emona
proizvodnja
trgovina
turizem
engineering
informator
ŠTEV.:
Ljubljana dec. 1970
glasilo delovne skupnosti podjetja emona Ljubljana

OB VSTOPU V NOVO LETO
OB NOVEM LETU BI RAD PRAV VSAKEMU ČLANU KOLEKTIVA STISNIL ROKO, SE MU ZAHVALIL ZA TRUD, KI GA JE VLOŽIL V SVOJE DELO IN S TEM DOPRINESEL K NAPREDKU
'N hitrejšemu razvoju našega podjetja ter mu zaželel NADALJNJIH USPEHOV. TO ZELJO Ml JE Z OZIROM NA RAZSEŽNOST IN VELIKOST PODJETJA NEMOGOČE IZPOLNITI, ZATO PREKO INTERNEGA GLASILA ŽELIM VSEM ČLANOM KOLEKTIVA PODJETJA »EMONA« IN PRAV VSAKEMU POSEBEJ V
c^OL&am Letu 1971
SE MNOGO DELOVNIH USPEHOV, ZDRAVJA IN OSEBNE SREČE.
GENERALNI DIREKTOR: FRANC NEBEC
Ob zaključku leta 1970 ugotavljamo, da je bilo leto izredno delovno, polno naporov, odrekanj in prizadevanj. Posledica tega so rezultati, na katere smo lahko ponosni.
V letu 1970 je bivša »Prehrana« dobila novo ime »Emona«, proizvodnja, trgovina, turizem, inžiniring, Ljubljana, po integraciji »Prehrane« in Agrokombinata Emona. Izvedba te integracije je bila ena izmed zelo velikih in odgovornih nalog, ki zahteva dolgotrajnejši proces, ki za zdaj še ni povsem zaključen.
Tu niso samo organizacijski problemi ter priprava oseh novih samoupravnih aktov, temveč so pomembni in prisotni proizvodni ter komercialni programi, programi
Naloge komunistov v gospodarstvu
Stabilizacijski program je anes v središču pozornosti sfn odgovornih dejavnikov j!ase družbe. V njegovo izva-d	tre*3a Pritegniti vse
eruzbene in samoupravne pupnosti, delovne organizacije ter slehernega občana.
V našem podjetju so doslej 10 problematiko posebej obravnavali na ustanovni konfe-enci osnovne organizacije j1' za direkcijo trgovine na nebelo, na drobno, kooperaci-Je in proizvodnje ter na ustanovni konferenci 00 ZK direk-'Je za splošne in ekonomske h? i za finančne zadeve, oirekcije za turizem in engineering.
Preuranjeno bi bilo dajati Kakršne koli prognoze realnosti sprovajanja stabilizacijskih OKrepov, posebno zaradi neučinkovitosti pri resnem hotenju za uresničitev zadnje gospodarske reforme. Zato mora-njo poleg ukrepov za splošno tabilizacijo gospodarstva prežeti skrb in vso odgovornost ega problema v lastni gospo-arski organizaciji. Osloniti se nioramo na lastne sile in vlo-‘'ti maksimalne napore za sta-dizacijo v podjetju. n stabilizacijo v podjetju, p edvsem pa v direkciji trno-ne na debelo, so potrebni 5'edeči ukrepi:
i.	T Vzpostaviti je treba do-li^nono organizacijo in konso-L^noljo. da bomo lahko v pri-odnjem letu pričeli z normal-lrn Poslovanjem. vs- Nujno moramo izdelati se samoupravne akte v pod-qi JU* statut, pravilnike, po-
sJovnike itd.
nim? V skladu s samouprav-mi akti moramo sprovajati taRanlzaciJske ukrepe za ren-D|mo poslovanje vseh enot. D TrMedernizirano prodajno trž i 0 Je treba prilagoditi n|m pogojem, da zagotovi-
mo večji promet, hitrejše obračanje zalog in ustvarjanje večjega dohodka.
— Z instrumentarijem nagrajevanja po učinku v vseh enotah in službah bomo dosegli večje prizadevanje za čim boljši poslovni uspeh.
— Večji blagovni promet in manjše stroške je mogoče doseči s sodobnejšo, visoko mehanizacijo.
— Odgovorne službe v podjetju morajo izdelati program poslovanja z dokumentacijo in pravočasno izdati navodila, da bo poslovanje med direkcijami in enotami nemoteno.
— Omejiti moramo investicije na stopnjo, kakršno podjetje zmore glede na plačila obveznosti. V prvi fazi naj se zaključijo investicije, ki so v teku.
— Računovodsko službo moramo po direkcijah formirati tako, da bo lahko za vsako enoto ugotavljala rentabilnost poslovanja in finančni rezultat, saj v nasprotnem primeru delavski svet OZD nima nobenega vpogleda niti inge-rence nad poslovanjem in tako končno ne more prevzeti odgovornosti.
Po mnenju generalnega direktorja tov. Nebca, je prva naloga komunistov in nekomunistov spoznati razmere, kajti nepoznavanje in nerazumevanje situacije najhitreje rodi slabo voljo, neutemeljene govorice in kritikantstvo.
