GRADISOV VESTNIK A GLASILO DELOVNIH UUDI OZD GIP GRADIS GRADIS —-» ! leto xx. » LJUBLJANA, april 1978 Št. 240 Z X Vlil. kongresu Zveze komunistov Dragi tovariši delegati! Delavci, zidarji, tesarji in strokovnjaki Gradisa z velikim zanimanjem sledimo delu VIII. kongresa Zveze komunistov Slovenije —to je naš kongres, to je obračun našega skupnega dela, to so naše perspektive. Prehojena pot je bila bogata in s ponosom ugotavljamo, da smo veliko napravili. Na tisoče objektov širom domovine so postavili gradbeni delavci in tako smo vseskozi aktivno delali pri graditvi gospodarskih temeljev naše družbe. Gradili pa nismo samo objekte, temveč gradili tudi same sebe. Danes so novi socialistični samoupravni odnosi že prodrli na sleherno gradbišče. Samoupravljanje je doseglo neslutene rezultate in nihče več ne more odločati v imenu delavcev. Ustava in Zakon o združenem delu ter sklepi VIII. kongresa ZK bodo tudi v prihodnje izhodišče našega dela. Še bolj bomo strnili ustvarjalne sile Gradisa, dvignili produktivnost dela ter kvalitetno gradili, tako na domačih kot tujih tržiščih. Življenjsko moč pa bomo črpali iz našega samoupravnega sistema in pod vodstvom Zveze komunistov in pridnih rok gradbenih delavcev iz vseh republik dosegali še večje uspehe. Tako bomo skupno in preko naših delegatov utrjevali moč delavskega razreda in stabilnost naše socialistične samoupravne družbe. Vam dragi delegati, pa želimo na kongresu uspešno delo. Ljubljana, 3.j 4. 1978 Delavci gradbenega industrijskega podjetja Gradis Ljubljana UPORABIMO LASTNE VRSTE V____________________________________________________________________________/ Ni dovolj, če delavcu govorimo In mu potiskamo politično oblast v roke, temveč mora to oblast tudi uresničiti Priprava za kongres ZK in sindikatov so za vse člane ZK izredno pomembna politična akcija.Za sabo imamo bogato prakso, izkušnje in uspehe, ki smo jih dosegli v sedanjem razvoju. Danes vemo kaj hočemo — zavedamo pa se tudi številnih ovir, ki jih bo potrebno še premagati. Sedanji čas zahteva enotno zvezo komunistov, ki bo idejno močno in odkrito delovala v Gradisu in v odprtem dialogu odpirala perspektive v boju za nadaljno socialistično-sa-moupravno preobrazbo razmer v delovni skupnosti kot v celotnem podjetju. Nismo delovali kot nek forum, ali zaprta sekta, temveč kot mobilizator in organizator samoupravne družbe ter s svojim vzgledom in aktivnim delom vplivali na proces spreminjanja medsebojnih in družbenoekonomskih odnosov v podjetju, v skladu z ustavo in zakona o združenem delu. Vsi vemo, da so pri nas proizvajalna sredstva in celotni dohodek v rokah delavcev. Zato se vseskozi krepi materialni položaj delavca. Toda, kot je nedavno dejal tov. Popit, da pa ni dovolj, če delavcu govorimo in mu potiskamo politično oblast v roke, temveč mora to oblast tudi uresničiti. Vzporedno s tem pa moramo vedeti, da življenjski in delovni pogoji delavcev niso odvisni od rezultatov dela in gospodarjenja s proizvajalnimi sredstvi in dohodkom. Pri iskanju pravic, pa kaj radi pozabljamo na drugi del, da je vse odvisno od produktivnosti dela in lastnega tekočega dela, vsakega posameznika. Nešteto ur in časa smo izgubili pri obravnavah, kdo bo imel razred več ali manj, namesto, da bi se pogovarjali, kako ustvariti sistem nagrajevanja, ki bo stimulativno vplival na delo in zadovoljstvo zaposlenih. Pri tem moram ponoviti' besedilo, ki ga je zapisala komisija za izvajanje metodologije, oziroma razvrstitve na delokroge in naloge na zadnjem sestanku v Portorožu: Določanje osnovnih ODj s pomočjo PMS ne rešuje probleme nagrajevanja po rezahatih dela. Zato morajo odgovorni delavci v TOZD, DO in družbenopolitičnih organizacij v najkrajšem času narediti vse, da se uresniči načelo nagrajevanje po rezultatih dela v skladu s pravilniki TOZD, skupnem Samoupravnem sporazumu, Zakonu o združenem delu in stališči družbenopolitičnih organizacij v SFRJ in SRS. Ker tega nismo napravili že v lanskem letu je prišlo do velikega nezadovoljstva v kolektivu, celo do prekinitve dela. Vse to nam v nobenem primeru ni ponos, kot niso v ponos odpovedi, ki so prisotne v zadnjem času. Res, da obstojajo v naši družbi različni konflikti in protislovja, toda nobena družbena ureditev ni brez tega. Toda mi smo nova samoupravna družba, kjer se lahko vsi svobodno izražamo in aktivno sodelujemo na vseh področjih našega dela, zato naj bi bilo takšnih in podobnih pritiskov čim manj. V množici interesov moramo vedno iskati najboljše rešitve in utrditi in okrepiti vse tisto kar je napredno, socialistično in kar zagotavlja vsestranski družbeni razvoj hkrati pa krepi vlogo človeka, njegovo osebnost kot tudi njegovo osvoboditev sleherne odtujenosti. Samoupravljanje je naš način, naš demokratični način soočanja množice interesov in njihovega vsklaje-vanja skupnih in družbenih interesov. Zato ne smemo dovoliti nobene samovolje poedincev, monopolov, privilegija, zapiranja v ožje kroge, ali odločanja v imenu delavcev. Čeprav iz dneva v dan naletimo na sledove preteklosti, je ZK in vsi ki smo v njej dovolj močni in sposobni, da nepravilnosti odstranimo, kjerkoli se pojavljajo. Danes delavci sami odločajo o bistvenih vprašanjih in kolikor je kakšen predlog — sklep napredek, je odvisno predvsem od zavesti nas samih, naše volje in hotenja. Prav zato se mora v naših vrstah povečati pomen teoretičnega dela in idejno političnega usposabljanja članov ZK, sindikata in vseh samoupravnih struktur. Nadaljni.ra-zvoj samoupravljanja je tesno povezan z dviganjem idejnopolitične sile delavcev. Če želimo zmanjšati razlike med umskim in fizičnim delom se moramo učiti in množiti svoje znanje in svoje možnosti za samoupravljanje, s tem da v njem aktivno delujemo. Z uveljavljanjem načrtnega družbenega političnega izobraževanja se bomo še bolj usposobili za prevzemanje nalog, zlasti odgovornosti v graditvi samoupravnega sistema. Zato za izobraževanje nam ne sme biti žal sredstev in časa, zlasti velja to še za mlajše delavce, katerih je v podjetju kar 46 % če upoštevamo mlade od 16 do 27 let. Ko smo sprejeli ustavo in Zakon o združenem delu smo začeli tudi' praksi uresničevati nekatera te-mejna marksistična izhodišč* Marksizem je postal tako ključni delo. Zato uresničevanje samo"' pravnih odnosov zahteva od slehc' nega člana ZK, da se bo znal dvigni' nad prakticizem ter, da bo znal tu«, sam v našem samoupravnem življ6 nju najti ustrezne rešitve in postav I ljati pred teorijo naloge, ki ustrezaj1 iz njegove konkretne prakse. (K* lahko danes o določenih stvarc* ^ razpravlja — le tisti, ki zadev< pozna). V predkongresni aktivnosti smo' sicer prizadevali, da bi povsod zag° tovili idejnopolitični vpliv komu!" | stov v vseh strokovnih službah in Pf našem vsakodnevnem delu. PoVf čali smo aktivnost premalo pa snj* i odkrito razčiščevali zadeve in b" j premalo vstrajni pri dosegi določc j nega cilja. Naše razprave, zlasti P’ < razprave sejah svetov, sindikata ij" i so bile predolge, včasih tudi vsebi" | sko neustrezne in smo za določen1 zadeve porabili preyeč ur. V bode*1 bo pri našem delu potrebno več p° 1 moči v smislu kritike in samokritik* kot moralno in kulturne vrednote ZK, omeniti pa moramo tudi, č vseh možnosti in vpliva ZK na objj kovanje politike še nismo doseg1 Premalo se še čutimo odgovorne posamezna dogajanja v delovj| skupnosti, pa do oblikovanja razfl' stališč, oziroma za vztrajanje doljf čenih sklepov v sami praksi. Pri ob" kovanju politike, pa morajo sode*6’ vati vsi člani ZK, in to vsak jj ’ svojem delovnem mestu in ne san" na sestanku. Politika ZK, pa ni°(j biti povezana z interesi delavcev,2 delavce in delavski razred kot celo* 38. in 43 člen govori o kadrov* politiki, ki je sestavni del našega d lovanja. V delovni skupnosti je k°. centriran (ali vsaj naj bi bil) na' močnejši kadrovski potencial, za, bi mi morali pokrivati ne le svoje P" trebe, temveč tudi zagotavljati str kovno delo iy kadre za Tozd, v veda velja to tudi obratno). hočemo se moramo še bolj našlo0'' na mlade kadre in v kadrovsko p' tiko vnesti več razumevanja, rej skupnih srednjeročnih in dolg°r nih načrtov in kriterijev družb6 potrebnega dela. % J Podružabljanje kadrovske P*l tike je torej primerna naloga ZK- pa pomeni, da ne more biti na odg^ v n*. vornem mestu tisti, ki deluje sprotju z interesi družbe, delov*1” razreda in v nasprotju z interesi, predka. K kadrovski politiki jemo tudi sprejemanje novih deK — • ci'J cev v ZK, kar pa še ni postalo ci'J sestavni del našega dela. » Ob zagotavljanju enotnosti,66 vitosti ciljev, načel in meril ntof^j KSS posvetiti več pozornosti, vzporedno s tem, tudi odgov°r‘ uresničevanje sprejetih dogovor0, kadrovski politiki in reso!0.) skupščine SRS o kadrovski p?!1 , ter v tem smilu tudi v ZK vodi*1 , črtno planirati bodoče kadrov potrebe. I i Ob vse večjih zahtevah po sodob-nem prometu tudi naš TOZD Ravne /ja Koroškem rekonstruira in mobilizira cesto »Radlje—mejni Prehod« II-369 v km 0.163 do 3 518.82, za našega stalnega investira Republiško skupnost za ceste. Cesta povezuje severni del Slovenje z bližnjo Avstrijsko koroško, Preko mejnega prehoda Radlje, ki 'Ha glede na prestopanje meje me-ržavni pomen. Po rekonstrukciji in n°dernizaciji pa bo prehod preka-legoriziran v mednarodni. Obstoječa stara cesta ima zelo p6ugodne vozno tehnične elemente. °samezni vzponi dosegajo do 21 % zP°na brez potrebnega odvodnja-j. širine 3 do 5 metrov, tu k o ds ^konstrukcija ne sledi po vsej ddl- 'n' stari cesti, ampak je del trase nove. . Začetek celotne rekonstrukcije ^C na *fW CELOTNI PRIHODEK 10 - LETNO POPREČJE PORASTA CEN 11,9% PREbV/DEN PORAST CEN 1S% ----' ----- TEKOČE cene —— fTALNE CENE Ji 19ES VI 10 7f 75 13 TU 15 76 77 78-GN 80-PR UTA VZROKI SO VEDNO OBJEKTIVNI IN SUBJEKTIVNI, TODA PRI SLABOSTIH PREVLADUJEJO PRVI, PRI USPEHIH PA DRUGI — ALI RES? Iz podatkov gospodarskega načrta za leto 1978 vidimo, da smo —tako kažejo slike — v letih 1976 in 1977 imeli v Gradisu stagnacijo oziroma zastoj. Celo za leto 1978 načrtujemo zastoj v produktivnosti Naštejemo glavne vzroke: 1. Zelo uspešna predhodna leta zlasti 1975; 2. Velik delež zunanjih sodelavcev (kooperantov); 3. Zmanjšanje investicijske dejavnosti v letih 1976 in v prvi polovici leta 1977; 4. Prehod na plačano realizacijo; 5. Preurejevanje vrst kolektiva v utiranje po poteh in določilih zakona o združenem delu in drugih zakonov; 6. Pomanjkanje materiala, zlasti cementa; 7. Prevelik obseg nadurnega dela; 8. Premalo učinkovito nagrajevanje. Nekaj vzrokov smo skoraj že »preboleli«, predvsem zadnji našteti pa so nam ostali za letos. Ob prehodu v leto 1978 smo se oborožili z akti, ki smo jih na seminarjih — zlasti za tehnični kader — spoznali tudi pobliže. Zdaj bi lahko rekli: veselo na delo. Ob reklu, da se brez muje še čevelj ne 000 DIH PRODUKTIVNOST CELOTNI PRIHODEK NA IAP0SLENE0A Število zaposlenih - v domovini 4 5570 #741 11 70 71 It '75 74 75 74 '77 71-6« 10-PR LETA 0 LIT. tTOP. 4,5* ------rtKolr cm — ' tTALUl CINI ” nu 4» 10 71 It 71 74 75 74 77 1»-0M obuje, je lahko govoriti tudi tako, da nam včasih manjkajo vezalke ali pa so samo strgane ali pa tudi tako, da sodobni čevlji nimajo vezalk, nuja pa je še vseeno potrebna, če si bos ali slabo obut. PODATKI SO ZRCALO NAŠEGA DELA Zdaj pa poglejmo še nekaj številk v nasled" preglednici: v Leto 1976 Plan 1977 Leto 1977 Ind"k 1977 l9' mio mio mio 1976 GN' SESTAVINA din % din % din % Celotni prihodek 3859 100 4136 100 4003 100 104 j 101 106 K 99 J 100 J 114 110 l 114 J 114 J Vrednost proizvod. 3854 100 4168 101 3891 97 Obrtniška dela 1005 26 820 20 1062 26 Vredn. čiste proiz. 2849 74 3348 81 2829 71 Stroški 2820 73 2938 71 2824 70 Družbeni proizvod 1039 27 1198 29 1179 30 Amortizacija 97 3 113 3 106 3 Dohodek 942 24 1085 26 1073 27 Povečani dohodek 977 25 1126 27 1110 28 Zgoščene številke lahko s kratko razlago razložimo takole: Dejansko se je obseg naših del še bolj zmanjšal kot smo ugotavljali malo prej, ker se je precej povečal obseg obrtniških del, v primerjavi s planom celo za 30 %. Ker so stroški ostali nespremenjeni, celotni prihodek pa se je povečal za 4 %, sta se povečala družbeni proizvod in dohodek za 14 %. Hkrati se je delež stroškov v celotnem prihodku znižal od 73 % na 70 %, kar vse kaže na zboljšanje ekonomičnosti. Če povemo, da je znašal delež stroškov v letu 1975 74 %, potem moremo ugotoviti, da se f zboljšuje ekonomičnost že dve leti zapored-, pomeni, da kljub zmanjšanemu obsegu del gospodarimo (s stroški). Podrobna analiza, ^ ne moremo objaviti na straneh našega časop' bo pokazala, katere sestavine stroškov smo vs" relativno znižati. t BILI SMO ENA REDKIH ORGANIZACIJE DELILA DOHODEK — NA OD ^ SKLADU Z MERILI Naslednja preglednica nam kaže struktu^ delitev dohodka: | SESTAVINA Dohodek pogodb, obveznost oro Dajatve iz dohodka p,i £isti dohodek jk0 Dsebni dohodki izd 9sebni prejemki zaj ustanek dohodka jeif ^0sI°vni sklad Sklad skupne porabe Rezervni sklad ^a druge namene DD v Gradisu OD na mesec neto OD na uro neto Leto 1976 Plan 1977 Leto 1977 Indeksi mio mio mio 1977 1977 din % din % din % 1976 GN77 942 100 1085 100 107.3 100 114 99 58 6 59 5 68 6 117 114 150 16 168 16 188 18 126 112 734 78 858 79 817 76 111 95 508 54 572 53 572 53 113 100 29 3 32 3 42 4 145 131 197 21 254 23 203 19 103 80 116 12 168 15 119 11 103 71 56 6 65 6 62 6 111 95 23 3 21 2 20 2 87 97 2 — , — 2 — 115 — 1976 1977 Indeks 4259 4674 109,7 21,79 24,39 111,9 rt Pribiti je treba, da niso bili (pre)visoki naši ^ebni dohodki, ampak je bil prenizek naš dohodek. V primerjavi s slovenskim gradbeništvom se je n'vo osebnih dohodkov v Gradisu znižal od indeksa 107 na 102. To pomeni, da so bili naši ^ebni dohodki samo še za 2 % višji od poprečja ^ebnih dohodkov v drugih gradbenih podjetjih Slovenije. Ostanek dohodka — 203 mio din — je bil sicer Za 3 % višji od prejšnjega leta, vendar pa zaradi ll,flacije manj vreden. Delitev ostanka je bila zelo podobna oni iz leta '^76 pa precej različna od planirane delitve. Po GN 77 smo nameravali dati večji delež, to je 15 % dohodka v poslovni sklad, dejansko pa smo namenili samo 11 %. NAJVEČ O USPEŠNOSTI POSLOVANJA POVEDO KAZALNIKI Uspešnost poslovanja je seveda močno odvisna od obsega del. Toda pravo sliko uspešnosti nam dajo kazalniki, kajti ena milijarda predstavlja za stočlanski kolektiv nekaj drugega kot za dvesto-članski kolektiv. •M ,1 'A tir A 4 4 o i 1, Leto 1976 Plan 1977 Leto 1977 Indeksi 1977/76 1977/GN77 Vrednost čiste proizvod, na efekt, uro 205 238 204 100 86 Povečani dohodek na pogojno uro 32,77 37,44 36,50 111 98 Osebni dohodki na pogojno uro 17,05 19,02 18,82 110 99 Delež OD v PD (3:2) v % 52 51 52 99 102 Akumulacija v primerjavi s popr. vloženimi sredstvi 0,174 0,207 0,137 79 66 Prvi kazalnik kaže produktivnost. V primerjavi .'