla patrola ZB. Mladinska patrola doma Mihe Pin- tarja je bila najboljša v skupini mladin­ cev. Organizacija rezervnih oficirjev je pri­ redila predavanje v nižji gimnaziji na Dobrni, ki je bilo posvečeno dnevu )LA. Predvidena je bila proslava, ki pa je odpadla, ker je KUD Dobrna odpove­ dalo sodelovanje. Se vedno niso merodajni krogi nič storili glede razsvetljave poti na Klanc. Luči naj bi gorele vsaj zjutraj in zve­ čer, to je ob odhodu in prihodu avtobusa, ko smo prisiljeni hoditi po tej poti. KRONIKA NESREČ V Tovarni poljedelskih strojev v Šent­ jurju je zgrabil stroj delavca Alojza Pinterja in mu težko poškodoval roko. Zdenka Vajdec iz Podloga je padla in si zlomila nogo. Pri padcu si je poškodoval glavo Ivan Vučko na Mariborski cesti. Skozi okno iz nadstropja je v Gre­ gorčičevi ulici skočil Bernard Klekl in se teže poškodoval. V Kladivarni v Vitanju je padlo va­ jencu Francu Kotniku kladivo na roko in mu zdrobilo prste. S sekiro si je presekal nogo Stefan Samec iz Lipovca pri Vojniku. Z VRANSKEGA Pretekli teden so bili v vsej vranski občini zbori volivcev, kjer so bili vo­ livci seznanjeni z delom novega občiri- skega odbora in poučeni o njegovih pri­ stojnostih. Za dan Jugoslovanske armade je aktiv LMS Vransko pripravil proslavo, na kateri je tov. Plavčak govoril o na­ stanku in razvoju naše ljudske armade. Tovarna lesne galanterije Rimske Toplice ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM USPEHOV POLNO NOVO LETO 1956 NAŠI IZDELKI SO SOLIDNI IN KVALITETNI!