Rezultati ob 3/4 letnem obračunu so res slabši od lanskih, kar pa ni posledica našega slabšega gospodarjenja, temveč številnih ukrepov v trgovini nasploh (spremenjen devizni režim, zamrznjenje marže nekaterih artiklov itd.), ki so zmanjšali naša finančna sredstva. Prepričan sem, je dejal tovariš generalni direk-
tor, da moramo prvenstveno pristopiti k dvema problemoma v naši organizaciji in v celotnem gospodarstvu, to sta produktivnost in tehnologija.
Jugoslovanska neproduktivnost je osnovni element za relativno slabe dohodke. Tega pa ne moremo spremeniti samega po sebi, temveč je treba spremeniti gospodarski sistem.
Vse linije reforme se stekajo predvsem v velikih organizacijah, ne moremo pričakovati pomoči od zunaj, odvisni smo le od svojih lastnih sil. Gradimo veliko organizacijo, ki je po profilih perspektivna, treba jo je izpopolniti. V veliki koncentraciji je lahko tudi velika specializacija.
Predvsem se moramo spoprijeti z instrumentarijem v naši organizaciji in to v najkrajšem času, je poudaril tovariš gen. direktor. Jasno določen mora biti položaj vsake posamezne enote, pristop do dela, do stroškov, izkoriščenosti bo boljši, saj bo temeljil na računici.
Problemov je veliko, vendar so tudi naše možnosti velike, le vsak mora doprinesti svoj delež.
Na sestankih obeh osnovnih organizacij ZK sta bila izvoljena sekretariata. Sekretariat 00 ZK direkcije trgovine na debelo, na drobno, proizvodnje in kooperacije sestavljajo:
Brodarič Franc, Škraba ing. Janez, Počivavšek Matija, Fa-leskini Marija, Furlan Franc, Milavec Matija in Olfacio Zdenka.
Člani sekretariata 00 ZK direkcij za ekonomske in splošne zadeve, za finančne zadeve, za turizem in direkcije za engineering pa so: Kikelj Franc, Krivec Cilka, Lenarčič Srečko, Dolinar Franc in Lep-nik Nada.
razvoja, kadrovska vprašanja ter vzpostavitev take organizacije poslovanja, ki bo v novem letu zagotavljala nadaljnji in hitrejši razvoj celotnega podjetja.
V	letu, ki ga zaključujemo, se je celotni kolektiv še naprej odrekal svojim osebnim interesom in vlagal v realizacijo postavljenega programa ogromno naporov. Rezultati teh odrekanj in naporov so vidni, saj smo dokončali izgradnjo velikega kompleksa skladišč na Smartinski cesti s sodobno hladilnico in mehanizacijo poslovanja. Skladišča smo usposobili po palet-nem in kontejnerskem sistemu z viličarji in posebnimi tovornjaki, prirejenimi za sodobno poslovanje.
Usposobili smo dva meha-nografska centra IBM in s tem postavili bazo sodobnega poslovanja preko visoke mehanogralije.
V	Mariboru smo zgradili supermarket, pred dokončanjem pa je več sodobnih objektov, med katere štejemo tudi veliko blagovno hišo o Ljubljani na Trgu revolucije. Ne moremo mimo dejstva, da smo si v tem letu še posebno prizadevali za rekonstrukcijo in povečanje nekaterih proizvodnih obratov, kot na primer za povečanje zmogljivosti v perutninarski proizvodnji, za rekonstrukcijo mesne industrije in podobno. S proizvodnimi obrati smo dosegli sporazum za preusmeritev proizvodnje, kar se bo začelo
realizirati že v prihodnjem letu.
Prepričan sem, da bomo v letu 1971 dosegli mnogo boljše rezultate, seveda ob predpogoju, da bomo vse sprejete sklepe dosledno izvajali. Smelo lahko trdim, da smo že postavili temelje hitrejšemu razvoju, tako da bomo v prihodnjem letu že povečali promet za najmanj 50 milijard starih dinarjev.
To pa pomeni za naše podjetje in za celotno slovensko, in če nismo skromni, tudi za jugoslovansko gospodarstvo, nedvomno velik uspeh, na katerega smo lahko ponosni.
Realizacija proizvodno blagovnega prometa v letu 1970, ki bo v interni realizaciji dosegla okoli 220 milijard starih din, v eksterni pa približno 170 milijard starih din, je zasluga celotnega 5000-članske-ga kolektiva, kateremu se ob tej priložnosti za to še posebej zahvaljujem.
Na področju turističnega razvoja smo dosegli take rezultate, kot smo si jih postavili v začetku leta. K »Emoni« so se v tem letu pripojile tri hotelsko gostinske organizacije: hotel »Cen-tral-Riviera« Portorož, Zdravilišče Čateške toplice ter hotel »Slavija« Maribor. Začetek hotelske dejavnosti pa je bila pripojitev hotela »Slon« Ljubljana konec preteklega leta. V prvi fazi izgradnje turističnih zmogljivosti smo na območju Portoroža letos
že zgradili blizu tisoč novih ležiščnih zmogljivosti.