^tom 1976 je ostala skoraj nespremenjena (in-eks 100). To pomeni, da se je realna produktiv-znižala za toliko, za kolikor so se povečale v Gradisu (v letu 1977 za 11,7%). V kolikor b! Ustvarili planirano vrednost 238 din VČP/EU, Porasla realna vrednost za 3,9 %, to pa je ravno 0|'ko, kolikor znaša v Gradisu tridesetletno po-Pr®Čje letnega porasta produktivnosti. Drugi kazalnik — PD /ph je naš najpomembnejši kazalec uspešnosti. Povečal se je za 11,4% 1 skoraj natanko toliko kot cene. Tudi s tem re-^batom ne moremo biti preveč zadovoljni, tem ?a,ij, ker nismo dosegli planirane vrednosti, pa eravno samo za 2 %. tretjega kazalnika — OD /ph ugotovimo, da se osebni dohodki povečali v manjši meri kot ohodek, kar je v skladu s predpisanimi merili. gPsegli smo skoraj planirano vrednost (indeks j/)> toda zaostanek dinamike OD za porastom ‘'[•jenjskih stroškov kaže, da so se realni OD/ph n,*ali za 3,7%. Delež osebnih dohodkov v (povečanem) dohodku je ostal nespremenjen in znaša 52 %. To je dobro. V letu 1980 naj bi znašal 50% in manj. V tem primeru bo naš delilni obrazec zelo enostaven: OD/ph = D/phx0,5 Saj bo stalnica zlasti za uspešne TOZD negativna; to pomeni, da bomo namenjali za osebne dohodke manj kot polovico dohodka. Peti kazalnik kaže na donosnost (rentabilnost) vloženih sredstev. V primerjavi z letom 1976 se je donosnost zmanjšala za 21 %, namesto da bi se povečala za 19% — kot smo planirali z GN 77. Večji vložen kapital, stagnirajoči obseg del in akumulacija — to ni dobro. ZDRUŽIMO NAŠE STROKOVNE, POLITIČNE IN SAMOUPRAVNE SILE! Soočanje z navedenimi podatki mora vsakega zavestnega samoupravljalca v Gradisu prisiliti v Pogodbene obveznsoti in dajatve skupaj so predstavljale leta 1976 22% dohodka, planirali smo zmanjšanje njihovega deleža na 21 %, dosegli pa spet močno povečanje na 24 % ali indeks porasta s 123, kar predstavlja že znesek 256 mio din, to je blizu 26 milijard starih dinarjev! Vsled tega je porast čistega dohodka manjši — 11 % kot porast dohodka — 14 %. Osebni dohodki so se izplačali točno v višini planiranega zneska —572 mio din!! Njihov porast za 13 % (točno za 12,6%) je takšen, da smo le za malenkost kršili dovoljen porast za 12,2%, kolikor bi smeli porasti osebni dohodki glede na porast dohodka. Kljub temu pa so bili naši osebni dohodki realno nižji kot leto poprej zaradi višjega porasta življenjskih stroškov, ki so porasli za 14,6%. V republiki Sloveniji pa so se realni osebni dohodki povečali. »Oh, le naš Gradis! razmišljanje — nato pa k dejanjem. Napisali smo nekatere vzroke in umovali o muji, to je o naporu, da se obuješ, če si bos. Ko govorimo o nuji, normiranja na primer, radi rečemo, da nimamo (dobrih) normativov (spremenjenih v točke). In čeprav vemo, da jih imamo, smo jih imeli, smo našli dlako v jajcu ali raztrgano vezalko in tako ubili moralnega mačka za naše dejanje, ki mu lahko rečemo — vržena puška v koruzi. Toda puške niso odvrgli delavci, nasprotno, naši delavci potrjujejo s svojimi dejanji, kako prav je imel Kardelj, ko je rekel (to smo napisali tudi v zadnji številki našega vestnika): NE SMEMO POZABITI, DA JE IZOBLIKOVATI POLITIKO OSEBNIH DOHODKOV PO DELOVNIH USPEHIH PREDVSEM RAZREDNO IN IDEJNOPOLITIČNO VPRAŠANJE. S.U. Julij Gjurasek Z Abrahamom sta si podala roke Konec meseca februarja je tovariš GJURASEK Julij, direktor TOZD Gradnje Ptuj slavil pomemben osebni jubilej 50-letnico in 26 let zaposlitve v istem podjetju. Še boljšemu razpoloženju in jubileju primemo — štimungo — je dala vesela druščina v Portorožu, kjer se je tovariš Gjurasek Julij nahajal na seminarju med svojimi tovariši — Gradisove!. Ob tej priliki so se ga sodelavci spomnili z darilom za katero se jim najlepše zahvaljuje. Gjurasek Julij je končal srednjo tehnično šolo leta 1949 kot absolvent II. povojne generacije. Po končani šoli se je najprej zaposlil pri izgradnji novega Beograda, kjer si je nabral prve izkušnje iz gradbene operative. Med odsluženjem vojnega roka je ravno tako sodeloval pri izgradnji raznih objektov. Po vrnitvi iz JN A se je zaposlil v tedanjem Remontnem podjetju v Ptuju, iz katerega so se razvile Gradnje, ki so se v drugi polovici leta 1975 priključile kot 18. TOZD Gradisa. V Remontu in pozneje v Gradnjah je tovariš Gjurasek Julij opravljal posle tehničnega vodje do leta 1963. Po letu 1963 ko je takratni direktor odšel v pokoj je prevzel krmilo v svoje roke kot direktor podjetja. Na tej funkciji se je zavzemal, da bi podjetje doseglo večjo razvojno stopnjo z združitvijo z drugimi podjetji. Neuspeh v ptujski občini glede združitve je privedel do tega, da se je pod vodstvom tovariša Gjurasek Julija Gradnje združilo z Gradisom. Delavci temeljne organizacije združenega dela so se mu za njegovo dosedanjo delo zahvalili s skromnim darilom. Ob tej priliki je tovariš Gjurasek Julij v zahvalo priredil zakusko in se vsem zahvalil za izkazano čast. Celotni kolektiv TOZD Gradnje Ptuj mu ob jubileju želimo mnogo zdravih in zadovoljnih let predvsem pa čimveč poslovnih uspehov. »Ni bilo vedno lahko« 50 let Jožeta Zajca Koncem aprila se bo priključil bataljonu starejših strokovnjakov, oziroma delavcev tudi direktor TOZD GE Ljub-ljana-okolica, tov. Jože Zajc. Marsikdo bo ob tej novici najbrž presenečen, saj je naš jubilant kar precej časa uspešno skrival svoja leta. Letos pa se je premislil in si pustil rasti gosto brado, tako da bomo vedeli vsi, da imamo v naši sredi že starejšega, resnega možakarja, ki se je že srečal z Abrahamom — in ne večnega mladeniča. Toliko za šalo in zares. Naš jubilant se je rodil 29. aprila 1928 v Zadvoru pri Dobrunjah (obč. Ljublja-na-Moste-Polj e) v pravi delavski družini, saj je bil njegov oče dolga leta zaposlen v vevški papirnici. Kot zanimivo naključje pa lahko že takoj omenimo, da tov. Zajc že vrsto let preko Gradisa uspešno vodi velike rekonstrukcije in razširitve v tej isti tovarni. Po končani tehniški srednji šoli se je 1. 1948 pričela njegova prava gradbeniška praksa. V času obnove in graditve porušene domovine in v časih osrednjega planskega gospodarstva je bilo razumljivo, da je bil takoj po končanem šolanju poslan v Makedonijo. Z dekretom republiškega ministrstva za gradnje LRS je bil dodeljen makedonskemu ministrstvu, ki ga je razporedilo za tehničnega vodjo gradb. podjetja Granit v Bitoli, kjer je opravljal navedeno delo sicer le krajši čas, od junija do novembra 1948, ko je odšel na služenje kadrovskega roka v JLA. Po tej prekinitvi se je takoj decembra 1949 zaposlil pri Gradisu in sicer na takratnem največjem ljubljanskem gradbišču Litostroj, od kjer ga že poznajo najstarejši gradisovci. Seveda je večina njih že v pokoju ali pa celo pod črno rušo. Pri Gradisu je pričel delati kot obračunski tehnik, kakor imamo običaj še sedaj za mlade tehnične kadre. Zaradi marljivega in vestnega dela je hitro napredoval'v vodjo objekta, pa naprej do sektorskega vodje itd. Leta so hitro tekla in enako tudi njegova gradbišča — na Litostroju, na ZRMK, prvi fazi izgradnje Gosp. razstavišča, po premestitvi na novo enoto Zalog pa so sledila gradbišča nove hladilnice »Slovenija-sadja«, kompleks nove klavnice »Emona«, lokato-vomi kolodvor v Mostah, objekti za SAP v Ljubljani, obsežna razširitev Avtoob-nove za Bežigradom, vmes pa seveda še kup manjših delovišč. Po smrti ing. Pogačnika leta 1964, je centralni delavski svet imenoval tov. Zajca na izpraznjeno delovno mesto šefa poslovne enote Zalog, pozneje uradno preimenovane v enoto Ljubljana-okoli-ca. Tiste čase je bilo v Gradisu precej dvomov o tem ali naj enota ostane samostojna še naprej, ali pa naj se združi z Ljubljano. Direktor Zajč in zaloški kolektiv so dokazali, da so sposobni za samostojnost. To je razsodil tudi neizprosni sodnik — čas. Obseg del se je siril, kmalu je bilo treba preseliti tudi sedež enote v Ljubljano, na gradbišče stanovanjske soseske Nove Jarše. Tov. Zajc je s svojim delom dokazal, da je sposoben vodja, oziroma direktor TOZD in zato mu je kolektiv preko svojih samoupravnih organov že večkrat podaljšal mandatno dobo. Pod njegovim vodstvom se je TOZD v zadnjih letih razširil še na dolenjsko območje (IMV, Iskra, Novoles) ter celo preko Gorjancev in na Notranjsko. V plodnem sodelovanju z mlajšimi in starejšimi strokovnjaki ter z vsem kolektivom je tov. Zajc v minulem obdobju prejel za vsestranske zasluge medaljo dela in red dela z zlatim vencem, kolektiv TOZD pa lani eno od prvih Gradisovih priznanj. Kakor vidimo, se vedno prepleta delo našega slavljenca in razvoj TOZD. Če pišemo o direktorju, moramo omeniti »njegov« kolektiv — ali obratno. Malo širši opis ob taki priložnosti je včasih potreben tudi zato, da se spomnimo na »Stare čase«, nekaj pa zato, da še mlajši ali novejši Gradisovci bolj spoznajo svojo starejšo generacijo. Za zaključek čestitamo tov. Jožetu Zajcu k njegovi petdesetletnici — ter mu za naprej želimo še dosti delovnih uspehov, doma pa veliko veselja z družino in lepimi vrtnicami! V. DAMJAN Nova žepna knjiga Kdor se zanima za knjige, je mogoče opazil novo knjižno zbirko, v kateri so zanimive knjige vseh vrst po za današnje čase presenetljivo nizkih cenah. Mogoče jo je opazil tudi kdo, ki sicer ne zahaja po knjigarnah, kajti te knjige so v prodaji tudi v samopostrežnih trgovinah, kioskih itd. na 250 prodajnih mestih po Sloveniji. Gre za novo zbirko v modemi žepni vezavi, v kateri je zastopano branje vseh vrst: romani in povesti znanih tujih in domačih pisateljev, vojno dokumentarne zgodbe, fanta- stika, priročniki, vmes je celo Ivačičeva kuharska knjiga. Kaže, da skušajo slovenske založbe (nove žepne zbirke ne izdaja samo ena, ampak skupno 7 slovenskih založb) tokrat res ponuditi bralcem zanimive knjige po zelo nizkih cenah: večinoma so po 30, 40 in 50 din, najcenejše celo po 20 din. Ker so vmes obsežni romani, nam primerjava s trdo vezanimi knjigami istega obsega pokaže, da so te nove žepne knjige naprodaj za četrtino do tretjino običajne cene. Založniki nove žepne knjige obljubljajo, da bodo zbirko dopolnili z novimi zanimivimi knjigami še pred pomladjo in jo po izbiri razširili še na nova področja, ki zanimajo bralce. Bil je že skrajni čas, da tudi Slovenci dobimo moderno žepno Vinko Veit -petdesetletnik 16. januarja je praznoval 50-1®*" nico rojstva Vinko Veit, gradbeni dej lovodja TOZD GE Maribor. ** Gradisu se je zaposlil že takoj P” vojni I. 1945 pri takratni OB NO’ kot mlad delavec. Že leta 1946 jc opravil izpit za tesarja, 1948. leta Pa je bil premeščen v Stmišče, sedanj* Kidričevo, na izgradnjo tovarne G"-niče in aluminija. Nato je za tri leta oblekel vojašk suknjo in se kasneje ponovno vrni* ■* Gradisu. Sam pravi, da so delali c*|e dneve, tako da so Imeli zelo m«1” časa za dodatno izobraževanje. Klj**c temu pa je leta 1960 končal delovo**' sko šolo. Od takrat dalje se je zač* potepati po gradbiščih širom Slov®* nije: hotel Bellevue Pohorje, tovarn močnih krmil Ptuj, Perutnina!** farma Ptuj, Turnišče, Luka Kop®*! Silosi Ptuj itd., na vrsto je prišel tu<® Portorož in sedaj Ormož. Vse to * . objekti, v katere je Vinko vgradil košček sebe, s ponosom se toliko na prehojeno pot, pa tudi mi vsi srt* lahko ponosni nanj. Poleg napornega dela pa še vedi* najde čas za družbenopolitično udi)' stvovanje. Do leta 1948 je vršil do&' nost sindikalnega poverjenika, mandatnih dob pa je bil predsedid upravnega odbora. Bil je tudi pi’cd' sednik centralnega delavskega svet* sedaj pa opravlja dolžnost sekretJtfr OO ZK GE Maribor. Bil je odlik**1 van z redom dela s srebrnim vence***! Najbolj pa je ponosen na udarniš*j znak, katerega je prejel kot P*jV udarnik pri izgradnji tovarne alun®' nija v Kidričevem. To je bilo I®* 1947 in od tega ježe polnih 30 let G bi še sedaj podeljevati uda miš** znamke, bi si jih vinko zaslužil še Ostal pa je skromen in voljan pr* zeti nase še tako odgovorne nalog® Takšen je bil in je še. j K njegovemu jubileju mu njeg0* sodelavci iskreno čestitajo. f knjigo po nizki ceni, kakršnaJ drugih evropskih deželah, že oo uveljavljena. Zanimiv izbor PrV* J knjig je dober obet za to, da ** , bralci knjige dobro sprejeli, nji** f nizka cena pa daje upati, da j1*1., kupil tudi marsikdo, ki sicer ne puje redno knjig. DVE SEJI PREDSEDSTVA KONFERENCE DOS » Predsedstvo konference OOS je ke s svojo prvo sejo, ki je bila 7. fe-ruarja 1978 na gradbišču NE ^rško, pričelo ž novo obliko delo-',ce bo namreč odslej večino svo-™ sej organiziralo v sredinah, kjer ,° v danem trenutku prisotni kon-kretni problemi. Kot smo že omenili, je pred-edstvo konference imelo svojo prvo ,e]° na gradbišču NE Krško skupaj z ^ršnim odborom tamkajšnje sin-'kalne organizacije. Na seji so bili Prisotni tudi odgovorni predstavniki °dstva gradbišča. Osrednja točka razprave je bila °hravnava aktualne problematike gradbišča NE Krško. Tovariši iz Krškega so uvodoma vnsali delovanje sindikata na njiho-,ern gradbišču ter problematiko s atero se srečujejo pri delu na tem Ve|ikem gradbišču. Veliko problemov je bilo predv-J*11 s prehrano, saj se delavci pogo-0 Pritožujejo, da kvaliteta hrane ,.e Zadovoljuje. Vendar je objek-s Va° najbrž res, da je v primeru, ko tevuna *cu*la za n£kaj sto ljudi, res Zko ugoditi slehernemu posamez-v'ku. Ne želimo pa s tem opraviče-s^*i primerov, ko je hrana bila I J"ajno neokusno pripravljena, ako bi rekli neužitna. Drugo tako vprašanje, zelo pogubno za delavce, je nastanitev v J^lju. O urejenosti samih barak in se lahko izrazimo pohvalno, ne n °remo pa tega trditi za urejenost aselja kot celote. Skrajno neurejen Prostor med barakami, ni ureje- nih poti, ni zelenic. Delavci so prisiljeni hoditi po kamenju, vodi in blatu. Sicer pa so tudi v naselju dobili nekatere objekte, ki so nujni za kolikor tolikor normalno življenje v naselju. Urejena je trgovina, Ljubljanska banka ima v naselju svojo poslovalnico, urejena je pa tudi zobna ambulanta z majhno »napako« sicer,nima namreč zobozdravnika. Vse to in tudi asfaltirane površine za razne igre z žogo, je bilo pridobljeno z vztrajno akcijo sindikata, ki na tem gradbišču uspešno deluje. V zadnjem času je postalo posebno pereče regresiranje malice oziroma obračunavanje bonov za malice. Izvršni odbor OOS v Krškem je o tem večkrat razpravljal in predsedstvo je podprlo njegova stališča in sklepe ter jih skupaj s svojimi sklepi posredovalo prizadetim TOZD in ustreznim strokovnim službam. Drugi del seje predsedstva je bil posvečen nagrajevanju po delu oziroma analizi delokrogov in razvrstitvi delavcev na delokroge. Predsedstvo je ugotovilo nekaj napak oziroma odklonov od dogovorjenih načel. Svoje ugotovitve je predsedstvo posredovalo delovni skupini, ki je usklajevala ocenitve delokrogov. Več o delitvi sredstev za osebne dohodke je predsedstvo spregovorilo na drugi seji, ki je bila 20. marca 1978. O tej seji nekaj več v nadaljevanju. O prvi seji samo še to, da je predsedstvo sklenilo predlagati za podelitev zlatega znaka Slovenije tov. Raušl Janezu ter srebrnega znaka sindikatov Slovenije osnovnim organizacijam NE Krško, OOP Ljub- ljana in GE Maribor —obrati. Predsedstvo je v predvidenem roku posredovalo predloge z utemeljitvami Republiškemu svetu ZSS oziroma ustreznim Občinskim svetom ZSS. Na drugi seji 20. marca 1978 je predsedstvo nameravalo govoriti predvsem o problematiki rekreacije članov kolektiva, konkretno o letovanju delavcev v počitniških domovih. Vendar so nekateri dogodki pred tem narekovali, da je predsedstvo uvrstilo na dnevni red druge seje tudi vprašanja delitve osebnih dohodkov po delu, tako imenovanega nagrajevanja po delovnem učinku. Ugotovljeno je bilo, da je do konfliktnih situacij in nezadovoljstvo delavcev prišlo predvsem zato, ker nismo takoj pristopili k izvajanju pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, sprejetih koncem lanskega leta. Tako smo bili v situaciji, ko so delavci, sicer upravičeno razvrščeni na iste delokroge (v iste razred), prejemali tudi enake osebne dohodke, čeprav njihov prispevek oziroma učinek najbrž ni bil enak. Predsedstvo je o teh vprašanjih, kakor tudi o letovanju delavcev sprejelo nekatere konkretne sklepe, ki jih v celoti objavljamo v 'nadaljevanju. MASTEN VALTER 1. SKLEP: Za obračunski mesec marec in naprej ne sme biti nobenega delavca, ki ne bi bil »nagrajevan« po enem od treh možnih načinov (normativi, ocene, organizatorji dela). V ta namen je treba zadolžiti vse tehnične kadre, da pristopijo k normiranju del in ocenjevanju za določanje faktorja intenzitete. Sindikalne organizacije morajo podpreti to aktivnost in v ta namen organizirati sestanke po gradbiščih*— sindikalnih skupinah zaradi pojasnjevanja in tolmačenja nadaljnje stopnje dograjevanja sistema delitve osebnih dohodkov (normiranje, ocenjevanje, smisel razvrstitve na delokroge oz. v razrede). Sindikat mora predvsem organizirati in voditi razpravo o nadaljnjih nalogah pri uresničevanju delitve sredstev za osebne dohodke. Najodgovornejši za uresničitev tega sklepa v TOZD so organizatorji dela in vsi člani izvršilnih odborov osnovnih organizacij sindikata. V temeljnih organizacijah naj se po upravni liniji (direktor TOZD) določi delavca, ki bo koordiniral izvrševanje gornjega sklepa. 