List 48.
Besedica o globokem in plitvem oranji.
O tem piše gospod fajmošter Fišer iz Kadetskega na Ceskem v „Prakt. VVochenbl." med drugim to-le(
Da globoka brazda ali globoko oranje gospodarju skednje napolni, ne more nihče tajiti, akoravno se mora omenjeno oranje s posebno previdnostjo, v pravem času in pod pristojnimi pogoji opraviti. Pri tem se mora pa posebno na to gledati, če je spodnja brazda take lastnosti, da je vredna zastrau rodovitnosti, da jo na verh spraviš, ali pa le nekoliko razriješ in premešaš. Ce imaš pri obernjeni brazdi do-o'j gnoja, da boš zemljo dobro zboljšal in nje rodovitnost na višo stopnjo povzdignil. — Najboljši čas, njivo preorati in spodnjo brazdo na verh oberniti, je in ostane pred-zimski, to je, v jeseni. Kdo ne ve, kako zboljša zimsko vreme sprašeno brazdo? — Tudi terda in sirova zemlja se po prahi čez zimo v rahlo perst zdrobi in je zmožna, razne rastline prerediti. Zraven tega se mora tudi na to gledati, za kakošno rastlinstvo bo obernjena brazda najpripravniša. Nektere rastline ne store v preobernjeni brazdi, kakor na priliko: rež, če ni spodnja zemlja p ra v d o b ra in gnojna. O tem moram skušnjo povedati, da ni hotla rež po globokem oranji celih 10 let rasti, akoravno se je njiva večkrat pognojila.
Najbolje je veči del, da se zemlja sama prekopa in premeša, in to vsacih 5 do 10 let; med tem časom pa naj se njiva vsako leto le plitvo orje, kar je zlasti za žito posebno potrebno in koristno delo.
Enkrat zdrobljena in prcrahljana perst se ne sterdi tako kmali, kakor je bila pred rahljanjem; obderži svojo rahljico več let in donaša od leta do leta lepe pridelke, zato, ker se korenine lahko in prosto globoko v zemljo spuščajo, da jim  ne suša ne moča prehudo škodovati  ne mora.
Gospodarji, ne pozabite tega! Vsacih 5 ali 10 let enkrat globoko sezite s plugom v zemljo, vse druge leta pa  morate  bolj  plitvo  orati.
Podbrazdna perst se imenuje po navadi „mertvica ali mertva perst", in ta priimek se ji prav pristje. Ker pod navadno brazdo ležijoča zemlja je za rast več ali manj mertva, ozračje (luft) se je ne dotika, malo ali pa skoraj nič gnoja je ne doleti, in potem nima za rastlinstvo dostikrat druzega redivnega živelja , kakor nektere drobce rudninske, kakor na pr. kremenico, lojevico (magnezijo), železo, apno, fosforno kislino, žveplokislino itd., in tudi te stvari so še v nerazvezauem stanu in torej za rastlinstvo neugodne.
392
Ce se podbrazdnica med brazdo pomeša, se brazda sicer pomnoži v debelosti, notranja moč za rastlinsko rast pa se precej zmanjša.
Ce je pa brazda polna rodovitnih drobcov in pervin, ki so za rastlinsko rast prehude, takrat bi bilo na vsako plat koristno, da se brazda s podbrazdnico (spodnjo zemljo) pomeša. Al to se le malokdaj nahaja.