Tudi turistična agencija »Globtour«, kot nova grupacija v našem podjetju, je bila o svojih prizadevanjih uspešna ter se postopoma uveljavlja doma in v tujini.
Ob vstopu v novo leto ne bom obširneje razpravljal o uspehih in neuspehih, izrazil pa bi željo, da bi se v novem letu celotni kolektiv čimbolj medsebojno povezal in zastavil vse sile, da bo poslovanje še bolj uspešno. Predvsem moramo odpraviti pomanjkljivosti in slabosti v poslovanju, pri zmanjševanju režijskih stroškov ter povečevanju akumulativnosti v sleherni enoti našega podjetja. Želim, da bi v novem letu omogočili delovnim ljudem našega podjetja višje osebne dohodke in boljše življenjske pogoje, kar pa bomo dosegli le z racionalnostjo poslovanja in večjo odgovornostjo slehernega člana kolektiva na njegovem delovnem mestu.
Kljub dogajanjem na tržišču in izredni dinamiki, ki spremlja tudi našo organizacijo, in kljub ukrepom za stabilizacijo našega gospodarstva, moremo optimistično zreti v prihodnost novega leta. Pri izpolnjevanju nalog in programov pa moramo biti dosledni, ker le tako lahko podjetje in celoten kolektiv napreduje in dosega uspehe.
Generalni direktor: Franc Nebec

VSEM SVOJIM BRALCEM ŽELI V NOVEM LETU VELIKO USPEHOV,
ZDRAVJA IN ZADOVOLJSTVA
UREDNIŠKI
ODBOR
INFORMATORJA
5. REDNO ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA
EMONE
Zasedanje delavskega sveta podjetja Emone je bilo predvideno za 26. november, vendar je bilo zaradi nesklepčnosti preloženo na 2. december 1970.
Po sklepu prejšnjega zasedanja so v sprejetih ukrepih glede rezultatov 9 mesečnega poslovanja poročali predsedniki delavskih svetov organizacij združenega dela.
V večini organizacij združenega dela so temeljito analizirali dosedanje letošnje poslovanje, ter se odločili za ukrepe, ki bodo do končnega obračuna lahko še izboljšali rezultate.
Predsednik delavskega sveta podjetja tov. Blaha je nato pripomnil, da je pač potrebno prenesti določene kompetence delavskim svetom DZS, od koder naj centralnemu DS le poročajo, oziroma prenesejo le najvažnejše probleme. Delo bo s tem hitrejše in učinkovitejše.
Razprave se je udeležil tudi tov. generalni direktor in dejal, da z rezultati ne moremo biti zadovoljni, stroški režije so se zelo povečali. Ne smemo pa zdaj obupati ob težavah, temveč poiskati najprimernejšo rešitev. Prvi pozitiven korak je že pristop k tem problemom in želja, da bi uredili, umirili situacijo. Ukrepi za stabilizacijo gospodarstva se seveda odražajo v podjetju In treba je parirati tem ukrepom. Trenutno pomeni pro-
blem povečanje števila naših dolžnikov in tudi vrednosti dolgov. Morali bomo čim prej izterjati te dolgove.
Od družbe ne smemo pričakovati rešitve in pomoči kljub obljubam in deklarativnim ukrepom. Razvijati moramo tisto dejavnost, kjer bomo imeli uspeh, vse moramo gledati skozi prizmo računice, le tako bomo lahko rešili probleme sami.
Pravilna je na primer odločitev, da bomo imeli le toliko živine, da bomo čim manj odvisni od zunanjih dobaviteljev in bo zadostovala lastna proizvodnja krme.
V	mesni industriji se bomo torej orientirali na povečano proizvodnjo mesnih izdelkov. Potrebni pa bodo hkrati večji napori, da bomo tudi plasirali naše blago. Trgovina na debelo mora prvenstveno skrbeti za oskrbo naše maloprodajne mreže in ne sme je obravnavati češ, tako ali tako mora kupovati pri nas. Prodajni sektor mora predvsem oskrbovati našo detajlistično mrežo.
V	turizmu ne smemo čakati s programi, ker se nam potem lahko zgodi, da bomo zamudili eventualne ugodne priložnosti.
Prihodnje poslovno leto ne bo lahko za podjetje ne za celotno družbo, zato moramo ukrepati pravočasno.
Delavski svet podjetja je dal v tritedensko javno razpravo osnutek statuta podjet-
Seja delavskega sveta OZD trgovine na debelo
Na redni seji delavskega sveta direkcije trgovine na debelo 18. 11. 1970 so kot osrednje vprašanje obravnavali rezultate po devetmesečnem poslovanju.
Devetmesečni obračun je pokazal, da je po upoštevanju stroškov amortizacije, investicijskega vzdrževanja in skupnih služb posloval grosist z izgubo in sicer znaša izguba 31 milijonov SD.
Vsi sektorji so poslovali brez izgube, le v sektorju lil — sadje in zelenjava je izguba, ki pa se pokrije z dobičkom pri pijačah. Torej tudi ta sektor kot celota nima izgube. Ostanek celotnega dohodka grosista pa ni zadostoval za pokritje stroškov amortizacije, investicijskega vzdrževanja in skupnih služb.