2. SKLEP: Predsedstvo konference OOS ugotavlja, da je do prekinitve dela v TOZD GE Ravne prišlo, ne toliko zaradi napak pri vrednotenju delokrogov po P MS metodi in pri razvrstitvi delavcev na delokroge, ampak zato, ker niso bili izvršeni nadaljni ukrepi za izvajanje pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke v tistem delu, ki govori o delitvi osebnih dohodkov po delovnem učinku. Prav tako predsedstvo ugotavlja, da so imeli določen vpliv tudi zunanji faktorji, kot so podobne prekinitve v drugih delovnih organizacijah v občini Ravne. 3. SKLEP: Vse pritožbe naj v TOZD razvrstijo v skupine po značaju pritožb in sicer: — pritožbe, ki se nanašajo na oceno delokroga na katerega je delavec razporejen, — pritožbe, ki se nanašajo na razporeditev delavca na delokrog in — ostale pritožbe Pritožbe pod prvo alineo naj temeljne organizacije posredujejo skupni komisiji za uskladitev sistema nagrajevanja, ki bo Nadaljevanje na 8. strani * delavce na oddaljenih gradbiščih je potrebno poskrbeti za nastanitev Posamezna gradbišča so včasih zelo nedostopna Nadaljevanje z 8. strani presojala pravilnost posameznih ocenitev in temeljnim organizacijam posredovala ustrezne odgovore. Pritožbe pod drugo alineo naj obravnavajo komisije v TOZD in ocenijo, ali so posamezni delavci razporejeni na ustrezne delokroge. O pritožbah pod tretjo alineo se je potrebno predhodno pogovoriti s prizadetimi delavci ter na tej osnovi posredovati ustrezne odgovore. 4. SKLEP: Predsedstvo konference ugotavlja potrebo po izgradnji dodatnih kapacitet za letovanje delavcev, kar je tudi v skladu s programom razvoja do leta 1980. Izgradnja novega doma predstavlja nadomestitev širitve doma v Ankaranu, ki glede na urbanistične zadeve ni mogoča. Ker je delavcem treba omogočiti tudi zimsko letovanje, predsedstvo podpira sofinanciranje pokritega bazena izven počitniškega doma Gradisa, ker gradnja v okviru doma z ozirom na znane okoliščine ni možna. Ker je sedanja predračunska vrednost v okviru sredstev, ki so po programu razvoja že predvidena za združevanje, bi o tem bila potrebna le stališča delavskih svetov TOZD o namenskem koriščenju teh sredstev. Potrebno pa bo izpeljati dodatno združevanje sredstev za prispevek Gradisa k izgradnji pokritega bazena. Do 25. marca 1978 je potrebno pripraviti krajšo informacijo o dosedanjem poteku priprav na gradnjo počitniškega doma z opisom doma ter argumenti, ki narekujejo njegovo izgradnjo. To informacijo je potrebno posredovati vsem delegatom v delavskih svetih TOZD, delegatom delavskega sveta podjetja, poslovodnim organom in sindikalnim organizacijam. Do 4. aprila 1978, ko bo seja DSP je potrebno v TOZD organizirati ustrezno razpravo, da bi delegati prišli na sejo z ustreznim stališčem. 5. SKLEP: Predsedstvo podpira sklepe odbora za standard in rekreacijo, ki se nanašajo na predlog cen v počitniških domovih za letošnjo sezono. Predsedstvo je sprejelo dopolnitev 4. sklepa odbora in sicer s tem, da se kot ožji družinski član šteje zakonski drug, otroci in starši, če živijo v skupnem gospodinjstvu. Kot zaposlenega se šteje tudi upokojenca, ki je bil pred upokojitvijo zaposlen pri Gradisu. Pri razpravi o cenah naj sodeluje tudi sindikat. Predlagane cene: 1. za delavca zaposlenega v Gradisu in njegovega ožjega družinskega člana: — cena za odraslega — 100 din — cena za otroka do 7 let starosti — 75 din 2. za ostale odrasle — 150 din za otroke do 7 let starosti — 100 din 3. za inozemce — 190 din za učence iz ČSSR — 190 din (plača Center za izobraževanje) 6. SKLEP: Predsedstvo konference OOS predlaga kot možnega kandidata za predsednika DSP tov. ing. Cvikl Ferda iz TOZD GE Celje, za namestnika pa tov. ing. Turnšek Janeza iz TOZD GE Ljubljana — okolica. Predlog se posreduje tudi kadrovski komisiji pri konferenci ZK. 7. SKLEP: Osnovne organizacije sindikata v TOZD naj evidentirajo kandidate za člane odborov, ki jih voli delavski svet podjetja (kolektivni izvršilni organi). 8. SKLEP: Predsedstvo konference OOS predlaga, da se v počastitev 20. obletnice izhajanja Gradisovega vestnika organizira širši posvet družbenopolitičnih organizacij Gradisa na temo »Informiranje članov kolektiva Gradis. Posvet se organizira v drugi polovici aprila. 9. SKLEP: Predsedstvo soglaša s predlaganimi kadri za ZRN. 10. SKLEP: V 16. sklepu občnega zbora konference OOS se popravi napačno napisan znesek, ki pravilno znaša din 60.382. Alkoholizem ne izbira po poklicih Kakor ste lahko prebrali v zadnjem članku Gradisovega vestnika je alkoholizem bolezen vseh ljudi ne glede na premoženjsko stanje, socialno poreklo in druge momente v življenju. Seveda se dogaja, da se alkoholizem pojavi v večjem obsegu pri tistih ljudeh, ki imajo podobo v svojih starših ali sorodnikih ali imajo težavnejše pogoje za start v življenju, vendar to ni pravilo. Struktura zaposlenih v delovni organizaciji je različna glede na izobrazbo, znanje, socialni položaj, premoženjsko stanje, domači ugledi itd. Zaradi vseh teh momentov alhko pričakujemo tudi alkoholike med zaposlenimi — tako na delovnih mestih z zahtevano nižjo stopnjo zahtevnosti kot obratno z višjimi zahtevami. Alkoholiki so lahko prikriti ali javno znani in tako seveda zasramovani. Zasramovanje, ki ni pravično, in tovariško, seže le do delavcev, ki delajo na manj odgovornih in nevplivnih delovnih mestih. Na odgovorne delavce, ki so prav tako alkoholiki se ozira le malokdo. Vsi sodelavci in prijatelji mirno molče o njihovih napakah, pogovori slede le občasno in še ti so le pomirja joči in brez večjih posledic. Napake popravljajo prijatelji, ki bi jih tako lahko imenovali le v najslabšem pomenu besede, saj popravljanje takih napak je podpiranje nadaljnega popivanja alkoholikov in njih padanje v brezno z edinim možnim dnom smrti. Delavce na odgovornih delovnih mestih, ki so alkoholiki, je tudi težko pripraviti do sodelovanja. Zdravljenje proti alkoholizmu je še vedno po mišljenju mnogih ljudi sramota, ki se v nobenem primeru ne more primerjati z občasnimi pijanostmi ali stalno alkoholiziranostjo. V svoji prak.; sem videl tudi nekaj odgovornih ljudi, k so na delovnem mestu popivali, delali napake in ustvarjali izgube in delali medvedjo uslugo delovni organizaciji. Videl sem tudi neumnost odgovornih, da za funkcije v samoupravljanju in drugih oblikah družbenopolitičnega dela predlagajo alkoholike znane njim in celotnemu kolektivu, nemalokrat da zakrijejo svojo nesposobnost ali preko njih vplivajo na delo v kolektivu. Le tažko pa je zanikati dejstvo, da beseda direktorja v delovni organizaciji velja mnogo. MD KOGA SMO IZVOLILI? V marcu smo volili nove delegate samoupravnih organov v naši delovni organizaciji. Prav je, da jih vsaj po imenih spoznamo: IZVOLJENI DELEGATI V DELAVSKI SVET PODJETJA: Akerman Janko — TOZD GE Celje Cvikl Ferdo - TOZD GE Celje Jankovič Ljubo — TOZD GE Celje Malgaj Jože — TOZD GE Celje Zorko Ivanka — TOZD GE Celje Jokič Dragomir — TOZD GE Jesenice Pristolič Anton — TOZD GE Jesenice Sanca Vlado — TOZD GE Jesenice Tarman Ljuba —TOZD GE Jesenice Zri m Viljem — TOZD GE Jesenice Seljan Sonja — TOZD GE Koper Purgar Ivan TOZD GE Koper Ivanuša Ivan — TOZD GE Gradnje Verlič Peter - TOZD GE Gradnje Ločnikar Jože — TOZD GE Ljubljana Kavka Miha — TOZD GE Ljubljana Kontrec Zdravko — TOZD GE Ljubljana Kalšan Franjo — TOZD GE Ljubljana Antič Vojislav — TOZD GE Ljubljana Cipot Geza - TOZD GE Ljubi jana-okolica Damjan Vinko -TOZD GE Ljubi ja-na-okolica Pečnik Vekoslav — TOZD GE Ljub-Ijana-okolica Turnšek Janez — TOZD GE Ljublja-na-okolica Durjava Marjeta - TOZD GE Maribor Petovar Željko - TOZD GE Maribor Hojnik Mirko - TOZD GE Maribor Roškar Oton - TOZD GE Maribor Sinko Alojz — TOZD GE Maribor Ferlinc Janez — TOZD GE Maribor Mohorič Srečko — TOZD GE Maribor Habjan Leopold - TOZD GE Maribor Kraner Ferdo - TOZD GE Nizke gradnje Vesel Ludvik - TOZD GE Nizke gradnje Vesel Ludvik — TOZD GE Nizke gradnje Krštinc Ivo —TOZD GE Nizke gradnje Golob Ivanka — TOZD GE Nizke gradnje Pukšič Milan — TOZD GE Nizke gradnje Bališ Edvard — TOZD GE Ravne Lang Karel — TOZD GE Ravne Borak Stjepan — TOZD GE Ravne Ring Pavel — TOZD GE Ravne Hajdinjak Franjčv - TOZD KO Ljubljana * Škerblin Jože —TOZD KO Ljubljana Gaberc Marjan — TOZD KO Mari- bor Roj Štefan — TOZD KO Maribor Jezeršek Karel — TOZD UO Mlakar Irena - TOZD LIO Krakar Rudi — TOZD OGP Ljubljana Praček Alojz — TOZD OGP Ljubljana Gartner Vincenc — TOZD SPO Skubic Franc - TOZD SPO Zaviršek Marina — TOZD SPO Zupan Janez — TOZD SPO Simič Ivan — TOZD Železokrivnica Novakovič Mladen - TOZD Železo-krivnica Reya Niko — TOZD Projektivni biro Ljubljana Baraga Živa — TOZD Biro za projektiranje Maribor di Pajnik Bruno — TOZD GE Franki Božič Ivan — Delovna skupnost $e Galič Milan — Delovna skupnost ___ Vrhunc Peter — Delovna skupi'05 ni Za DS TOZD GE CELJE: J'< ni Rojnik Martin Novak Stjepan Čulibrk Slobodan Hasič Ibrahim Kerezovič Slavko Spasojevič Stevo Podbrežnik Zvone Posedi Mijo Barukčič Karlo Gašič Ivan Šarčevič Trivo Bursač Radoslav Makivič Božo Čagalj Anto Bošnjak Mijo Panič Slobodan Hohnjec Drago Petrovič Anton Slemenšek Jože Fišer Marija Kline Karolina Bajič Ante Podkrajšek Ivan Džumhur Hidajet Turnšek Zinka to o< A F, Zt i k k k DS TOZD GE JESENICE Petrič Valent Rebolj Mimi f, Benčič Ivan ^ Benedik Mihael p Čad Božidar Čobič Slobodan Golc Marjan Hrovat Miloš Hrvanovič Safet Kne Franc Makovec Janez Prstolič Anton Ružički Jurij Sokolovič Marko Suljič Huso Valant Franc Vidakovič Triša S kol Alojz i Tarman Mirko Triplat Ivanka Barbo Mirja DS TOZD GE KOPER: Andrijašeič Edvard Božič Dominik Mihič Božo Jakominič Mila Kozlovič Fabij Gašič Fadil Čajič Asim Čus Vlado Geržina Jože Glušič Martin Horvat Slavko lmamovič Muharem Kurtalič Musa Mačkič Dušan Medved Štefan Mikič Adem a q| Nadaljevanje na 15. & 3 S StS B-S £-~5 p! g 3 Ob 20-letnici Gradisovega vestnika Prvega aprila 1958 Je Izšla prva številka Gradisovega vestnika PrVega aprila 1958, ali natančno pred 20 leti, je izšla prva številka Gra-(i ats°vega vestnika. Zamisel, da bi tudi Gradis imel svoje glasilo se je rodila marca 1957 na Stanku sindikalnega odbora v Šoštanju. Na tretji seji sindikalnega odbora s' julija 1957 v Krškem, je bil imenovan pripravljalni odbor, ki je imel vlogo pripraviti vse potrebno za registracijo glasila in priprave materiala v Prvo številko Gradisovega vestnika. Odbor je takoj začel z delom in na-že prve težave. Kot običajno, se ob vsaki novosti, pojavijo nasprotij, sindikalne podružnice pa niso mogle, nekatere tudi niso hotele takoj "delovati, manjkal je material in tako so se priprave vlekle skozi celo leto. odA e ie 1 marca 1958 delavski svet podjetja imenoval prvi uredniški p °or in k delu pritegnil še zunanja sodelavca novinarja Vlada Jarca in e,ja Dornika je zadeva stekla. Prvi uredniški odbor so sestavljali: Lojze Cepuš, Ing. Branko Pirih, ^rt>nc Rakef, Dragan Raič, ing. Jože Uršič, Martin Pižentin Zoltan Žele-jn- Končno je prva številka zagledala beli dan. Tri številke je tiskala ti-,Qrjui »Slovenskega poročevalca« na formatu 30x53. Naslednjih 254 /«t ^ Pa temama Toneta Tomšiča v Ljubljani, vse do januarja letošnjega e,a' ko smo prešli na novo obliko. j izidu prve številke so bile v uvodniku zapisane naloge in namen iz-*!e Gradisovega časopisa. Pri tem je zanimivo, da lahko takratne uvodne J* Zapišemo še danes. Ali smo jih uresničili o tem odločite, dragi bralci vi či ^!avna naloga našega glasila je prav v tem, da odpira vsemu članstvu Prvr * vpogled v gospodarjenje, da obvešča člane kolektiva o nalogah ^etja, o delu delavskega sveta in obratnih delavskih svetov ter o njihovih briiga pomembna naloga Gradisovega vestnika je seznanjati kolektiv z da/T-71' podatki na primer statističnimi, z bilančnimi rezultati itd. Ti po-j: 7 so nujno potrebni vsakomur, ki hoče sodelovati pri upravljanju po-e5a M» ocenjevati delo organov upravljanja. oa feti° naloga našega glasila je, obveščati kolektiv o delu posameznih or-toycijskih enot gradbišč, obratov, oddelkov centrale ter njenih refera-Cev' ^ ‘em našem glasilu bomo kdaj pa kdaj spregovorili o življenju delav-delavskih naseljih, počitniških domovih, pomenili se bomo o delu ?rgan*zacij> mladinskih aktivov, kulturno — prosvetnih skupin, katnn‘^ društev itd. — Gradisov vestnik je bil osnovan na pobudo sindi-v „8 inprav je, da mu bodo prav vsi člani sindikata dajali svoj ton, da bodo ,en* sodelovali. cradisov bh ® GLASILO KOLEKTIVA „ VUMHa, u*sreniK> - o« volitvah du-a^k-h GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA „G R»A D I S“ mmmmšmm m \l °b|j|te® ixž3 a -a 2* &> &.Z .S * c o POROČILO 0 IZDAJANJU GRADISOVEGA VESTNIKA V LETU 1977 V letu 1977 je izšlo 11 številk (ena dvojna) Gradisovega vestnika s skupno naklado 114.170 izvodov in obsegom 12 strani na vsako številko. Naklada je v letu 1977 porasla za 19 % z ozirom na leto 1976. V časopisu smo v letu 1977 posvečali največ pozornosti naslednjim zadevam: 1. Gospodarjenju v podjetju 77 člankov s 3161 vrsticami ali 26,15 % prostora. 2. Samoupravljanju 41 člankov z 9225 vrsticami ali 18,33 % prostora 3. Socialni problematiki in standardu 45 člankov s 7659 vrsticami ali 15,22 % prostora 4. Izobraževanju 35 člankov s 5666 vrsticami ali 11.45% prostora 5. Sindikatu 21 člankov s 3711 vrsticami ali 7,37 % prostora 6. Zanimivostim in potovanjem 28 člankov s 3682 vrsticami ali 4,25 odstotka prostora 7. Športu 22 člankov z 2140 vrsticami ali 4,25 % prostora 8. Humorju 29 pisanih prispevkov in 23 skic 9. Pogovorom z delavci 41 član- kov s 1467 vrsticami ali 2,91 % prostora / 10. Mladini 16 člankov z 1170 vrsticami ali 2,32 % prostora 11. Zvezi komunistov 5 člankov s 516 vrsticami ali 1,02 % prostora 12. Jugoslovanskemu gospodarstvu 3 članke s 264 vrsticami ali 0,52 % prostora 13. Raznim drugim zadevam 46 člankov z 1796 vrsticami ali 3,56 % prostora. Slikovno so najbolje opremljeni članki s področja gospodarjenja (poprečno je vsak članek imel tri slike), športa (2 sliki na en članek) in mladine ter seveda pogovori z zaposle- nimi. Številke o tem nam povedo, da je poprečno vsaka številka časopisa »poživljena« z 52 fotografijami. Kratka označba vsebine časopisa: V lanskem letu smo na podlagi poročila iz leta 1976 sklenili, da je kljub raznim izboljšavam potrebno posvetiti v naših člankih več pozornosti področju samoupravljanja, pogovorom z zaposlenimi delavd, sindikatu in zvezi komunistov. V letu 1977 smo poskušali ta sklep izpolniti in lahko rečemo, da smo uspeli, saj smo samoupravljanju posvetili več prostora kot v letu 1976. Ob tem pa moramo priznati, da gre to povečanje na rovaš daljšim člankom in na žalost ne večjim številom člankov. Lani smo tudi ugotovili, da vse premalo pišemo o sindikatu in zvezi komunistov. Tudi to smo delno popravili, saj smo več prostora namenili sindikatu kot leto prej. Le s področja dela ZK smo ostali na istem — torej na predzadnjem mestu in upamo, da to vendar ni odraz dela naših komunistov, temveč naša pomanjkljivost. Popravili pa smo še eno pomanjkljivost iz prejšnjih let — objavili smo dvakrat več pogovorov z delavd kot v letu 1976. Prav tako je opaziti še eno izboljšavo: članki postajajo krajši in na ta račun je v časopisu povprečno za 12% več člankov in torej toliko več novih informadj. V letu 1977 so znašali stroški tiskanja časopisa »Gradisov vestnik« 494.340 din, stroški za izplačila honorarjev pa 46.792 din. Medtem ko za izplačilo honorarjev lahko rečemo, da so se v vseh mesecih gibala do višine 5.000 din, moramo povedati, da so stroški tiskanja narasli od 35.000 din v prvih mesedh leta na 82.000 din v zadnjem mesecu leta 1977. Nadaljevanje z 10. strani druge občine, kjer tudi žive naši delovni kolektivi, pa ostanejo zaradi lega ob strani, ne zanimajo se za naše delovne kolektive, saj nimajo od tega kakršnih gmotnih koristi. Tako so naši kolektivi pravzaprav Precej odmaknjeni od občinske politike, saj ni materialne osnove za koristnejše in tesnejše sodelovanje. Lojze Cepuš, tajnik sindikalnega odbora podjetja Sindikat je in bo novemu glasilu dajal vso podporo. Zveza komunistov bo pa idejni nosilec vsebine. V gradisovemu vestniku bomo lahko Podali marsikak koristen predlog. Na primer: Novi delavski svet čaka vrsto nalog od skrbi za strokovno izobraževanje do smotrne delitve skladov, ki bodo prenešeni v letošnje poslovno leto. Posebej pa kaže °meniti, da bo treba v bodoče še dosti bolj skrbeti za stanovanja delavcev. Barake so že preživele svojo dobo in bo treba misliti na gradnjo lako samskih domov kot družinskih stanovanj. Vsi namreč prav dobro vemo, da ima tudi gradbeni delavec Pravico do življenja in ni nikjer zapi- Lojze Cepuš, glavni in odgovorni urednik glasila že polnih 20 let, je vsekakor najbolj zaslužen, da glasilo slavi: ,vp jubilej, za kar mu še posebej iskieno čestitamo Ob 20-letnici — namesto ankete Pred seboj imam prve izvode Gradisovega vestnika, tiste izpred 20. let. Ko listam po prvih straneh našega glasila, mi misli uhajajo na sestanke uredniškega odbora, ki ga je že takrat vodil sedanji urednik tov. Cepuš Lojze. Naša skupna želja je bila, da pripravimo za člane našega kolektiva vesnik s katerim smo hoteli v čimbolj pestri obliki, z besedo in sliko, predstaviti kolektivu Gradisa najbolj pomembne dogodke in obvestila. Že takrat, tako kot še danes, smo iskali sodelavce, ki naj bi predvsem iz terena pošiljali prispevke s katerimi bi obogatili vsebino vestnika in s tem vzbudili čimvečje zanimanje za istega. Moram priznati, da vkljub najboljši volji nismo vedno uspeli izoblikovati vsebinsko takšen vestnik, ki naj bi bil vsem všeč. Raje je bilo več kritike, kot pa pomoči in sodelovanja z uredniškim odborom. Pravzaprav je samo vsled odločne volje in osebnega prizadevanja predvsem urednika uspelo, da je vestnik redno izhajal. Ne spominjam se, da bi kakšna številka izostala, le v nekaj primerih je zakasnila. Kot člani odbora smo imeli nalogo zbirati material, pisati tudi članke in končno odločiti pred izidom, kaj naj objavimo. Osebno sem bil zadolžen, da sem pisal o problematiki naše mehanizacije, o delu v obratih in investicijskih problemih v podjetju. V tem smislu se pravzaprav ni spremenilo dosti, kajti problemi so še vedno, saj z rastjo podjetja nastajajo novi problemi. Če smo se takrat obširno razpisali o teh problemih pa danes premalo obveščamo kolektiv kot celoto, n. pr. o investicijah, pa naj bodo v kadre, delovne priprave ali pa v druga osnovna sredstva. O teh problemih so seznanjeni v glavnem samo poslovodni organi, tehnični pomočniki direktorjev TOZD delegati Sveta skupnosti TOZD in člani DS TOZD SPO kjer največ investiramo v težko mehanizacijo, avto park in opremo, ki spada v SIP. Mislim, da je v današnjem socialističnem samoupravljanju nujno, da vsak član kolektiva ve mnogo več o tem kam se sredstva, ki jih on ustvarja, prelivajo. Z poznavanjem te problematike, bo mnogo lažje samoupravnim organom uspešnejše odločati, strokovnim službam pa uresničevati sprejete sklepe. To je samo misel, kako dodatno vnesti v vestnik informiranost o investicijah, ki pa je sedaj premalo pojasnjena celotnemu kolektivu. Če bi hotel oceniti še sedanjo obliko Gradisovega vestnika, bi imel pripombo, da mi ni zunanja oblika simpatična, da je »časopisna«, premalo domača in preveč črno bela. Vsebinsko je ostal vestnik dovolj pester in očitno je, da je uredniški odbor znal pritegniti nove sodelavce, predvsem tiste iz terena, premalo pa je sodelavcev iz Delovne skupnosti — skupnih služb. Ko sem podrobno pregledal zadnjo številko Gradisovega vestnika, sem opazil, da so nekateri avtorji prispevkov podpisani z začetnicami priimka in imena. Mislim, da to ni pravilno, saj je tudi za bralce zanimivo, kdo sodeluje v vestniku. Ob 20. letnici Gradisovega vestnika želim uredniškemu odboru mnogo uspeha pri nadalj-nem delu, posebne čestitke in priznanja pa tov. Cepuš-u, kot uredniku, ki že dvajset let nepretrgoma uspešno urejuje naše gla- sil°- Anton MARTINŠEK sano, da mora polovico svojega življenja prebiti v barakah... Ing. lože Uršič, pomočnik drek-torja Vesel sem, da smo končno prišli, do svojega glasila, od tega si veliko obetam in prepričan sem, da bomo z izdajo Gradisovega vestnika delavsko samoupravljanje še povečali in utrdili. Pisati bomo morali o vsem in del svojega prostora pa bo moral naš mesečnik posvetiti tudi čisto tehničnim vprašanjem. Na poljuden način mislimo opisovati nove delovne postopke, nove materiale in konstrukcije, delo z novimi stroji, se pomeniti o uspehih novatorjev in racionaliza-torjev. Tehniki in inženirji bi' seveda prispevali svoje »esta.u.e o strokovnem delu, kajti mi smo kot veliko podjetje dolžni skrbeti za pospeševanje modemih metod dela. Ing. Branko Pirih, prvi urednik Gradisovega vestnika S polno odgovornostjo sem prevzel to nalogo. Naš prvi dlj je, da bi v krog sodelavcev pritegnili čim večje število naših delavcev, ker uspeh je odvisen od nas vseh. Gradbišča še posebno pa šefi gradbišč naj bi prizadevno sodelovali in se odzvali današnjemu pozivu. Dopisniki pa pisali predvsem to, kar jih zanima, kako živijo, kaj delajo in kako upravljajo, kajti naše glasilo bo res naše glasilo, če bo v njem sodelovalo čimveč članov kolektiva. Svojo nalogo bo lahko glasilo izpolnilo le tedaj, če bo krog dopisnikov čimveč-ji- L. C. V SPO so tudi dobri športniki — veteran Janez Zupan prejema eno od številnih priznanj za dober pogled na strelskem tekmovanju Veliki stroj za velike učinke Petnajst let strino prometnega obta 239 delavcev 521 delavcev31 učencev Mineva 15 let odkar je bila formirana po sklepu centralnega DS novo prav tako problemsko pester. Nebi se moglo kaj boljšega reči o domačih Gradisova delovna enota z imenom »Strojno prometni obrat«. Iz takratnih “dih in konsignaciji, morda je manjša razlika da so največkrat še večji pro-» Centralnih obratov je bila izločena gradbena mehanizacija in kadri oii' “lemi, ki pa krepko vplivajo splošno na servise. Nemalokrat stoji večji stroj roma delavci, ki so jo upravljali. Enako so bili razdeljeni tudi upravni l'garancijski dobi ali izven nje vsled manjšega in ne preveč zahtevnega na-kadri. Novo formirana enota v Gradisu je bila namenjena predvsem 1“ ““mestnega dela, stoji stroj, stoji proizvodnja, dohodek pade, plan ni reali-usluge gradbenim enotam. Ta nova formacija pod imenom SPO si je Z t(' z‘ran. žavo utirala pot. Dediščina v strojni opremi je bila prej slaba kot dobro ^ Strojno prometni obrat je ena mlajših Gradisovih enot, ki se srečuje tudi Tudi upravni kadri so imeli težave v organizaciji in pa pridobitvi ustreznih j' kadrovskimi problemi. Že ob formiranju je nastopil stanovanjski pro-novih sodelavcev. Delo je moralo teči ne glede na probleme v novorojeneto blem, ki še danes ni rešen. Kadrovski sestav je zelo pester v nacionalnem SPO. Kot uslužnostna enota oziroma takoimenovani stranski obrat je ne- smislu, poleg tega pa je to kolektiv mladih ljudi, ki imajo velike potrebe po kako lebdel saj ni imel v prvem smislu statusa samostojnega obrata. Mnog0 stan°vanjih. so se vsled tega kresala mnenja in trditve vendar čas je opravljal svoje Pomoč pri delu SPO je bila skromna več na obljubah kot dejanjih, dočift n še kolektiv SPO v številkah kritika je bila pestrejša. , Število zaposlenih: / ehnologija v gradbeništvu se je začela bistveno spreminjati. Vzporedne SPO leta 1963 se je moral prilagajati tudi SPO. Prilagajanje novejši tehnologiji je terjale SPo leta 1977 obnovo mehanizacije,Sredstva, ki jih je ustvarjal SPO so bila premajhna $ nakup potrebne mehanizacije, ki bi šla v korak z gradbeno tehnologij0 Takratni način združevanja sredstev je s precejšnjimi problemi le delno Z°' Povečanje za 2,2 krat doščal za obnovo mehanizacije. S potrebami z oziroma na hitre spt(' membe tehnologije smo zaostajali v mehanoopremljenosti, kar je še dand Vrednost mehanizacije: prisotno. Tudi kadri so predstavljali dokajšen problem. Ne samo tehnologijo ' SPo leta 1963 gradbeništvu ampak tudi tehnika ni zaostajala. Gradbeni stroji so postajO'1. SPo leta 1977 vse bolj moderno opremljeni, vse to pa je trajalo da so bili tudi delavcl opremljeni z znanjem in poznavanjem novitet. Prav tako je tudi tu bil ral' Povečanje za 11,6.krat korak, delavci so se morali spoznavati z novo tehniko, sinhronizacija 01 bila dosežena. Po letu 1970 pa smo zapažali, da je postala potrebna mehanizaciji vSi Realizacija: večja.Industrijski način gradnje, vse krajši roki terjajo sodobno mehaniz0' SPO leta 1963 cijo z visokimi učinki. Tako zahtevna mehanizacija pa ni preveč poceU1 SpO [eta jqjj zahteva velika finančna sredstva. Program nabav je bil le delno realizira Nabavljena je bila sicer moderna težka mehanizacija vendar premalo k°! povečanje za 20 3 krat se se danes občuti. Vse do danes SPO ni bil v kakem zavidljivem položaju, topa zato kerj[ lz gornjih podatkov je razviden porast SPO v 15 letih ter spada že med specifičen in se bistveno razlikuje od drugih obratov oziroma enot. Izvršuj stevilčno močne kolektive Gradisa. Z skupinami ali celo posamezniki ker povzroča viŠ° Z oziroma na posebne pogoje delovanja SPO bo nujno še v naprej tesno ] Klj,.u VZ rzevanla’ zvišuje izrabljenost strojev in še kaj drugeg sodelovanje gradbenih enot in razumevanje pri združevanju sredstev, za moremo doseči tipizacije naše mehanizacije. S tem S skupne potrebe GRADISA. Če bo čim večja mehanoopremljenost z moli Za Lip urniL6h!1?™t emJL Zl6Zl Z nadomestni™i d*ti ter tudi popra erno mehanizacijo bomo kos vsem še tako zahtevnim operativnim nalo- 4.530.666,77 din 52.387.802.525,00 din 1.396.732.378,00 din 28.384.270.580,00 din KRONIST »Žerjavi« so bili včasih precej drugačni ... saj jih sodobniki prekašajo v višini, od današnjih ... nosilnosti in vseh elementih, ki so za Na večirm gradbišče potrebni iem ŠteV,lu gradb,šc lmamo ‘udi P° dva in več žerjavov Tako smo napredovali pri mehanizaciji za betoniranje od preprostih mešalcev... Upravljavci mehanizacije morajo biti Eden izmed stare generacije — žerjav tudi dnhri strnlmvniaki VVnlf ' fansport mešalcev je bil velikokrat precej težaven, še posebno pa raztovarjanje, kije ... medtem ko danes temu namenu služijo »hruSte«, tako da je potrebno man* ljudi, o povsem ročno ... pa tudi delo ni tako naporno AKCIJA SINDIKATA GRADISA Premalo smo bili pri obravnavi pozorni na minulo delo ter stalnost pri podjetju (ta se je zmanjšala), saj smo dejansko prikrajšani vsi. Kdo, če ne sindikat, je bil kot najbolj odgovoren za sprejem teh elementov, pa vendar nismo uspeli obdržati dosedanjega načina (minulega dela in stalnost). Doslej smo dobivali OD za minulo delo ne glede na dohodek, kar je prav tako v nasprotju z zakonom. Vse preveč smo se zadrževali pri sprejemu in dosledni uresničitvi PMS metodi. Končni odraz do sedaj omenjenega je bil pa jasen ob prvem letošnjem januarskem izplačilu. Kaj bo torej storil sindikat? Zavestno in dosledno bomo morali biti pozorni do vseh vprašanj, predvsem tistih, ki jih postavljajo delavci v bazi. Osnovne organizacije sindikata postajajo v TOZD vse pomembnejše mesto, na katerem delavci razpravljajo o najaktualnejših in tistih vprašanjih, ki so odločilna za položaj delavcev v TOZD. Največ naših razprav je bilo posvečenih urejanju odnosov pri delitvi čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke, kar je bilo z ozirom na določila zakona o združenem delu tudi nujno urediti. Področje dohodkovnih odnosov je najbrž za Spoznanje zahtevnejše od področja »nagrajevanja« najbrž tudi zato, ker je res novost in smo se za razliko od nagrajevnja po delu, o urejanju družbenoekonomskih odnosov med TOZD premalo pogovarjali na osnovah, ki jih prinaša Zakon o združenem delu. Osrednja naloga je, kako uresničiti ustavno načelo delitve po rezultatih dela. Predvsem na to vprašanje smo poskušali odgovoriti ter izdelati ustrezno menlo m kriterije. Zavestno smo opustili dotedanjo metodo analitskega ocenjevanja delovnih mest — AODM. Ta metoda pa tudi druge, niti modificirane niso mogle zagotoviti uresničitve samoupravnega načela delitve po rezultatih dela. Kljub že znanim političnim stališčem, da analitska ocena delovnih mest ni ustrezna metoda za delitev po delu, se v zadnjem času našteti organizacijsko kadrovski normativi pojavljajo v takšni ali drugačni kombinaciji v vseh metodologijah za določanje osnov za posamezne delovne naloge ali opravila. Poznano nam je, da je metoda AODM poudarjala šolsko izobrazbo. Ob koncu leta 1977 smo sprejeli imenovano metodo PMS (pismenost, matematika, strokovnost), ki naj bi bila v nekem smislu enotna republiška metoda, ki po eni strani zahteva strokovnost kot pogoj za opravljanje posameznih opravil oziroma del, po drugi strani pa vrednoti odgovornost, umski in fizični napor, vpliv delovnega okolja in pogojev dela, zlasti pa še za konkretno delo potrebno strokovno usposobljenost. Vsi ti kriteriji in iz njih izvedeni normativi pa morajo služiti le za pravilno razporejanje delavcev na najustreznejša opravila oziroma dela. Vsi ti kriteriji pa ne morejo služiti še kot merila za delitev po rezultatih dela, saj ne izražajo niti količine, niti kvalitete opravljenega konkretnega dela. Izhajali smo iz razlage, da. PMS metoda prinaša bistven premik v korist delavcem v neposredni proizvodni, ter strokovnjakom. Posebej smo bili pozorni do opravil, ki jih opravljajo tako imenovani administrativni režijski delavci, ki so predvsem rutinske narave in bi po novi metodi bila nižja vrednotena v odnosu na obstoječe stanje. Vsled tega smo pozvali vse izvršne odbore osnovnih organizacij, da obravnavajo vse primere tistih delavcev katerim se je osnova po metodologiji zmanjšala. Nastopa seveda vprašanje ali smo sposobni in do kdaj odpraviti vse pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki so ali se bodo še pojavljale pri uveljavitvi novega sistema. Čeprav je bila razprava o imenovani PMS metodi zelo jasno in konkretno zastavljena preko imenovanih komisij pri DS TOZD, ter večkratnih usklajevanj sprejeta preko referenduma, ugotavljamo sedaj: Skupno z komisijo za nagrajevanje delavcev moramo takoj pristopiti k razčiščevanju vseh do sedaj sprejetih stališč. Ugotoviti vzroke, kateri so nastopali pri določenih razvrstitvah delokrogov, skupno z komisijami v TOZD pregledati utemeljene pritožbe na izdane odločbe