Vendar pa je bilo pri tem nekaj pripomb. Hladilnica zaračunava najemnino, ki je pri dodelitvi stroškov niso upoštevali. Stroški SEP v celoti bremene grosista, čeprav bi morali bremeniti celo podjetje. Veliko stroškov gre v breme grosista, ki bi jih pravzaprav morala nositi zunanja trgovina. Podatki v relativnih številkah ne zadostujejo posebno zato ne, ker so za slabo poslovanje direkcije predvideni ostri ukrepi.
Fluktuacija delovne sile je postala zelo močna, posebno odhajajo kvalificirani delavci in strokovni kader.
Prav gotovo pa bi rezultate lahko izboljšali z večjo pazljivostjo pri delu, z večjo natančnostjo. Z ogromnim številom reklamacij nastajajo večmilijonske izgube.
ja, pravilnika o delitvi dohodka in pravilnika o delovnih razmerjih ter pravilnika o narodni obrambi in civilni zaščiti.
Statut podjetja naj bi obravnavali na zboru delovnih ljudi, kjer bodo dobrodošla pojasnila članov statutarne komisije.
E-SUPERMARKET V MARIBORU
V Mariboru smo odprli svoje prvo prodajno mesto. Z E-supermarketom nadaljujemo poslovno sodelovanje z Modno hišo v dopolnjevanju blaga in v formiranju skupne blagovne hiše, kakor nam je plodno uspelo že v Osijeku. Za potrošnike je bila kletna etaža odprta v soboto 19. decembra zjutraj. Adaptacijska dela se bodo v pritličju in v 1. nadstropju nadaljevala do maja 1971.
Člani kolektiva Emone,
udeležite se krvodajalske akcije, ki bo 14. januarja 1971! Kri je nenadomestljivo zdravilo in morda jo boste nekoč nujno potrebovali vi ali vaši najbližji!
Po nekaj dneh »po novem« poteka delo že skoraj brez zastojev
OBISK V ERC
V enem samem mesecu je bilo 618 reklamacij.
Delavski svet je imenoval centralno inventurno komisijo in 12 glavnih inventurnih komisij.
Centralno inventurno komisijo sestavljajo: predsednik Krume Ernest namestnik Žigon Stane člani:
Hrovat Milica Golob ing. Matija Horvat ing. Janez tajnik:
Križnar Jure
Sektor ekonomske propagande je izvršil že inventurni popis od 1. do 4. 11. 1970.
Od ERC bomo dobili seznam osnovnih sredstev in po tem bodo sredstva kontrolirana.
Delavski svet direkcije trgovine na debelo je sklenil:
1.	Po izvršeni inventuri in formiranju skladiščnih mest bodo skladiščniki materialno odgovorni. Direktorji sektorjev pa morajo pripraviti dopustne procente kala, loma in razsipa za posamezno vrsto blaga. Predloge bo obravnavala komisija za obravnavanje kala in blagovnih izgub, ki jo sestavljajo:
— Potočnik ing. Metka — predsednik
— Bešter Franc
— Pogačar Janez
— Kramar Ing. Tone
— Žibert Vinko
— Krume Ernest
— Prosen Ivo
2.	Mesečne reklamacije, ne-fakturlrano blago Je treba s pomočjo skladiščnih služb razčistiti.
Tov. Ščeglovski vodi elektronski računski center na Šmartinski cesti. Dogovorila sem se z njim za razgovor o težavah in uspehih centra. Predno sem vstopila v njegovo pisarno, sem se že malo prestrašila. Ali bom sploh znala govoriti z njim? Zakaj da ne bi? No, v nekaj trenutkih nisem razen pozdrava dober dan, razumela prav nič, kar so se pogovarjali. Same šifre, same številke! Bojazen je bila odveč, tovariš Ščeglovski mi je z navadnimi besedami prijazno povedal nekaj zanimivosti o delu v IBM centru.
Imamo dva računalnika, kajne?
Z integracijo Prehrane in Agrokombinata Emone sta se
združila tudi elektronska računska centra. Selitev v naše prostore na Šmartinski je trajala od aprila do konca maja, ko je bil dokončno formiran en sam center. Začela se je priprava za obdelavo vseh poslov po enotnih programih.
Kaj pravzaprav obdelujejo stroji, tov. ščeglovski?
V blagovnem poslovanju sektor 1, 2, 3a in b, 4d, v začetku prihodnjega leta bomo zajeli še ostale oddelke sektorja 4. Obdelujemo nabavo, fakturiranje, spremljamo blagovne zaloge, razliko v ceni za vsak artikel, dnevne, tedenske, mesečne statistike po vrednosti in količinah.
Področje našega dela so tudi saldakonti kupcev in doba-
viteljev — knjiženje, promet, izpisovanje odprtih postavk — opominov, bilance po klientih in dejavnostih, saldo po zapadlosti, obračun zamudnih obresti. Nadalje obračun osebnih dohodkov, osnovna sredstva z obračunom amortizacije, razen tega razne statistike in analize po obdobjih za posamezne dejavnosti podjetja. Prihodnje leto bomo zajeli vse stroške podjetja, plan in realizacijo, da bo mogoče ugotavljati dohodek po posameznih enotah.