o razvrstitvah v delokroge in ocenitve. Ob tem p» upoštevati dosledno izvajanje pravilnika o osnovah in merilih delitve čistega dohodka in osebnega dohodka delavcev v TOZD. JANEZ RAUŠL, predsednik konference OOS — prekratek čas za spoznavanje konkretne vsebine sprejete metode — premalo smo spoznali delavce z vsebino metode, razprave nismo uspeli razširiti v dogovorjene skupine — delovišča — razvrstitev delokrogov v posameznih razredih predvsem kvalificiranih delavcev — zahtevnih opravil razvrščenih v 13 razredu, nam vsiljuje vprašanje, ali je PMS metoda res tista najprimernejša, da so vsa KV in druga opravila razvrščena v sprejete delokroge kot dokončne. — resnično metoda ovrednoti delo — ne delavca, da je treba izdelati merila za nagrajevanje, ■ normative, okorde, tega pa še ne uspevamo vsaj v večini naših TOZD. Naslednje vprašanje, ki se postavlja pri uveljavitvi novega sistema nagrajevanja je problem doseganja normalnega delovnega učinka starejših delavcev, ki z ozirom na svoje fizične sposobnosti ne morejo dosegati enakega delovnega učinka kot mlajši delavci. Tako kot že rečeno, pa imajo eni kot drugi delavci za enako opravilo oziroma delo enako izhodišče (relativno razmerje) —- kar zahteva tudi zakon o združenem delu; kajti različne delovne sposobnosti delavcev, ki opravljajo enaka opravila se morajo odraziti v rezultatih dela (OD po učinku), ne pa v (obračunski) osnovi. Delno bomo starostne razlike reševali v okviru minulega dela, vendar bomo morali najti tudi druge oblike in rešitve. Pri delitvi OD naj bo resnično sprovedba načela ZZD o delitvi po vloženem delu, pri čemer naj bi upošteval tudi merila, ki upoštevajo težavnost dela. Drugačni so namreč pogoji na gradbišču na višini 2200 m, od koder je naš posnetek (Kanin oktobra 1977) kot v nišami na iioravi TOZD ali podjetja. Akcija sindikata naj bi segala na vsa delovišča. Skupina naših delavcev pri gradnji» jenega prehoda na Predelu Nadaljevanje z 8. strani Odobašič Mirsad Pavlin Albert Rutar Stojan Šeperovi Džulaga Šukovič Miroslav DS TOZD GE LJUBLJANA: Vinčič Mirko Nurikič Ramiz Jularič Marko Kratnar Janez Robič Blagoje Bojič Radenko Murkovič Martin Plohl Martin Magdič Peter Divjak Dušan Burazer Marko Štiglic Djuro Rajakovič Milan Nikič Milenko Djurič Jovan Kepic Alojz Mencinger Jože Narandja Jože Strekelj Branko Sipuš Franjo Bič Branko Klančar Mojca Novak Mirko Robida Karolina Mundžar Ivan Jerman Jože TOZD GE LJUBLJANA-OKOLI- CA: Plastič Vinko Plemelj Janez Goričanec Štefan Nedič Milandin Suvajac Novak Pečnik Vekoslav Simončič Nada Bricelj Jože Kuzmanovič Milivoj Merdanovič Sijad Martinček Matjaž Ivič Rajko Krstič Momčilo Perko Ivan Vrbec Stanko Grebenc Jože Kadirič Alija Porič Ibrahim Kadirič Muharem Arhove Janez Ds TOZD GE NIZKE GRADNJE: Vesel Marija Zorec Stanko Brodnjak Berta Horvat Franc Hausmeister Mirko Butina Milan Krštinc Ivo Kevc Albin Pozdič Milan Kostanjevec Janez Hazingcr Ivan Lorbek Anton Glumač Dušan Flašker Ferdo Arsič Miroslav Nikič Omer Mirič Nikola Franc Martin Žganec Mijo DS TOZD GE GRADNJE PTUJ: Cimerman Ljubo Skaza Ivan Kampel Ljubo Požgai Evgen Cestar Ivan Furjan Emil Habjanič Anton Serbas Jože Kolenko Alojz Majcen Janez Špoljar Marija Prelog Franc Merc Marija Grešnik Janez Sever Ivan DS TOZD GE MARIBOR: Božič Ida Durjava Marjeta Hojnik Mirko Čučej Milan Koren Zlatko Štefičar Josip Štuhec Albin Tot Marija Ukmar Božidar Damiš Tomo Krleža Mirko Debelec Ivan Erbus Anton Ferenček Pavel Ferlinc Janez Gajšt Jakob Horvat Ivan Horvat Pavel Ilec Peter Kostanjevec Stanko Matjašec Danijel Moharič Srečko Munda Franc Vrt ari č Vladimir Rosič Stemenko DS GE RAVNE NA KOROŠKEM: Užmah Polde Čurč Branko Dondur Milan Toplak Jože Grubelnik Milan Grubelnik Franc Hrvatski Ivan Turk Franc Kališnik Ferdo Kostanjevec Stanko Rotar Alojz Kotnik Zvonko Senica Marija Ring Pavel Bališ Edvard Krevh Marijana DS TOZD KO LJUBLJANA: Oblak Andrej Budja Ivan Trstenjak Alojz Semič Mehmed Žagar Franc Celec Vili Slaviček Štefan Leban Ivanka Hajdinjak Franc Lesjak Ladislav Kočevar Ivan Ficko Anton DS TOZD KO MARIBOR Raner Ferdo Fajfar Jože Masten Janko Malek Nada Madjarič Dragutin Mihoci Matija Vnuk Franc Horvat Josip Senekovič Peter Fric Zdravko Galun Ernest Kozjak Alojz Hreščanec Alojz Stropnik Rene Verdnik Oto Tanasič Radovan Mlakar Stanko Zajšek Milan Merc Franc DS TOZD LIO ŠK. LOKA: Cotar Franc Pustavrh Niko Mišov Dragan Frelih Emil ' Prevodnik Tomaž Brdnik Peter Rant Silvo Šešek Milan Musič Huso Foder Marjan Novak Luka Roblek Franc Jeraj Anton Klemenčič Milka Bevk Milan DS TOZD OGP LJUBLJANA Blatnik Cveto Burič Branko Butina Jože Dolič Hasan Dudaš Anton Fortuna Jernej Grum Ivan Himerlajh Ivan H oslička Peter Hrovat Justin Karasalihovič Ismet Kardoš Angleca Krakar Rudi Krstičič Miro Palfi Drago Rac Štefan Umaut Branko Kovačevič Hasan "Pina učencev, naših bodočih samoupravljavcev in delegatov, ki se od starejših v<*ai šele učijo o našem samoupravnem sistemu Romozi Viljem Rotman Ivan Sinkovič Josip Špan Noemi Zadravec Anton DS TOZD SPO LJUBLJANA: Martinčič Janez Haramas Josip Škoda Vlado Lesjak Anton Huško Stanko Rojs Leopold Balažič Mirko Gačnik Franc Sobočan Ivan Pečar Danilo Lajmzner Oto Zavratnik Ignac Domazet Slavko Mali Jože Jerkovič Franc Petelin Pavla DS TOZD P ROJ. BIRO LJUBLJANA: Arnež Milan Kilar Mitja Reya Niko Pirnat Borut Jeršan Ivo Zorko Ivica Elikan Drago Dovočer Stane Marinčič Mladen Markun Ida Dolenc Drago DS TOZD PROJ. BIRO MARIBOR: Karner Anton Klenovšek Jože Kolarič Štefan Line Marinška Ačanski Elizabeta Supič Damir Škreblin Silva DS TOZD GE FRANKFURT: Pajnik Bruno Blažon Franjo Kumer Janko Čarkič Rasim Harbaš Agan Mujič Safet ■ Livak Slavko Šalamun Anton Burzič Sulejman DS DELOVNA SKUPNOST: Pohleven Slavka Levstik Marija Kačar Marinka Globler Vladimir Peceli Marjana Krivec Cilka Razdrih Edo Kadunc Jože Mertelj Marko Koleto Vinko Vidmar Žarko Ravbar Edo Džukič Danica Kristan Drago Lampe Stane DS TOZD DELOVNA SKUPNOST UDD: . Klinc Ivan Palfi Ivan Mlakar Maks Horvat Hilda Fehcr Marija Kaj nam pomeni TOZD v Kopru? V začetku letošnjega leta smo sedeli na sestanku odbora za razvoj in organizacijo v Gradisu in tam so med drugim razpravljali tudi o predlogu TOZD GE Koper, da se jim odobri pomoč 150.000 din za pripravo temeljitega razvojnega programa te naše temeljne organizacije. Takrat so bili prisotni mnenja, da sama ta vsota ne bo pomagala našim koprčanom iz zagat, temveč skupna akcija vsega Gradisa in veliko naporov tudi s strani same TOZD v Kopru. Pa smo se tudi mi odločili, da bomo šli za te probleme povprašati malo bliže, tam kjer nastajajo. V Kopru so po novem letu nastale nekatere spremembe; prva je prav gotovo ta, da so dobili novega direktorja. Za njih same to ni velika sprememba, saj je »nova« moč njihov sodelavec, torej iz Gradisovih vrst. Tudi sindikat je dobil novega predsednika — delavko uprave Branko Dekleva. Za temi zgledi je šla tudi osnovna organizacija sindikata in zopet postavila na svoje čelo dolgoletnega aktivista Antona Franderajha. Vsi skupaj pa so se znašli pred številnimi rednimi in izrednimi nalogami. Prva in najbolj pereča naloga je prestavitev upravnih prostorov in baze na novo lokacijo, saj se morajo zaradi gradnje koprskega križišča čimprej umakniti. Pravijo, da bodo mogoče tako le prišli končno tudi do boljših upravnih prostorov, saj sedanji resnično ne ustrezajo več niti po prostoru, še manj pa po primernosti. Mimogrede, naša TOZD v Kopru je znana po tem, da premore poleg direktorja le še enega inženir- ja, vendar v sedanjih razmerah kakšnega dodatnega števila novih strokovnjakov ne bi imeli kam dati, saj je prostorska stiska res velika. Najbrž ne morejo ovreči tudi njihove trditve, da se marsikateri inženir premisli, ko zagleda njihove sedanje prostore, saj vsak raje dela v ugodnih delovnih pogojih. Kakorkoli že, do jeseni bodo sami spravili novo upravno stavbo »pokonci« in se tudi vselili, vendar nekaj sredstev jim še vseeno manjka, za kar pa bodo zaprosili ostale naše TOZD za pomoč. Eden izmed večjih problemov, ki jih teži, je tudi nemobilnost njihovih delavcev. Prevzeli so nekaj oddaljenih gradbišč in kljub povečani stimulaciji (v denarju) ne pripravijo svojih delavcev, da bi odšli na tak rej sničen teren. Tako so prisiljeni najemati privatne skupine delavcev, kar najbrž ni najbolj ustrezno. Za gradbišče Luka Bar so svojim delavcem obljubili 6 razredov višje OD od pripadajočih, vendar kljub temu niso dobili zadostno število ljudi za to gradbišče. Za Červar, ki je sorazmerno blizu, so povečali OD za dva razreda, vendar brez kakšnih posebnih odzivov. Vodilni v Kopru pravijo, da zaenkrat niti dodatna stimulacija niti kaj drugega ne vleče delavcev na bolj oddaljen teren. Letos so bolj kot ostala leta angažirani pri gradnjah v koprščini. V Luki Koper razžirjajo in rekonstruirajo hladilnice, dela pa so pričeli tudi na stavbi Radiotelevizije Koper. V tem času izvajajo tudi poskusno pilotiranje za objekt priključka na novem križišču za vhod v Koper, tu Jeseni 1978 tega v Kopru ne bomo več videli Za RTV Koper so pričeli naši delavci iz Kopra z delom, ki ni lahek: vsako rušenje j* potrebno strokovno opraviti, saj je zgradba pod spomeniškim varstvom bodo gradili glavni nadvoz in temeljenje objektov. Temeljenje bo na pilotih in prav pri tem načinu imajo koprčani že precej izkušenj. V samem Kopru izvajajo tudi nekaj adaptacij starih zgodovinsko izredno pomembnih stavb. Še vedno so prisotni tudi v Čer-varju, kjer gradijo turistično naselje. Prav tu poslovni uspeh bremeni stanje, ki je nastalo v zvezi z načinom investicijske politike pri izgradnji Červarja. To je gradnja za tržišče, pri kateri izvajalci kreditirajo investicijo. V Poreču zaključujejo pomorski objekt Lučico Parentium, v Buzetu pa zaključujejo objekt Cimosa. Kamnolom v Črnem kalu je včasih koprski TOZD prinašal lep dohodek, danes pa je zanj predvideno tekoče vzdrževanje, v bližnji bodočnosti pa potrebna rekonstrukcija in povečanje zmogljivosti. Koper torej začenja z marsičem na novo; seveda bo ostalo med novim tudi marsikaj starega, preizkušenega. Ob vsem tem pa v tej TOZD poudarjajo, da brez pomoči celotnega Gradisa sami ne bodo prišli daleč, saj v sedanjem trenutku ne. Torej — GRADIS — s čim in kako jim bomo priskočili na pomoč? Da imamo svojo TOZD v koprščini, najbrž ni zanemarljiv pomen, vendar bo to našo prisotnost tam doli potrebno prav gotovo bolj izkoristiti, kot smo jo v zadnjih letih. Seveda — s skupnimi močmi celega Gradisa. Pilotiranje za nadvoz v Koprskem novem križišču Sklepi samoupravnih organov O Sklepi samoupravnih organov O sklepi samoupravnih TOZD KO Maribor SKLEPI *)e DS TOZD KO Maribor, ti je bila 6. 2. 1978 1. sklep Referendum o sprejemu samoupravna sporazuma o medsebojnih pravi-Cah, obveznostih in odgovornostih delavcev v TOZD in delovne skupnosti GlP Gradis, bo zaradi predvidenih dopolnitev ponovno razpisan. 2. sklep Na podlagi rezultatov referendumov v 2. zapisnika, samoupravni sporazumi stopijo v veljavo s 1. 1. 1978. 3. sklep 1. Predlaga se DS podjetja, da sprejme samoupravni sporazum o inven-hvni dejavnosti s tem: — da v 28. členu sporazuma precizira Pojasnilo v zvezi z načinom refundiranja sredstev. — V samoupravnem sporazumu “Predeliti način izplačevanja nagrade iz ■tastova inventivne dejavnosti, v kolikor p® za nov proizvod (ki se osvoji na podžgi analize tržišča npr. sežigalna peč za “dpadke ipd). 4. sklep DS sprejme na znanje poročilo: — z obiska pri firmi Wibau in predlaga, da negujemo dobre odnose pri nadaljnjem sodelovanju s to firmo. . — s plenuma jugoslovanskih proizvajalcev opreme za zaščito človekovega °kolja v Beogradu dne 26. 1. 1978. 5. sklep: Do ugotovitev zaključnega računa se ^arta z vrednostjo točke 0,17 din s 1. 1. Rezultati poslovanja oziroma zaključnega računa pa bodo osnova za even-Pelno korekturo vrednosti točk. 6. sklep Po razpravi je DS sprejel: . Tedenski oziroma letni razpored delanega časa naj bo enak kot v letu 1977, 'n sicer, da se dela v ponedeljek, sredo, četrtek in petek po 8 ur, v torek pa 10 ur. . Ker padejo prazniki (27. april, 4. julij ‘n 29. november) tako, da ostane med pazniki in prosto soboto oziroma nedc-'j° po en dan, se zaradi smotrnosti te dni "e dela, temveč naj člani kolektiva korito svoj redni letni dopust. 7. sklep . Inventurni presežki v znesku din 8.447,79 se knjižijo v dobro izrednih ?“hodkov, primanjkljaji v znesku din 1-297.71 pa v breme izrednih izdatkov. 8. sklep Do prihodnje seje DS TOZD naj “ratovodje pripravijo predlog korektur 'arinih osnov delavcev, ki delajo na tc-vnu v smislu določil 28. člena pravilnika, ? Predvideva dvig startne osnove takim ^■avcem do 7. razredov. . OOS TOZD KO se nameni iz sredstev ^»skupne porabe za leto 1978, din TOZD OOP Ljubljana SKLEPI XXVII. seje delavskega sveta GIF »Gradis« TOZD OOP Ljubljana, ki je 14. marca 1978 Ad 1. Ugotovi se, da je DS sklepčen. Za zapisnikarja je imenovan tov. Škulj Ivan, za overovatelja zapisnika pa tov. Trtnik Franc in tov. Romozi Viljem. Ad 2. DS TOZD OOP ugotovi, da so sklepi zadnje XXVI. seje DS TOZD OOP z dne 27. februarja 1978 realizirani ali pa so v teku. Direktor TOZD seznani delegate DS, kako daleč so priprave za črpanje gramoza preko podjetja »PROD«, v katerega je TOZD OGP vložil sredstva. Po sklepu prejšnje seje tč 9-f je bil pojasnilo dolžan dati tov. direk-• tor. Ad 3. DS TOZD OGP potrdi volilne rezultate volitev delegatov v SIS, zbor združenega dela občine Ljubljana Moste-Polje in zbor interne banke. Volitve so bile 9. marca 1978. Ad 4. DS TOZD OGP ugotovi, da je bil dne 9. marca 1978 uspešno izveden referendum in sicer za: L Spremembe statuta GIP »Gradis« 2. Spremembe statuta GIP »Gradis« TOZD OGP 3. Samoupravni sporazum o združitvi v Poslovno skupnost gradbenih, industrijskih in drugih organizacij združenega dela »KOPA« Slovenj Gradec. Z rezultati volitev in referenduma je DS seznanil tov. Sever Jože, predsednik volilne, komisije. Rezultati in zapisniki volitev oziroma referenduma so priloga zapisnika DS TOZD. Ad 5. a) DS TOZD OGP razpravlja: o predlogu samoupravnega sporazuma o združevanju v Poslovno skupnost »Ju-goatom-ENEGRO« Zagreb h) o predlogu samoupravnega sporazuma o združitvi v Poslovno skupnost »1NGRA« Zagreb c) o predlogu samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo in Poslovno skupnostjo . »INGRA« Zagreb d) o predlogu samoupravnega spora-1 zuma o združitvi v poslovno skupnost »J1NGRAP« Beograd S celotno vsebino predlogov navedenih sporazumov seznani DS tov. Praček, vodja kadrovske in splošne službe. Na navedene predloge sporazumov ni pripomb s strani delegatov DS TOZD OGP. L DS TOZD OGP sklene, da se v svrho obrazložitve omenjenih sporazumov skliče zbor delovnih ljudi za četrtek dne 16. marcu 1978 ob 6. uri zjutraj v obratni menzi. Ad 7. Vsi zgoraj navedeni sporazumi se morajo potrditi na referendumih. Vsled tega DS razpiše referendum pa sprejem naslednjih predlogov samoupravnih sporazumov: 1. Predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v Poslovno skupnost »JUGOATOMENEGRO« Zagreb 2. Predlog samoupravnega sporazuma o združitvi v Poslovno skupnost »INGRA« Zagreb 3. Predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo in Poslovno skupnostjo »INGRA« Zagreb 4. Predlog samoupravnega sporazuma o združitvi v Poslovno skupnost »JIN-GRAP« Beograd Referendum se razpiše za petek 17. marca 1978 s pričetkom ob 5.30 v obratni menzi. Ad 8. a) DS TOZD OGP imenuje volilno komisijd za izvedbo referendumov iz točke 7 tega zapisnika v naslednjem sestavu: Sever Jože — predsednik Kutnjak Franc — tajnik Hrženjak Djuro — član b) DS IMENUJE Komisijo za sestavo volilnega imenika za referendum 17. marca 1978 v naslednjem sestavu: Praček Alojz — predsednik Kosi Marina — tajnik Dimc Jože — član Ad 9. DS TOZD OGP razpravlja o osnutku Pravilnika o pravilih in nalogah, ki jih delavci opravljajo za zunanjetrgovinski promet v podjetju »Gradis«. Na osnutek pravilnika, ki ga v celoti poda DS — tov. Praček, ni pripomb. Ad 10. a) DS TOZD OGP odobri nakup stanovanja od tov. Rakun Franca v vrednosti 518.000,00 pod naslednjimi pogoji: L Da je cena fiksna in da vse stroške prepisa plača tov. Rakun 2. Da si stanovanje tov. Rakuna pred nakupim ogleda Komisija za standard in rekreacijo skupaj z bodočim stanovalcem in šele po njegovem prostovoljnem pristanku izvrši oziroma potrdi pogodbo o nakupu. b) DS TOZD OGP potrdi pogodbe skupine privatnikov. Pogodbe je predhodno pregledala Komisija za proizvodnjo in delitev dohodka ter korigirala, oziroma znižala tarife za opravljene ure. DS TOZD OGP opozori, da je potrebno delo privatnikov redno nadzirati, obenem pa ugotavljati kvalifikacije posameznih njihovih delavcev. c) DS TOZD OGP sklene, da se predlog za uvedbo delovnega opravila »tehnična pomoč pri vodenju TOZD« potrdi. Nadalje DS TOZD OGP potrdi tov. Pogačnik Janeza dipl. gr. ing., kot primernega kandidata za zasedbo navedenega delovnega opravila. Tov. Pogačnika je predhodno predlagala DO Skupnih služb DO »Gradis« d) DS TOZD OGP obravnava in potrdi zapisnik XV. zbora delovnih ljudi »Gradis« TOZD OGP z dne 2. marca 1978. e) DS TOZD OGP obravnava in potrdi ponudbo Geološkega zavoda iz Ljubljane za izvedbo rudarskega projekta za gramoznico v Obrijah (Separacija). Dela po ponudbi znašajo 182.400,00 din in jih je potrebno izvesti kot pogoj, da bomo lahko črpali gramoz. 0 DS TOZD OGP sklene, da naš TOZD sodeluje s 1.000,00 din na reklamnem letaku športnega tekmovanja, ki ga priredi ZZB NOV Ljubljana Moste-Polje, Komisija za vojaške invalide, v počastitev občinskega praznika — dneva borca. Na reklamnem oglasu v izmeri 10 x 10 bosta sodelovala še KO in SPO skupaj z našo TOZD. Cena reklame na letaku znaša namreč 3.000,00 din. g) DS TOZD OGP na prošnjo IO OOS TOZD OGP odobri nakup omare, oziroma vitrine za shranjevanje športnih pokalov, za razno dokumentacijo sindikata, zveze komunistov in mladine. IO OOS naj poizkuša najti primernega po- nudnika in naj dostavi račun v potrditev. h) DS TOZD OGP potrdi zapisnike komisije za proizvodnjo in delitev dohodka z dne 28. februarja 1978 do L marca 1978. Jedro dela komisije je bilo obravnavanje pritožb delavcev na odločbe, ki so jih prejeli v zvezi z novim obračunom OD. Vse pritožbe je komisija obravnavala posamezno, nekatere je rešila ugodno, druge pa ne. Komisija je ugotovila, da nekateri delokrogi niso pravilno razvrščeni, vsled česar bo potrebno Pravilnik spremeniti oziroma dopolniti. i) DS TOZD OGP pooblasti tov. Praček Alojza in tov. Puzovac Milutina, da organizirata pogostitev za vse delegate DS TOZD OGP ob zaključku mandatne dobe. Povabi se vse delegate delavskega svetu in tiste tovariše, ki so bili redno vabljeni, kakor tudi tajnico direktorja TOZD. Predsednik DS TOZD OC?P PAVLEK ANTON TOZD KO Maribor SKLEPI 22. redne seje DS TOZD Gradis Kovinski obrati Maribor, z dne 14. marca 1978: 1. Vsem oškodovancem, navedenim v zapisniku, ob požaru na objektu S-31 se povrne škoda, povzročena na osebni garderobi, ki je bila povzročena 19. oktobra 1977. Povračilo škode je strogo namensko. 2. Sproži se civilno pravni postopek proti povzročitelju požara na objektu S-31, to je IMP Maribor, za povrnitev nastale škode po zapisniku od 19. oktobra 1977. 3. Odobri se objava oglasa v biltenu republiških iger obrtnih delavcev, organizatorju ŠlOD Ljutomer v višini 1.000. TOZD GE Maribor SKLEPI 1. redne skupne seje delavskega sveta GIP Gradis, TOZD Gradbena enota Maribor z dne 24. marca 1978: 1. sklep: Delavski svet vzame na znanje izid volitev v organe upravljanja, opravljenih dne 17. marca 1978. 2. sklep: Delavski svet vzame na znanje poročilo predsednika DS TOZD tov. Ilec Petra o delu delavskega sveta TOZD v preteklem mandatnem obdobju. 3. sklep: Skupne službe dajo tolmačenje v zvezi z delom v podaljšanem delovnem času delavcev z NE Krško, katere bi naj po ZZD štele v pokojninsko osnovo in sicer enotrio za vse udeležene TOZD. Sklepi samoupravnih organov O Sklepi samoupravnih organov O sklepi samoupravnih 4. sklep: Tehnična služba pripravi predlog za ureditev vprašanja nadurnega dela montažne skupine. 5. sklep: Potrjujemo obračun za dela, opravljena na stanovanjski hiši tov. Laufer Hedvike v skupni vrednosti 33.840,29 din. Po plačanem avansu v višini 13.000 din tov. Lauferjeva za opravljeno delo dolguje še 20.840,29 din. 6. sklep: Potrjen je bil mandat novoizvoljenih članov delavskega sveta TOZD za mandatno dobo dveh let in sicer Damiš To-mota, Debelec Ivana, Erbus Antona, Ferlinc Janeza, Gajšt Jakoba, Horvat Ivana, Horvat Pavla, Ilec Petra, Kostanjevec Stanka, Krleža Mirka, Matjašec Danijela, Moharič Srečka, Munda Franca, Čučej Milana, Koren Zlatka, Štuhec Albina, Tot Marije, Božič Ide in Durjava Marjete. Mandat odsotnih članov Štefičar Josipa in Ferenček Pavla bo potrjen na prihodnji seji delavskega sveta. 7. sklep: Člani dosedanjega delavskega sveta so zaradi poteka mandata razrešeni svojih dolžnosti. Za predsednika delavskega sveta TOZD je ponovno izvoljen tov. Ilec Peter, gradbeni tehnik, za namestnika predsednika pa tov. Durjava Marjeta, ekonomski tehnik. 8. — 9. sklep: DS potrdi izid volitev v posamezne komisije 8. sklep: DS je potrdil izid volitev v komisijo za samoupravno delavsko kontrolo, v katero so bili,izvoljeni: Hreščak Armando, Jovičevič Sičo, Pokeržnik Ignac, Mernik Roman in Tukanj Ana ter disciplinsko komisijo, v katero so bili izvoljeni: Majcen Franc, Osebik Jožica, Brusar Ciril, Čač Vladimir in Kalebič Ahmed. 9. sklep: Z javnim glasovanjem so bili imenovani člani naslednjih komisij delavskega sveta TOZD GE Maribor za mandatno dobo dveh let: Komisija za gospodarjenje: Šafarič Janko, Rubin Peter, Krunič Izidor, Belšak Jože, Špindler Albert, Primorgc Miro, Mekiš Franc. Komisija za inventivno dejavnost: Vrečko Franc, Zorec Alojz, Rubin Peter, Zelenič Djuro, Špindler Albert, Komisija za nagrajevanje: Roškar Oton, Veit Vinko, Vrečko Franc, Kovačič Drago, Korpar Andrija, Petovar Željko, Čontala Franc, Komisija za varstvo pri delu: Sikošek Anton, Štromajer Franjo, Lisjak Alojz, Čač Vlado, Ukmar Božidar, Komisija za standard in rekreacijo: Štuhec Franc, Cestar Ivan, Cerič Veh-bija, Habjanič Ferdo, Košti Antonija, Komisija za požarno varnost: Vesenjak Stanko, Gjerek Štefan, Zalokar Slavica, Komisija za delovna razmerja: Požgan Avgust, Žitnik Stanko, Hu-dernik Hedvika, Dvoršak Peter, Borko, Avgust, Rosič Stamenko in Kos Pavel. Komisija za izvajanje stabilizacijskega programa v TOZD: Špindler Albert, Pernat Smiljan, Ver-ber Marija, Vlah Peter, Spevan Štefan, Komisija za podelitev Gradisovih nagrad v TOZD: Čontala Franc, Ferlinc Janez in Ober-leit Slavica, Odbor za informacije: Štromajer Franc, Starovasnik Marjan in Košti Antonija. Komisija za spremljanje uresničevanja Zakona o združenem delu je bila dopolnjena s članom Radej Evelino. 10. sklep: Do 31. marca 1978 se formirajo sveti gradbišč, uprave, tehnični svet in svet samskega doma. Sveti štejejo najmanj 5 članov. Za formiranje svetov so odgovorni sektorji vodje, ki morajo do 1. aprila 1978 komisiji za nagrajevanje sporočiti, imena članov svetov. 11. sklep: Najpozneje do 10. aprila 1978 sveti pregledajo vse prispele pritožbe delavcev in opravijo potrebne prerazporeditve vseh delavcev svojih delovnih skupin. Delu svetov obvezno prisostvujejo: — predsednik komisije za nagrajevanje z enim članom, — tovariša Janžekovič in Hojnik, obenem pa še: — v svetu gradbišča: sektorni vodja in delovodja, — v svetu uprave: direktor in v.odje oddelkov, — v tehničnem svetu: tehnični direktor, vodja obratov in vodja operative, — v svetu samskega doma: upravnik samskega doma in DUR in 1 vzgojitelj. 12. sklep: Pri obračunu osebnega dohodka za mesec marec 1978 a) obračunamo z uporabo že uveljavljenega sistema za akordiniranje akorde za delavce, katerih dela je mogoče normirati, b) s povprečjem 5 % na vsakem gradbišču in v dovoljenem razponu od —10 do +15 % ocenimo delavce, katerih dela ni mogoče akordirati z uporabo obstoječega sistema normiranja, c) obračunamo akontacijo organizatorjem dela v razponu od — 10do+30% s povprečjem 10% dodatka za nagrajevanje organizatorjev dela, d) v prihodnjem mesecu akordiramo vsa dela, kjer je to mogoče in do uveljavitve novega sistema pri izračunu akordov uporabljamo sedaj veljavni sistem. 13. sklep: Vse korekcije, ki bodo opravljene s prerazporeditvijo delavcev, veljajo od 1. januarja 1978. Razlike bodo poračunane za nazaj. 14. sklep: V tednu od 27. do 31. marca 1978 se morajo sestati člani vseh novoimenovanih komisij in se konstituirati. Člani komisije za nagrajevanje se sestanejo v torek, 28. marca 1978 ob 6.30 na upravi. 15. sklep: Komisija za nagrajevanje pripravi predloge za morebitne spremembe i" dopolnitve razvida opravil za temelja0 organizacijo. 16. sklep: Vzporedno z rastjo vrednosti točke korigiramo razporeditev delavcev, ki56 po sedanji metodologiji previsoko razporejeni. 17. sklep: Delavski svet odobri kritje dela stre škov postavitve ogrodja za propaganda1 napis na Piramidi, ki bo opravljena v okviru predkongresne dejavnosti. 18. sklep: Delavski svet vzame na znanje potočilo inž. Cizeja o poteku priprav na gradnjo obrata družbene prehrane. 19. sklep: Visoki tehniški šoli v Mariboru je odo hrena pomoč v višini 1.000 dinarjev Z* organizacijo Gradbenijade 1978. 20. sklep: ( Odobrena je udeležba 12 mladino6' na mladinskih delovnih akcijah v l6,e 1978. n Predsednik DS TOtv GE Mari bot ILEC PETEk DS imenuje za izvedbo referenduma volilno komisij v sestavi: Zemljič Mirko, Granda Dušanka, Draksld Marija in volilna komisija imenuje volilne odbore • mesta za referendum. Za sestavo volilnega imenika5 imenuje komisija v naslednji sestavi: Bratušek ManC” Bogdanovič Jožica in Černešek Silva. 3. Za podpisovanje vseh listin plačilnega prometa banko za TOZD GE Nizke gradnje Maribor se poobl* stijo naslednji podpisniki: — Hvastija Boltežar, dipl. gr. ing. — Bevc Danilo, dipl. gr. ing. — Jež Andrej — Zemljič Mirko — Černivec Andreja — Završki Milena. ., 4. Ribič Stanislavu, Borak Viktorju in RanogaF Stanku se zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni izp*aC enomesečni poprečni osebni dohodek v TOZD za pr< teklo leto. , 5. DS odobri razliko izplačila betonskega železa . 7. 1977 dalje po dostavljeni specifikaciji porabljen6^ betonskega železa za TOZD GE Nizke gradnje v znes* din 191.263. TOZD KO LJUBLJANA Ad. 1. Tov. Rakun je delavskemu svetu prebral poro#!. razpisne komisije, ki je priloga zapisnika. Tov. Kord1' nato predlagal volilno komisijo v sestavu tov. R3^, Lojevec in Piškur, kar je delavski svet sprejel. Po ra-litvi glasovalnih listkov, so bile tajne volitve. Po kon° nih volitvah je volilna komisija pregledala glasova*^ listke. Predsednik volilne komisije tov. Lojevec je Pr, delavskim svetom ugotovil, da je vseh 9 prisotnih član delavskega sveta glasovalo za dosedanjega direkt° TOZD tov. Repše Jožeta. Ad. 2- Jt Tov. Rakun je delavskemu svetu povedal, da pn|( predstavnik Viatorja na razgovor glede cene mali<* ,j njene kvalitete. Delavski svet je predlagal, da na'j razgovoru sodelujejo predsedniki družbenopolit,£f( organizacij in predsednik komisije za standard i* kreacijo. TOZD GE NIZKE GRADNJE SKLEPI 16. redne seje DS TOZD GE Nizke gradnje Maribor, ki je bila v petek 23. decembra 1977 1. V 28. členu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka TOZD, za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo in drugih nadomestilih ter o zagotovitvi minimalnega življenjskega standarda in delovnih pogojev delavcev delovne organizacije GIP Gradis Ljubljana se upošteya oddaljenost od TOZD in predlog, ki dopušča do 7 dodatnih razredov. Pri sestavi čistopisa tega sporazuma in pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke morata sodelovati komisija za sestavo obeh aktov ter komisija za sestavo kataloga opravil. 2. DS razpisuje za 30. december 1977 referendum za sprejem: — samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, — pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupne pprabe v TOZD, — samoupravnega sporazuma o cenah žagarskih proizvodov in storitev v okviru GIP Gradis Ljubljana v letu 1978—80, — samoupravnega sporazuma o združitvi v interno banko GIP Gradis Ljubljana, — samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev TOŽD in delovne skupnosti GIP Gradis, — spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v GIP Gradis Ljubljana, — samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka TOZD, za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo in drugih nadomestil ter o zagotovitvi minimalnega standarda življenjskih in delovnih pogojev delav-r*'- delovne organizacije GIP Gradis Ljubljana. KAKO BOMO LETOVALI? Človekovo življenjsko in delovno °kolje postaja iz leta v leto zahtevnejše, tempo nenehno narašča in vse to vpliva na fizično in psihično zdravje in počutje delavcev. V moderni proizvodnji vpliva na zdravje, počutje, utrujenost zaposlenih delavcev cela vrsta činiteljev, katerih izvor ni samo v telesni in duševnih obremenitvah, temveč tudi v človekovem fizičnem in socialnem okolju. Zato si želi delovni človek prepo-trebni odmor za obnovo iztrošenega 'Oieti organiziran in preživeti izven delovnega okolja in stalnega bivanja v zdravem okolju z ugodnimi klimatskimi in ostalimi pogoji. Omogočiti organiziran letni oddih cim večjemu številu delavcev v takih Pogojih in časovnem obdobju, da bo dosegel svoj namen je dolžnost in Ze*ja nas vseh. Sodoben način dela in življenja namreč pušča pri človeku sledi utrujenosti, ki se je ne da v trenutku od-s,raniti. Lahko jo le zmanjšamo, l°da prav to kopiči in pogljablja napetost, ki potem v daljšem obdobju v°di v razne deformacije, obolenja 'n živčne izčrpanosti. Zagotovljen in organiziran letni ?ddih lahko prepreči premočno iz-^Panost. Ustrezen način izrabe letina dopusta je torej v interesu ce-°tne družbe. Z aktivnim odmorom vPtivamo predvsem na: . ~~ vzdrževanje in obnovo funk-Cl°nalnih sposobnosti celotnega or-®aaiztna zmanjšanje mišične in živčne naPetosti ~~ zaviranje procesa staranja ~~ zmanjšanje prevelike telesne [eze bistveno povečanje obramb-'a in delovnih sposobnosti organizma ,'^goraj navedeni pozitivni vplivi nn yne8a odmora v času letnega ddiha so cilj mnogih raziskav. Vse ^a Podčrtujejo vrednosti organizi-anega aktivnega odmora. Seveda je ,a osnovi vseh navedenih ugotovi-t v osnovno zagotoviti ustrezne mazalne pogoje in organiziran pri-toP k reševanju problematike. 0A»W° rešujemo vprašanja letnega diha zaposlenih v naši delovni or- J^akor je znano ima Gradis za or-[• n>ziran letni oddih članov kolek-d0a 'n njihovih svojcev tri počitniške rJPove in sicer: v Ankaranu, Po-l U in na Pohorju, katerih skupna Paciteta znaša 210 ležišč. 