Koliko ljudi zaposluje ERC? Kakšne so zmogljivosti?
40 ljudi dela v dveh izmenah. Center ni polno izkoriščen, delamo s približno 70 do 75 odstotnimi kapaciteta-
mi. Proste kapacitete odstopamo zunanjim porabnikom, s čemer dobimo 7 do 8 milijonov starih dinarjev mesečno.
Pojavljajo pa se vedno nove potrebe in nove zahteve. V prihodnjem letu naj bi zajeli v elektronsko obdelavo vse stroške podjetja, plan in realizacijo, da bo mogoče ugotavljati dohodek po posameznih enotah. Tudi na področju turizma nas v perspektivi čakajo naloge. Najprej obračun turističnih uslug, kasneje še vodenje rezervacij, kar bo že zahtevalo okrepitev centra.
Se tudi stroji motijo?
Da daje računalnik točne rezultate, mora dobiti tudi toč-
(Nadaljevanje na 3. strani)

V elektronskem računskem centru dela 40 ljudi v dveh izmenah
ENGINEERING -
modema oblika izvoza
Enega cd večjih uspehov ERC prav gotovo pomeni delo v regatnem skladišču za sektor 1
(Nadaljevanje z 2. strani)
ne podatke. Ljudje, ki pripravljajo osnovno dokumentacijo (prodajni, nabavni, obračunski referenti, potniki, poslovodje, skladiščniki idr..), morajo delati zelo temeljito, kajti od njihove vestnosti je odvisno naše delo.
Kakšne težave imate in kakšne uspehe?
Prehrana je bila prva trgovska organizacija v Jugoslaviji, ki je začela z elektronsko obdelavo podatkov. Orali smo torej ledino, nismo se imeli P° kom zgledovati. Postaviti smo morali svojo organizacijo oela svojo tehnologijo. Od osebja je to terjalo maksimal-n° angažiranje, redni delov-m cas ni zadostoval, marsikatero^ nedeljo smo prebili tu, Pteculi marsikatero noč. Spr-a smo bili organizatorji in zvaJalci hkrati. Toda uspehi o tu. Pogosti so obiski pri f!?3. druge organizacije se že-"jo učiti z našimi izkušnjami.
Povedati moram še to, da yos čas ni bilo znotraj podjetja nobenega odpora. Nasprot-n°. povsod smo bili deležni tazumevanja, kar se kaže tudi v uspehu. Pomebna je bila tu-o' podpora s strani vodstva Podjetja.
Doslej se še nismo nikoli vrnili na klasično obdelavo, pri nobeni akciji nismo doživeli poraza ali prekinitve. Seveda pa v bodoče želimo še razumevanja, posebno s strani tistih, s katerimi sodelujemo. Za organizacijo in tehnologijo dela je pač potreben določen čas, da se ustali in utrdi.
Elektronski računski center je v stanju vedno nuditi podatke o zalogah blaga, o prometu za maloprodajo in posebej za eksterni promet, razliko v ceni za vsak artikel, nabavni službi lahko sporočimo, kakšne so minimalne zaloge in optimalne naročilne količine.
Enega od večjih uspehov ERC prav gotovo pomeni re-galno skladišče za sektor 1. Po nekaj dneh dela poteka že skoraj brez zastojev, čeprav smo s tem začeli v neugodnem času. Konec leta je, ko kupci veliko naročajo, čas inventur je, vendar je prodaja nemoteno tekla kljub temu.
Letos obsorej se bomo prav zagotovo lahko bolj pohvalili, ko bodo začetne težave za nami in tudi izkušnje nam bodo pomagale.
Še to: vsem sodelavcem želi elektronski računski center srečno novo leto!
Jasna Novljan
Ni slučaj, da se ravno »Emona pojavlja v svetu kot organizator izgradnje velikih kmetijsko industrijskih kompleksov po sistemu engineeringa.
Čeprav specializirano podjetje za proizvodnjo mleka, plemenske živine vseh vrst, mesa in mesnih izdelkov ter konzerv, brojlerjev, jajc, poljščin, močnih krmil in premik-sov ter z lastno trgovsko mrežo in turistično dejavnostjo, je lahko razvilo moderne specializirane oblike v proizvodnji in predelavi le z uporabo znan-stveno-tehničnih dosežkov in uvajanjem polindustrijskih ter industrijskih postopkov. Ta razvojna in organizacijska dejavnost je z združitvijo podjetij »Prehrane« in Agrokombinata« Emone« v enotno podjetje dobila priznanje v direkciji za engineering. Lasten tehnološko projektivni biro izdeluje tehnološko, investicijsko in ekonomsko dokumentacijo za vse vrste kmetijsko industrijskih ter drugih objektov za domače in inozemske investitorje.
Tehnološko projektne rešitve »Emone« so zasnovane na podlagi lastnih izkušenj in študij ter sodelovanju s priznanimi domačimi in tujimi znan-stveno-raziskovalnimi organizacijami ter proizvajalci opreme.