0 sklepu Odbora za standard in Ph>acijo z dne 15. marca 1978 se Ani e sezona v počitniških domovih ko karan in Poreč z 15. junijem in b^ca predvidoma s 18. septem- slu' Eniški dom na Pohorju po-Je Preko celega leta. Rok prijave za letovanje je določen do 15. aprila 1978. Glede na finančne rezultate lanskoletnega poslovanja počitniških domov se je določilo tudi nove cene za dnevni penzion. Člani kolektiva in njihovi ožji družinski člani bodo plačali dnevno oskrbo v višini 100 dinarjev in za otroke do vključno 7 leta starosti 75 dinarjev. Za vse ostale goste je cena določena v višini 150 dinarjev in za otroke 100 dinarjev. Kakor je razvidno iz podatkov za sezono 1978 nismo uspeli pridobiti novih kapacitet. Predvideva se gradnja počitniškega doma v Biogradu na moru, s katero bomo v prihodnji sezoni pridobili od 100 — 125 novih ležišč v okolju in klimatskih pogojih, ki so ugodnejši od pogojev v severnem Jadranu. Kadrovsko socialna služba se je angažirala preko Turističnega biroja v Biogradu na moru in zagotovila pogodbeno v najem 10 sob s skupno 24 ležišči v privatnem penzionu. Lokacija penziona je ugodna, v centru mesta za hoteli Ilirija cca 50m oddaljeno od morja in plaže. Cena za prenočišče (posteljo) je od 60 do 80 dinarjev v kolikor vzamemo glede na interesente celotne kapacitete v zakup za 60 dni letovanja bi znašale cene na ležišče od 46 do 64 dinarjev. Lastnik daje možnost oskrbe z dvema dnevnima obrokoma hrane ali uporaba kuhinje. Člani kolektiva se bodo za navedeno možnost odločali in prijavljali na osnovi prijav kadrovskim oddelkom TOZD do 15. aprila 1978. V želji, da bomo za prihodnjo sezono lahko posredovali ugodnejše informacije za organiziran oddih članov kolektiva s pridobitvijo novih kapacitet želimo v sezoni 1978 v danih možnostih prijetno letovanje čim večjemu številu članov kolektiva in njihovim družinskim članom. JERŠAN JERNEJ r V. X Kaj je novega drugod? _________________________ Jez »Gazivode« — največji v Evropi Konec prejšnjega leta so delavci beograjske Hidrotehnike končali gradnjo nasutega jeza »Gazivode«, dolgega 22 kilometrov. Izgradnja tega jezu, drugega največjega nasutega jezu v Evropi, je trajala skoraj polnih pet let. V tem času je v jez vgrajenih približno 5 milijonov ku-bikov gradbenega materiala. Novograjeni jez bo akumuliral 370 milijonov kubikov ibarske vode. Vodo iz tega akumulacijskega jezera bodo uporabljali za namakanje plodnih polij in industrijskih obratov kot tudi za delovanje hidrocentrale v Belem polju. — Roman Albreht: Poslovni subjekt je delovna organizacqa in ne TOZD Ne tako redko se bohotijo pogledi, da je potem, ko je po ustavnih določilih temeljna organizacija združenega dela postala osnovna samoupravna celota, pravzaprav delovna organizacija izgubila svoj pomen. Poslovni subjekt je delovna organizacija izgubila svoj pomen. Poslovni subjekt je delovna organizacija in ne TOZD. Zato je vsaka drugačna rešitev v nasprotju z duhom ustave. TOZD je delovno telo, ki na osnovi delitve dela ustvarja in gospodari z dohodkom, ni pa tehnološka enota. Posebno v velikih asociacijah, z visoko tehnološko razvitostjo bi vsako pestovanje » vrtičkarskih« teženj v TOZD razdrobljenega gospodarstva, pomenilo zapiranje možnosti za nadaljnji razvoj. Ob tem pa je še kako pomembno, kako na osnovi dohodkovnih odnosov združevati delo in sredstva v okviru delovne organizacije. Pri dosedanjih poskusih je neredka težnja, da TOZD ZDRUŽUJEJO SREDSTVA PO NAČELU KDO BO VEČ DOBIL, NE PA KAKO NAJ TAKO ZDRUŽEVANJE ODPIRA POGOJE ZA BOUŠI RAZVOJ CELOTNE DELOVNE ORGANIZACIJE. Prisotne so tudi težnje, da se na skupne službe prenaša opravljanje zadev, ki so lahko samo v pristojnosti delavcev v TOZD. Nevarne so tudi težnje, da bi poslovodne organe spremenili v nekaj, kar je izven samoupravljanja, čeprav so ti njegov sestavni del. Dragi Najil Bečic neizmjemo nas je potresla vijest, da si zauvijek otišao iz naših redova. Kad smo te izpratili v bolnicu, verovali smo kao što si ti vjerovao, da čemo se ubrzo ponovo sresti kod tvoje radne mašine i pozdraviti te kao čovjeka, ponovo punog zdravlja. Ali — danas na našoj radionid visi cma zastava i sva očakivanjem, da češ biti ubrzo medju nama, razorila su se nam u tom kratkom momentu, kada smo saznali, da se nam nikad više nečeš v ra ti ti. Koliko godina preživjeli smo skupa i koliko radnih pobjeda skupa smo proslavili! Bio si naš dobar su-radnik, i vjeran drag, nikad nisi strahovan od velikih radnih zadataka i baš zato visoko smo te cenili. Tako če sad medju nama ostati velika praznina i neče nam biti lako shvatiti, da nemarno više medju nama dragog druga, uvjek spremnog za nesebična pomoč. Duboko razumijemo tvoje drage rodžake, koji su te izgubili u momentu, kad je tvoj život tek počeo imati svoj smisao. Več kao mlad momak odtrgao si se od kuče i došao kod nas traziti bolji komad kruha za tvoje najbližnije. Sve ove godine odricao si se tople obiteljske sredine, lijepe ri-ječi domačih, da bi im sa svojim radom dao bolji život. Ali — danas su oni ostali bez tvoje pomoči i mnogo prebrzo morali su saznati, da nikad više nečeš skupa sa njimi sesti za stol. Saučestvujemo sa tvojim obitelji i pridružujemo se njihovoj žalosti s ri-ječima, da čemo te zauvijek očuvati u lepo j uspomeni kao dobrog droga, radnlka i sindikalnog aktivista. Sodelavci iz TOZD Železokrivnice BIAM Od 5. do 10. junija bo na Zagrebškem velesejmu mednarodni bienale obdelovalnih strojev. Proizvajalci iz vseh evropskih držav in ZDA bodo razstavili obdelovalne stroje, orodje in naprave za kovinsko industrijo. Ker si bo takrat mogoče pri nas ogledati najnovejše dosežke na tem področju, priporočamo ogled vsem, ki želijo spoznati trenutno stanje tehnike v tej stroki. i ■ : iu , _______ < ' j Del »rive« v Biogradu na moru, kjer naj bi postavili že četrti počitniški dom Bomo že prihodnje leto letovali v Biogradu na Mora? Prav v letošnjem letu smo v naši družbi pred veliko akcijo: izboljšati produktivnost našega dela. Pri tem po navadi najprej pomislimo na način izboljšanja, ki je vsem najbolj razumljiv — da je pač potrebno več delati in seveda tudi bolj kvalitetno. Tu je konec naših razmišljanj, čeprav vemo, da k izboljšanju produktivnosti pripomore poleg ustreznih modernejših delovnih sredstev tudi dobro organizirana rekreacija. Temu področju pa smo v Gradisu začeli v zadnjem času posvečati večjo pozornost, kar vsekakor zasluži. Za delavce Gradisa je prav gotovo najbolj zaželen in najugodnejši organiziran letni oddih v naših počitniških domovih. Vsi trije domovi (Ankaran, Poreč, Pohorje) premorejo danes nekaj več kot 200 ležišč, kar je za 7.000-članski kolektiv vsekakor premalo. Ob dejstvu, da že pred skoraj dvajsetimi leti, ko smo te domove zgradili, tolikšno število ležišč ni zadovoljevalo povpraševanja, lahko rečemo, da torej za to področje delavčevega stndarda ni bilo dovoij narejenega, pomova v Ankaranu in Poreču sta poleg tega oba locirana v Severnem Jadranu, kar prinaša s seboj drugačne klimatske razmere, kot bi si jih za obmorske lokacije želeli. Oba sta odprta le od sredine junija do sredine septembra. Pa poglejmo, koliko ljudi lahko letuje: v zgoraj omenjenem času lahko letuje približno 1.300 ljudi, če izvzamemo dom na Pohorju, ki je (s 24 posteljami) odprt celo leto. Torej 1.300 ljudi, od katerih jih je dve tr/»tr ‘ .*:nsHh članov. kar po- meni, da lahko letuje vsako poletje le približno 500 naših delavcev. Vsaj dvakrat toliko jih ponavadi letuje »na svojo roko«, kje pa so ostali? Veliko je takih, ki potrebujejo oddih, povezan s primernimi bio-kiimatskimi pogoji. Če pogledamo razpredelnico prijav za počitniške domove, lahko ugotovimo, da je moralo biti v zadnjih petih letih za čas od 30. 6. do 29. 8. odklonjenih poprečno 350 prošenj za letovanje na morju. Ob tem moramo upoštevati, da se večina naših delavcev prijavlja le za mesec julij in avgust, medtem ko zaradi slabih izkušenj v mesecih junij in september raje ne letujejo v tem času. Vse te razmere so že nekaj let kazale na potrebo po razširitvi kapacitet za organiziran oddih naših delavcev. Potrebna je bila akcija in te smo se lotili s skupnimi močmi. Z ozirom na potrebo po novih kapacitetah, podaljšanju koriščenja letnega oddiha tudi v mesec maj—junij in september—oktober, smo pričeli tam, kjer se nam je zdeio najbolj primemo in tudi uresničljivo: po sklepu delavskega sveta podjetja z dne 29. 3. 1977 in v okviru programa razvoja za leta 1976—1980 je bilo določeno, da se odkupi zemljišče za gradnjo novega počitniškega doma (s pokritim bazenom), da bi lahko izkoristili tudi mesece izven glavne sezone. Lokacija tega doma je v Biogradu na moru, ki je znan kot center Jadrana in turistično izredno razgibano mesto. Gradisov biro za projektiranje iz Liubljs,’'~ *e pripravil idejni projekt novega počitniškega doma, ki naj bi izgledal takole: Dom je situiran na parceli 54x58m sredi borovega nasada. Od samega mesta je oddaljen le 15 minut, do morske obale pa pot pelje skozi borov gozd (5 minut hoje). V domu bo sto ležišč v sobah s štirimi, tremi ali dvema posteljema. Seveda bo v njem tudi restavracija s kuhinjo in spremljajočimi prostori ter družabni prostor. Vsaka soba bo imela svoj sanitarni prostor in svoj balkon. Rekreacijske površine za igrišča bodo pripravljene na prostem v senci borovega nasada. Klimatske razmere v Biogradu so odlične, saj prava sezona traja od 15. 5. do 1.10. vsako leto. Našli smo torej prostor, kjer bomo lahko uresničili zadeve, Id so bila do sedaj le prizadevanja: — organiziran oddih, omogočen večjemu številu delavcev — ker bodo prostori ogrevani, bo možno koriščenje doma skozi celo leto in s lem bomo dobili izredno potreben prostor za zdravljenje naših kroničnih bolnikov in delavcev s poklicnimi boleznimi v gradbeništvu — že v načrtu za razširitev Ankarana smo upoštevali željo, da bi v zimskem koriščenju doma lahko organizirali dodatno seminarsko izobraževanje v lastnih domovih, kar bo sedaj v Biogradu lahko Izvedljivo. Pa poglejmo naš Biograd še malo z denarne plati: — zemljišče stane 50 din za kv. m — prispevek za ureditev gradbenega zemljišča stane 1.200 din za čisto koristno površino objekta Skupno združena sredstva, ki jih predvideva program razvoja 1976—1980, bodo znitfala 28,032.000 din. Z vsakoletnim gospodarskim naČ**", in po zaključnih računih 1975, 19?*. 1977 je bilo že uresničeno združenj* sredstev po programu in s tem zag ki jih anketiranci zasedajo, se-Veda tudi z njihovimi interesi. Kljub vsemu pa imajo ti podatki Sv°jo metodološko vrednost in Praktični smisel, saj se zaposleni v rnganizaciji vedno obnašajo in rea-fjjrajo glede na to, kako stvari vidijo. °rej so lahko takšni subjektivni Podatki celo pomembnejši od objektivnih. Postavljeno je bilo vprašanje pripravljenosti delati v tujini. Največ ||dgovorov, da so pripravljeni iti na elo izven meja države, so dali delo-/?dje (55%), sledijo strojniki v7%)> na zadnjem mestu so grad-jrniki (44%). Vendar so to samo Procenti — številčna slika pa je dni-saj jc bila grupa gradbenikov najštevilnejša, to pa pomeni, da bo Jfdis imel ob izvajanju del v tujini kad tn° moi'an svoi,astn* tehnični Ranimi vi so tudi podatki, ki se na-ajo na dohodek v tujini. Tako veta delovodij in strojnikov meni, da 2 ma biti dohodek v tujini 200 — lOn zna^a dohodek doma ČaL ?’)> večina gradbenikov pa pri-kPje 300% in večji donooek. Zakaj je takšna razlika v pričakovanem dohodku je vprašanje, ki je verjetno vezano tudi na različno vrednotenje dela. Glede vpliva v podjetju in TOZD so si odgovori gradbenikov in strojnikov blizu, saj je približno 42% anketirancev odgovorilo, da ima največji vpliv direktor (ali direktorji strpkovnih služb), približno 52 % pa jih meni da ima večji vpliv DS podjetja oz. TOZD-a. Pri delovodjih pa je približno 24 % vprašanih odgovorilo, da ima največji vpliv direktor, skoraj 58 % pa jih je prepričanih, da je to DS. Zadovoljstvo in identifikacija s podjetjem izvira iz zadovoljstva z delom in z delovno organizacijo. Če posameznik z delom ne bo zadovoljen, tudi ne bo zadovoljen s podjetjem, ki mu pripada. V glavnem so vsi anketiranci s svojim delom srednje zadovoljni. Strojniki in gradbeniki 75 %, zelo zadovoljnih je 24 %. Pri delovodjih je s svojim delom srednje zadovoljnih 60%, 35% (10% več) pa jih je zelo zadovoljnih. Zelo redki so, ki s svojim delom sploh niso zadovoljni. Pri vseh dosedaj obdelanih vprašanjih so dobljeni odgovori pričakovani in verjetno izražajo dejansko stanje, mišljenje in razpoloženje anketirancev. Pri vprašanju kaj pri svojem delu najbolj pogrešajo so anketiranci odgovarjali zelo različno. Še najbolj pogrešajo boljše sodelovanje in razumevanje v kolektivu (gradbeniki 28 %), boljšo organizacijo dela (strojniki 28 %), sodelovanje z vodilnimi uslužbenci in drugimi TOZD-i (delovodje 26%), več strokovnega izpopolnjevanja in upoštevanje strokovnosti nasploh (strojniki 28%, gradbeniki 13%), boljšo koordinacijo dela na gradbiščih, hitrejšo dostavo materiala (delovodje 18%). Procenti so tu navedeni le za ilustracijo in pomenijo razmerje med vsemi anketiranimi in anketiranci, ki so imeli pripombe glede na vprašanje kaj pri svojem delu najbolj pogrešajo. Čez 20 % vseh udeležencev seminarja, ni imelo nobenih predlogov oz. pripomb. Tudi strokovne službe so vrednotene različno. Najuspešnejša je po mnenju delovodij tehnična (43 %), gospodarskofinančna (13 %), da so vse strokovne službe enako pomembne je odgovorilo 26 % delovodij. Pri gradbenikih je vrstni red drugačen: tehnična služba (37 %), gospod arsko-finančna (10%), vse službe so enako pomembne (26 %). Strojniki: komerciala (36%), tehnična (19%), vse službe jim enako pomenijo (35 %). Anketirance smo vprašali koliko je njihovo strokovno znanje izkoriščeno na delovnem mestu. 100% je znanje izkoriščeno pri 23 % gradbenikov, 37% strojnikov in (po podatkih) pri 43 % delovodij. V grobem nam ti podatki kažejo, da 2-3 anketirancev zadovoljivo izkorišča svoje znanje na delovnem mestu. Verjetno bi boljša organizacija dela in morda še stimulativna motivacija pripomogla k še zvišanju tega procenta. Naslednje vprašanje se nanaša na občutek odgovornosti za uspeh podjetja. Zelo se čutijo odgovorni delovodje (60%), strojniki (34%) in gradbeniki (31%). Odgovornost mora biti organizacijsko vezana na stopnjo udeležbe v samoupravljanju oziroma mora biti povezana z vplivom. Organizacija v kateri vpliv in odgovornost nista v medsebojni pozitivni zvezi je verjetno nizko učinkovita. Zakaj se čutijo najbolj odgovorne za uspeh podjetja delovodje bi bilo zanimivo ugotoviti z eno naslednjih raziskav. Ali delavci strokovno sodelujejo pri pomembnejših odločitvah so delovodje s 73 % večino odgovorili z »da«. Gradbenikov in strojnikov pa je z »da« odgovorilo samo 52%. Iskrenost odgovorov je pri delovodjih vprašljiva glede na odgovore vprašanja 13., ko ugotavljajo da ima največ vpliva DS podjetja samo s 58%. O koristnosti seminarja pa so vse tri skupine enotne, saj je 95 % anketirancev vseh treh skupinah proti temu, da bi se takšni seminarji ukinili. Izobraževanju bomo tudi letos posvetili veliko pozornost. Z —------X Izobraževanje s področja varstva pri delu Zaključeno je izobraževanje naših delavcev na področju varstva pri delu, katerega so pripravili delavd službe varstva pri delu v sodelovanju odbora za varstvo pri debi. Delo smo opravili v upanju, da je bilo tudi uspešno. Kljub nekaterim težavam, posebno časovnim, je na TOZD bila dokaj dobra organizadja, Id je omogočila izvajanje programa. Razumljivo je, da pa tudi vsaka manjša odsotnost kakršnekoli skupine delavcev ohromi delo, kar jasno vpliva na dosego dogovorjenih terminov. Program je bil kratek, trajajoč največ 90 minut. Vseboval je predvajanje dveh kratkih filmov in sicer. — nastanek požara In gašenje — ročno dviganje bremen — obravnava najbolj spedfičnega primera poškodbe na do ličnem TOZD — odgovori na vprašanja, ki so jih postavljali delavd Izjemoma je bil popestren program v TOZD GE Maribor, kjer je komisija za varstvo pri delu odigrala svojo vlogo. K splošnem programu je dodal ing. Čač še analizo poškodb, ovrednoteno v dinarjih ter predodl, kaj to pomeni za TOZD. Posebno področje pa je obdelal tov. Štromajer. Zelo razumljivo in prilagodljivo je obrazložil nevarnost električnega toka na gradbiščih. Kritično je obdelal električne prenosne stroje, kateri največkrat predstavljajo dokaj nevarna orodja, če se z njim ne upravlja tako, kot je potrebno in predvideno. Upamo, da bo tak način dodatnega izobraževanja rodil sadove, vendar s tem se ne bi smeli zadovoljiti. K temu morajo biti še vsakdanje dopolnitve. Ena izmed teh in osnovnih dopolnitev bi bila delovna disciplina. Seveda ni mišljena tukaj disciplina v vojaškem smislu, ampak vsak se mora zavedati, da ni sam. Torej — tisto delovišče, na katerem je delavec, mora biti urejeno, pravilno razporejen material in orodje, tako da le-to ne predstavlja kakršnekoli ovire ali nevarnosti z> drugega. Na uporabo osebnih in ostalih zaščitnih sredstev tudi ne smemo pozabiti. Ne samo omembe vreden ampak tudi kritičen je pri nas ponekod standard delavcev. Ni potrebna razlaga o pomenu vsaj minimalnega standarda, vendar je ponekod tako stanje, da še zdaleč ni primerno za delavce. Eden od odločilnih vlog je tudi odnos, Id ni samo v smislu prijateljstva ampak ima mnogo večji pomen. Odnosi imajo vpliv na organizacijo In kvaliteto dela, zmanjšanje stroškov proizvodnje ter izostanke s dela. Torej, ko bodo ti pogoji urejeni, bomo lahko dosegati večjo storilnost, Id jo v zadnjih letih tako pogrešamo. Predsednik odbora VD LUDVIK ŠNAJDER v________________________________v Črno piko moramo odpraviti Rad bi dopolnil tov. Vinka Veita v njegovem članku, ki je izšel v našem vestniku št. 237. Vsebina njegovega članka je zelo aktualna za celotni Gradis in našo samoupravno skupnost. Resnično smo v zadnjih dneh lanskega leta obravnavali in sprejeli precej sporazumov, vendar vsi sporazumi niso bili zreli za obravnavo na zborih delovnih ljudi; na primer samoupravni sporazum o letališki mreži v Sloveniji! Ni mi znano ali so vse TOZD v OZD Gradis sprejemale na zborih delovnih ljudi omenjeni sporazum kar dvakrat kot smo to v TOZD GE Maribor, čeprav so odgovorni politični funkcionarji v skupščini občine vedeli, da bo prišlo iz republiškega kabineta zakonsko določilo, če sporazu.n ne bo sprejet. Nekatere OZD v ljubljanski regiji tega sporazuma niso sprejele, ampak so čakale na zakonsko določilo. Sedaj pa naredimo finančno primerjavo med tistimi TOZD, ki so sprejemali dvakrat ta sporazum in tistimi DO, ki so čakale na zakonsko določilo. Kdo je kriv za tako neenotno obveščenost? Vsekakor odgovorni sindikalni delavci v občini ali celo v republiki, ki so odgovorni za skladno in točno obveščenost in točno ter strokovno razlago sporazumov. Upajmo, da se take stvari pri nas ne bodo več zgodile, saj nam bo v tem delu pomagal nov tajnik samoupravnih organov v TOZD. Drugi problem, ki ga moramo tudi dosledno rešiti, je pravilnik o nagrajevanju po delu. Časovna stiska nas je prisilila, da smo ta pravilnik »spravili skozi«, kot se temu v do- mačem žargonu reče. Ne moremo in ne smemo se zadovoljiti, da ostane tako, kot je! Dosledno se moramo truditi, da bo pravilnik dobro izdelan in demokratično obravnavan, ker takšen, kot je sedaj, ni v ponos našemu kolektivu. Pri ustvarjanju in modeliranju tega pravilnika smo zanemarili dosti nosilnih komponent, brez katerih nov pravilnik ne more obstajati dalj časa. Med vsemi temi zadevami moramo upoštevati, da damo pravega človeka na pravo mesto, kar je predpogoj za povečano storilnost. In ko smo vse to uredili, izobesimo na oglasni deski zbirek ovrednotenih del, na zborih to demokratično korigiramo in tako smo dobili nov pravilnik, ki bo Po volilni konferenci OO ZK TOZD GE Maribor so njeni člani zelo aktivni, konkretni in delovni. Obravnavali smo zelo uspešno in pravočasno vse tekoče probleme. Vso pozornost smo posvetili pripravam za sprejetje samoupravnih aktov v mesecu decembru. V ospredju je bil oziroma je še vedno nov sistem nagrajevanja. V ta namen smo organizirali delovni razgovor, kate- ponos nam Gradisovcem in vzor naši samoupravni skupnosti. Sindikalni in odgovorni delegati, ki so v pretekli mandatni dobi delali na zgoraj omenjenemu pravilniku, ga morajo tudi dokončati. In ni izgovora: »naš mandat je potekel«. Datum, do kdaj je moral biti pravilnik izdelan in sprejet, je bil znan vsem delegatom že skoraj celo lansko leto. Videli so, da se jim čas odmika — zakaj niso stvar pospešili? TOVARIŠI DELEGATI, VAŠE DELO JE BILO VZORNO, NE DOPUSTITE, DA OSTANE ČRNA PIKA V NAŠEM MANDATNEM ALIBIJU! MILAN ČUČEJ rega so se v velikem številu udeležili tudi nečlani ZK, kar ocenjujemo za pomembno pridobitev. Organizirali smo individualno študijo Kardeljeve knjige, nato smo se zbrali na skupno študijo, kjer smo še bolj živo obravnavali uporabo vsebinskih napotkov omenjene knjige v našem nadaljnjem aktivnem samoupravnem delovanju. Sodelovali smo v pripravah pri predlaganju delegatov v smeri pravilne razdelitve nalog med člani ZK kakor tudi med ostalimi člani kolektiva. Vsa pozornost je bila posvečena, da bi vsakemu delegatu poverili takšno nalogo, ki jo je v stanju izvršiti oziroma, da rešuje takšne probleme, ki jih najbolj pozna. Dogovorili smo se tudi, da vsak član ZK izvršuje vsaj eno funkcijo, vendar največ tri. Zelo dobro smo se pripravili za razpravo o kongresnih dokumentih, nato pa organizirali poseben sestanek. Razlaga gradiva je bila želo dobro podana in razčlenjena. Sledila je zelo živahna razprava. V tej predkongresni aktivnosti smo ustanovili aktiv mladih komunistov in marksistično knjižnico. Komunisti se moramo nenehno izobraževati, predvsem pa mlajši člani ZK, nanovo sprejeti in seveda mladinci. Omenjena knjižnica bo veliko pripomogla k nadaljnjemu izobraževanju. Pripravljamo se na proslavo 30-letnice obstoja naše OOZK TOZD GE Maribor. VINKO VEIT Slavnostni podpis samoupravnega sporazuma o vzajemni knjižnici v Mariboru 6. marca so se zbrali zastopniki OOS, predsedniki DS in direktorji OZD oz. TOZD v dvorani Komunalne banke v Mariboru, kjer so podpisali samoupravni sporazum o vzajemni knjUnid. Podpis je bil združen s kulturnim programom. Poslušali smo oktet Milana Zidanška, ki je zapel nekaj lepih pesmi ter redtal Srečka Kosovela: »Oreh«, ki ga je podal Rado Pavalec dramski igralec Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Podpis samoupravnega sporazuma o vzajemni knjižnid, ki ga je za TOZD GE Maribor podpisal predsednik DS Peter Ilec. Predkongresna dejavnost mariborskih komunistov Ne tako, tovariši! i Na pisalni mizi pred menoj je ležalo vabilo, ki samo po sebi ne bi bilo nič posebnega: ...Vabimo vas, da se udeležite 1-redne seje delavskega sveta TOZD GIP Gradis GE Maribor, ki bo v petek... Vabilo kot nešteto drugih. Pa vendar je bilo ta dan drugače kot ponavadi. Potekla je mandatna doba dosedanjemu delavskemu svetu, ki j< imel za seboj burno in zelo odgovorno prehojeno pot. Novi člani p* so na ta dan prevzemali to dolžnost 1 našo veliko željo, da bi, če ne še uspešneje, pa vsaj tako vestno izpol* njevali zadane naloge. Novi delegati so bili, vsaj tako so mi zatrdiš s strani konference OOSi skrbno izbrani. O tem ni dvoma. I’8 vendar se je že na prvem sestanku pokazala neresnost nekaterih novih članov. Za kaj pravzaprav gre? Veffli da moramo glasovati za vsak sklep1 dvigom rok ali kako drugače. Vcifl tudi, da si delegati niso vedno enotni-To še razumem. Ne razumem pa de-legatov, ki se ne zavedajo posledic svojega nepremišljenega ravnanj*’ ko niso glasovali ne ZA ne PROD' niti se niso vzdržali glasovanj. Kaj 1° pomeni? Del članov delavskeg® sveta je brezbrižno sedelo v dvorani’ zapravljalo čas, izkoriščalo zaupanj* svojih delavcev, katere zastopaj6' skratka — oviralo normalno delo de-lavskega sveta. Kljub temu, da je velika večin* članov delavskega sveta vestna in ak' tivna in da je bil za predsednika p6! novno izvoljen prizadevni tovarn Peter Ilec, ki je v prejšnji mandat®1 dobi skrbno vodil delavski svet, bod6 taki posamezniki samo ovirali del" tega organa. Še je čas, da se zavedaj6' da predstavljajo veliko skupino d<" lavcev, ki so jih izbrali in potrdili d kandidate, da jih bodo pravično ?*' stopali, ne pa brezbrižno sedeli na s<' Stanku. Naj bo ZA afi PROTI, vendar svojo odločitev mora javno polizati. Tega pa se ti tovariši, ko je šlo zelo pomemben sklep, že na prve®1 sestanku niso zavedali. Ne tako, tovariši! . ŠTRj DROBNE NOVICE IZ MARIBORA 17. 3. 1978 so bile v TOZD GE j1 or volitve delegatov za organe upL| r' anja v TOZD, za delavski svet u M »RAD1S ter druge organe upravljaj® t( lovni organizaciji. Od skupno 1 v ij lilnih upravičencev jih je velika v6 alila. Organizator kulturnega življenj*,! TOZD GE Maribor je pripravil še prijetno presenečenje. V torek 7.3- ^ delavci ogledali Partljičevo kom* ^ OSKUBITE JASTREBA. Nabito P®< dvorana in spontan aplavz v Slove*1*1' / narodnem gledališču je bil dokaz* 6 delavci takih srečanj še želijo. ^dje na zmagovalnem odru »liadam« ob rob r več in iz dneva v dan lahko v v^ih dnevnih časopisih zasledimo k SP°rtnih rubrikah naslove in član-M nasprotujejo »ijadam« kot jih J v ^narji po domače imenujejo. Ne Zagovor vsem tem govoricam in pi-toT^am’ ^i imajo vse več ali manj n° določene cilje, da bi se delavce š. Sf Porine igre onemogočile in bi se eastva, ki jih delovne organizacije h Vonjaj0 za rekreacijo svojih stekala v športnih organizaci- 1 sl °z. temeljnih telesno kulturnih gostih. „• l°da ali nismo želeli z ustanavljali rev111 ^TKS začeti tudi z množično 0l[ sy,rcacijo vseh delovnih ljudi? Vr-ija- te/e s° se akcije za akcijo, od TRIM igc °Vanj do raznih republiških čf r- Seveda pa vsaka organizacija tekmovanja tudi nekaj stane. In prav gotovo se udeležba s petimi ali desetimi ekipami ne more primerjati s tekmovanjem kjer jih nastopa preko 100 s skoraj 3000 udeleženci. Pri tem pa velja povdariti, da je na obeh tekmovanjih potrebno zagotoviti dobro organizacijo, pri večjem številu je to še toliko bolj potrebno. Medtem ko imamo gradbinci na tem področju že kar lepo tradicijo so nam vedno očitali tudi veliko razmetavanje z denarjem zaradi »nepotrebnih stvari«, ki bi jih morali izločiti iz sporeda ŠIG, pa naj bo to letnih ali zimskih. Vse to nas je vodilo v reorganizacijo, ki smo jo uspešno uvedli že leta 1976. Tekmovanje na letnih ŠIG se odvija po posameznih panogah, V FINALU LE STRELKE? XXVIII. letne športne Igre gradbenih delavcev Slovenije Po predvidenem razporedu so sc začela predtekmovanja na XXVIII. letnih športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije. Kot prvi so pomerili svoje moči šahisti, in sicer v Trbovljah, kjer je GIP Beton-Zasavje dobro izvedel tekmovanje, le da je imela naša ekipa takrat manj sreče kot lani in se ni uspela uvrstiti v zaključne boje. Večjih presenečenj tudi tokrat ni bilo, saj so se vse favorizirane ekipe uvrstile v finale, le organizator je tokrat zamenjal našo ekipo. V Kopru bodo torej nastopili: Konstruktor, Ingrad, ZRMK in Beton-Zasavje. Naši šahisti, ki so nastopali v postavi Sičo Jovičevič, Sreto Zakič, Idriz Sina-novič, Lazar Stevič, Rajko Ivič, Mirko Novak, Jože Jerman in Milan Dular, so v finalni skupini zbrali 24 točk in osvojili solidno 7. mesto. STRELJANJE Druga disciplina, ki nam je prinesla prvo razveseljivo novico o naših finalistih, je pokazala, da so se ekipe tokrat zares dobro pripravljale. Tudi nekaj izvrstnih posameznikov je okrepilo posamezne ekipe, tako da dosežni rezultat moških z 841 krogi ni slab, toda še vedno je bilo kar pet boljših ekip in naši so ostali na 6. mestu. Kot sem že omenil nas strelke tudi tokrat niso razočarale in so zasedle četrto mesto s 458 krogi in si s tem priborile pravico nastopa v finalu. Za našo žensko strelsko ekipo so nastopale: Langeršek Marica, Stanonik Slavka, Erzar Marija in Ferjanič Marija. Moška ekipa pa je bila sestavljena iz naslednjih strelcev: Humek Josip, Šenvcter Bogo, Kološa Slavko, Stanovnik Slavko, Kokalj Ignac in Kolarič Štefan. KEGLJANJE V disciplini, kjer je veljalo nekako že po tradiciji, da nismo zatajili, je bilo tokrat malo drugače. Kaj nam pomaga naslov državnih pravakov med tekmovalci, ko pa med rekreativci ne moremo zbrati dovolj dobrih kegljačev in kegljačic, da bi ohranjali uspešnost Gradisove ekipe na ŠIG. Res je, da je bilo vmes tudi nekaj smole, saj so dekleta ostala na šestem mestu za samo 6 kegljev. Niti rutinirani tekmovalki kot sta Tometova in Klemenčičeva, nista imeli zanesljivega meta, tako da tudi malo boljša rezultata Lešnikove in Marčičeve nista pripomogla k uvrstitvi v finale, kamor so se uvrstile ekipe: Ingrada, Gorice, Pionirja in Cevovoda. Tudi kegljači niso imeli najboljšega dne, tako da so jih prehitele ekipe Gorice, IMP, Ingrad in Konstruktorja. Po prvi polovici tekmovanj so v finalu le strelke, kar kaže na to, da smo se tokrat malo slabše pripravljali kot pretekla leta. Upamo, da bo v nadaljevanju boljše. tako da je število udeleženih ekip iz leta v leto večje, medtem ko stroški naraščajo le z dvigom porasta cen. Podobno bo kmalu treba izvesti tudi pri zimskih športih, saj je tekmovalcev vsako leto več, kar bi nas moralo samo razveseljevati, ne pa da nas zato še kritizirajo. In katera je najbolj boleča točka? Vsekakor najbolj pade v oči enotno uniformirana ekipa in to gre samo v breme organizatorja, ne pa vseh udeležencev, kot zmotno prikazujejo nekateri novinarji. Tudi številke so včasih tako alarmantne, da se povsem upravičeno lahko vprašujemo, kdo jih je dal in kako sc lahko nato tako podatki objavljajo. V ljubljanskem Dnevniku n. pr. lahko v članu z naslovom »Ijadam ob rob« z dne 27. 3. 1978 preberemo, da so bili stroški letošnjih zimskih ŠIG kar 600 miljonov pri čemer niso upoštevani stroški posameznih ekip za priprave in tekmovanja. Če Vinko Damjan, Štefan Žemva, Vinko Koleto In Nada Muminovič. Glavni in odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tehnični Urednik: Matija Krnc. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov uredništva: GIP Gradis Ljubljana, S martinca 134 a. pomislimo, da je številka kar desetkrat manjša in še malo, potem je takšno neresnično pisanje res bolj škodljivo kot koristno za delavske igre in še posebno za ŠIG, ki jih vsi omenjajo kot primer. Ob koncu lahko ugotovimo, da je bil osnovni cilj skrbno sestavljene akcije, da bi se kar največ delovnih ljudi ukvarjalo z rekreacijo dosežen. Razveseljivo je tudi to, da je v porastu tudi raznovrstnost športnih panog, kar daje spodbudo športnim delavcem, ki se v delovnih organizacijah ukvarjajo z organiziranjem in sprovajanjem teh akcij in patudi ti-stifh rekeatorjem, ki po službeni dolžnosti opravljajo to funkcijo. MK Rešitev križanke VODORAVNO: Zrini, aroma, ajda, talon, PU, Orly, rt, Pohoti«, Age, Areh, ataman, GZ, od, izvid, na, Rizmal, olikan, ami, las, ona, jns, DS, torpeda, Miha, Ikar, Ane, Tivat, senior, Jetian, oštarija, vpiti, Ank, eo, gater, rabin, KM, struna, sel, enota, bikoborba, le, Altaj, radian, Ion, alarm, Bond, EGS, ata, Miro, ar, sreda, stanarine, telur, ton, Sinaj. Nagradna križanka -20 let Gradisovega vestnika« /SOOČA-TES Oraditon LET GLASILA STATVA, SOVA ’ OPRAVILI 10 VU OBLO rUU6LV. KRALJIC.* starih ilirskih_______ AtDVCjf &f/p. SV. C.C/ 8/K JULKAH HA SICILIJI informator Potek obravnave osnutka zakona o združenem delu in uresničevanje njegove vsebine v konkretni organizaciji