Pojem engineering je mnogim malo znan. Pot do organizacijske usposobljenosti, izvajati dela v engineeringu, je dolga in zahteva mnogo vsestranskih izkušenj. Zato je namen tega sestavka, v kratkih obrisih pojasniti to vrsto dejavnosti v našem združenem podjetju.
KAJ JE ENGINEERING?
1.0	Engineering je skupno ime za vrsto zaporednih intelektualnih del, od začetnih raziskav do izgradnje objekta, preko tehnoloških rešitev, do šolanja kadrov in uvajanja proizvodnje. Delimo ga lahko v sledeče faze:
1.1	Raziskovalna faza ima nalogo utrditi investicijski program z upoštevanjem optimalnih tehnoloških rešitev, prilagojenih na posebne pogoje posamezne dežele. Določiti mora optimalno mikrolokacijo, da ustvari predpogoje za eko-
Občni zbor sindikalne organizacije v Kopru
^sdmega decembra je bil v Luciji pri Portorožu občni reor sindikalne organizacije vse organizacijske enote LMONE, ki poslujejo ob slo-Venskl obali.
Zboru je prisostvovalo okoli ljudi, med njimi generalni uirektor Emone Franc Nebec, uirektor direkcije maloproda-Pavle Godec, predsednik obalnega sindikalnega sveta Dhomlr Javoršek ter tajnik ^lril Koprivec.
V kratkem, toda jedrnatem Poročilu o delu in neposred-Om nalogah sindikata sta do-oreanji predsednik Zoran Me-n°n in predsednik iniciativne-odbora za formiranje nove sj0dikalne organizacije Vjeko-3|av šilovič nakazala osnovne oaloge in ukrepe za stabiliza-'JO- Oba govornika sta bila vjoonja, da se je potrebno na-oniti predvsem na lastne Preike, na lastne možnosti in Položaj, v katerem trenutno srno.
n P*3 navajanju izpolnjenih a|og sindikata nista pozabila Povedati tudi slabosti. Za-tavljeni plan pred dvema le-nia ni povsem izvršen, pre-al° pozornosti je posvečeno
izobraževanju kadrov, obveščanje kolektiva ni bilo na nivoju, ob referendumu za priključitev AE k Prehrani je sindikalna organizacija ostala pasivna, itd. Poleg drugih povsem objektivnih slabosti so obravnavali tudi odnos do strank, ki ni vselej na vsakem mestu primeren, produktivnost, ki edina lahko pripelje do večjih osebnih dohodkov, stroške poslovanja.
Omenila sta tudi, da dosedanje organizacijske in samoupravne oblike niso omogočale sodelovanja članov tega kolektiva v samoupravljanju.
V razpravi je tovariš Godec povedal, da novi statut prenaša določene kompetence na organizacijske enote, v katerih se bodo lahko razvjle samoupravne pravice, določene z novim statutom.
Generalni direktor Franc Nebec je opozoril na težave, ki nas čakajo ob izvajanju ukrepov za stabilizacijo gospodarstva in o dosedanjih vlaganjih kolektiva bivše Prehrane in bivšega Agrokombinata Emona na območju od Nove Gorice do Reke v zadnjih petih letih.
Tako je v Kopru, Piranu, Izoli, Novi Gorici, Sežani, Reki in Pulju vloženo v izgradnjo novih marketov, skladišč, gostinskih objektov, turističnih poslovalnic, Globtourovih prodajaln, za oskrbo jaht, hotelske objekte, adaptacije trgovin itd. 126 milijonov dinarjev. To so ogromna sredstva, ki so v preteklosti zahtevala od tedanjih kolektivov Prehrane in Agrokombinata Emone od-parjen. Ta postopek je sedaj rekanje predvsem na račun osebnih dohodkov tedaj zaposlenih delavcev.
Tovariš Nebec se je zahvalil vsem delavcem za dosežene uspehe. V nadaljevanju občnega zbora je navzoče pozdravil tudi predsednik Obalnega sindikalnega sveta, tajnik sveta pa je razložil določila pravil sindikalne organizacije.
Nazadnje so delavci izvolili še novi izvršni odbor sindikalne organizacije, ki je dobil nalogo, da na podlagi naročil in razprave pripravi program dela za naslednjo mandatno dobo.
Janko Velikonja
nomski efekt investicije. Skratka, zbrati mora vse potrebne podatke za naslednjo fazo,
1.2	fazo projektiranja, ki jo
je zopet razumeti zeio kompleksno. V glavnem jo lanko delimo na sledeča dela:
—	projeKtiranje tennološke-ga postopKa,
—	projektiranje proizvodnih kapacitet,
—	izoira in utrditev investicijske opreme,
—	izoelava idejnega projekta,
—	izdelava tzv. tenderja za razpis licitacije ali izdelava direktne ponudbe,
—	projektiranje proizvodnih objektov,
—	projektiranje vzporednih objektov (uprava, skladišča, preskrba z energijo in vodo, odvajanje fekalij, ki je zlasti v kmetijstvu mnogokrat najtežji problem),
—	izdelava glavnih projektov z detajli,
—	zagotovitev finančnih sredstev,
—	vključitev izvozno-uvoz-nih organizacij.
1.3	Faza izgradnje
Zaradi čimooljše izrabe časa je smiselno fazo izgradnje pričeti pred zaključkom projektiranja.
Pod izgradnjo razumemo sledeča dela:
—	priprava gradbišča,
—	priprava delavskega naselja,
—	priprava ciklogramov gradnje,
—	organizacija kooperacije med posameznimi izvajalci,
—	gradbena dela, instalacije,
—	montaža investicijske opreme,
—	nabava osnovne opreme,
—	nabava mobilne tehnike,
—	nabava drobnega inventarja,
—	nadzor nad zgoraj našteto dejavnostjo,
—	končni obračun.
1.4	Faza poizkusne proizvodnje začenja že med gradnjo s:
—	šolanjem kadrov ter se nadaljuje
—	z uvajanjem proizvodnje,
—	eventuelno tehnično in komercialno vodstvo do prevzema po domačih kadrih,
—	razne analitske usluge,
—	kontrola nad parametri, podanimi z garancijo, in morda
—	napolnitev z osnovno čredo, ki je zlasti aktualna pri izgradnji velikih farm za industrijsko proizvodnjo.
1.5	Seveda je odvisno od sporazuma med investitorjem in organizatorjem engineeringa, katera od naštetih del postanejo predmet obdelave po sistemu engineeringa.
Tudi vrstni red posameznih opravil je prilagojen trenutnim prilikam. Za oba partnerja je koristno, da je vsa organizacija v rokah organizatorja engineeringa, pa čeprav nekatera dela izvede investitor sam s svojimi strokovnjaki. Bistvene prednosti za investitorja so sledeče:
—	samo en pogodbeni partner jamči za pravočasen začetek proizvodnje,
—	neskladnosti med projektom in izvedbo ne smejo in ne morejo vplivati na rok izgradnje,
—	kvaliteta del je na večji višini, ker je odgovornost nedeljena na nosilcu posla,
—	finansiranje izgradnje ni razdrobljeno.
Koristi nosilca engineeringa pa se manifestirajo v sledečem:
—	finančni efekt je nesporno največji, ker nosilec engi-
neeringa lahko v vseh fazah vpliva na pocenitev in na hitrejši tempo izgradnje:
—	v kolikor gre za izvoz, se na ta način izvozi velik del neblagovne proizvodnje, tzv. intelektualnih storitev (tehnologija, projekt, organizacija itd.):
—	zaposli se domača delovna sila;
—	plasira se domača oprema:
—	doprinese se k ugledu dežele, ki je sposobna nuditi tako kompleksno izgradnjo.
PRIMER IZ PRAKSE
2.0	Kako lahko v praksi sledimo gornjim zahtevam in se prilagajamo trenutnim interesom in potrebam investitorja na eni strani in možnostim organizatorja na drugi strani, naj prikaže primer sodelovanja z NDR.
Prvi poizkus prodora na vzhodnonemško tržišče je Agrokombinatu »Emona« uspel že leta 1965, ko je po obisku predstavnikov ministrstva za kmetijstvo bila sprejeta ponudba za izvedbo projekta za brojlerski kombinat »Konigs VVusterhausen« z letno kapaciteto 2,000.000 brojlerjev in
120.000	kokoši. Izdelani so bili projekti za vse proizvodne objekte ter valilnico, sortirnico jajc in klavnico z upravo in sanitarnim objektom. Ureditveni načrt in zunanje priključke so obdelali nemški projektanti. Že pri tem prvem projektu je sodelovanje dobilo obliko, ki je značilna za engineering. Izdelan je bil tehnološki projekt kot osnova za gradbeno instalacijski projekt, fiksirana je bila vsa oprema, kadri so se šolali v Ljubljani. Agrokombinat Emona je dobavil preko 100.000 enodnevnih pasemskih piščancev in sodeloval pri uvajanju proizvodnje ter seveda opravil kompleten nadzor nad izgradnjo in mon-tažo (gradbena dela je izvedlo združenje »Rudis« iz Trbovelj).
2.1	Naslednje leto (1966) je bila sklenjena pogodba za prodajo kompletne tehnične dokumentacije za izgradnjo »farme za pitanje telet na belo meso« z letno proizvodnjo 10 tisoč telet. Tu že lahko govorimo o tzv. »projektantskem engineeringu«, saj so vsa dela, razen izgradnje same, potekala pod vodstvom »Emone«. Nadzor nad izgradnjo, ki so jo izvajala nemška podjetja, pa je bil tudi sestavni del pogodbe.
2.2	Kot prehodna stopnja sta bila leta 1967 izdelana dva projekta:
a)	Farma kokoši nesnic s kapaciteto 550.000 kokoši in proizvodnjo 130,000.000 jajc letno, kar jo uvršča med največje tovrstne farme v Evropi;
b)	Tipski projekti za vse vrste proizvodnih objektov za proizvodnjo perutnine in jajc, po katerih se gradi trenutno 6 nadaljnjih farm.
3.0 Kombinat Eberswalde
Tako so dozoreli pogoji za prevzem kompleksne izgradnje kombinata za industrijsko Pitsnje in vzrejo svinj s priključenim šolskim centrom. Kombinat tvorijo:
a)	farma pitanih svinj z letno kapaciteto 100.000 pitanih svinj,
b)	farma tekačev z letno kapaciteto 100.000 30 kg težkih tekačev,
c)	šolski center,
d)	sistem za odstranitev odplak.
Projektno so bili obdelani vsi štirje kompleksi. Zaradi specifičnih finančnih pogojev
pa je bila leta 1967 sklenjena pogodba za izgradnjo po sistemu engineeringa za komplekse a) in c) ter d), brez glavnega črpališča, ki je vključeno v namakalni sistem celotnega področja. Pogodbena vrednost je znašala okroglo 24 mio $ ali 30 mio ND.
Kompletna izgradnja od osnovnih študij do začetka poskusne proizvodnje je trajala dve leti. Ta izredno kratek rok je bil mogoč le, ker je za večino objektov bila izbrana pol-montažna izvedba in ker je vse delo teklo v okviru ene same organizacijske enote, ki jo je Agrokombinat »Emona« v ta namen pod imenom ENGINEERING BERLIN ustanovil v Berlinu.
Gradnja je kljub velikemu pomanjkanju materiala potekala brez večjih zastojev. Dela so kot direktni izvajalci v engineeringu izvajali gradbeni podjetji »Tehnika« in »Obnova« Ljubljana ter Industrijsko montažno podjetje iz Ljubljane in Aufbaugruppe Ebers-vvalde iz NDR s številnimi kooperanti iz Jugoslavije in NDR.
Organizacija del je bila na primerni višini. Vsa sodelujoča podjetja so bila opremljena z vso potrebno težko in lahko gradbeno mehanizacijo in tako bistveno pripomogla k uspešnemu zaključku del.
Sodelovanje v engineeringu sodelujočih podjetij je bilo od vsega začetka zelo tesno in vzorno. Tako je težka in velika naloga bila obvladana z razmeroma majhnim številom strokovnih kadrov, dela pa so bila izvedena kvalitetno.
ZAKLJUČEK
Analiza celotnega izvoznega posla, izpeljanega po sistemu engineeringa, bi pokazala zelo ugoden rezultat tako v pogledu interesov »Emone« kot izvoznika, kakor v pogledu interesov narodnega gospodarstva. (Vemo, da ti interesi niso vedno vsklajenil).
Z združitvijo obeh delovnih organizacij se tej vrsti dejavnosti odpirajo nove perspektive. Posebno nastop na klirinških področjih ima lahko sedaj novo kvaliteto, saj smo v stanju izpeljati izvozno-uvozne posle v celoti sami. Tako lahko vplivamo na strukturo in dinamiko financiranja, kar ima za posledico večji neto efekt celotnega posla.
Normalno se po načinu engineeringa obravnavajo večje kompleksne investicije, zato je razumljivo, da je pot do realizacije dolga in zamotana. Posebno v deželah, s katerimi imamo klirinške odnose, je vedno računati s spremembami predpisov in posebnimi ukrepi, ki zelo otežkočajo take vrste sporazumov in jih lahko v skrajni konsekvenci tudi preprečijo.
Engineering kot kompleksna metoda za dosego najiacio-nalnejšega investicijskega vlaganja je v poslovnem svetu in na mednarodnem tržišču osvojen. Tako v razvitih kakor v nerazvitih deželah ima nesporno bodočnost zaradi vrste že naštetih prednosti.
Izkušnje, ki jih na tem področju »Emona« dnevno pridobiva, so porok za uspešno nastopanje v prihodnosti. Če bomo pri osvajanju tržišča dovolj prilagodljivi in prožni in bomo znali uskladiti naše interese z investitorjevimi, uspeh ne more izostati. To nam dokazuje tudi pravkar sklenjena pogodba v Zapadnem Berlinu.
Ing. Bedene Stane
Ob zaključku del in dnevu traktoristov
ob
Pobudo, ki jo je dalo vodstvo podjetja, da se poleg dneva šoferjev organizira tudi tradicionalni dan traktoristov, smo sprejeli. Dan je bil predlog, da bi se ob dnevu šoferjev le-tem pridružili traktoristi, vendar zaradi velikega števila traktoristov in specifične narave dela — praznik šoferjev pada ravno v čas žetve — to ni mogoče. Tako bi se vsako leto nekako do druge polovice novembra traktoristi zbrali skupaj in bi ob tej priložnosti pregledali rezultate našega dela.
Ne glede na težave smo v našem obratu v pretekli sezoni dosegli zelo lepe rezultate. Kljub problemom, ki jih ni bilo malo, smo naleteli v prejšnjem in sedanjem podjetju na veliko razumevanje pri reševanju težav. Tako smo bili deležni solidarnosti rentabilnih dejavnosti v podjetju, da niso bili okrnjeni niti OD zaposlenih, sredstva, vložena v obnovo poljedelske proizvodnje niso bila majhna, ampak so celo med najvišjimi v preteklih letih v Sloveniji. Vsekakor moramo upoštevati, da je bilo precej manjših kmetijskih gospodarstev likvidiranih, kolektivi pa so bili razpuščeni. Tudi v našem obratu ni šlo brez nekaterih omejitev proizvodnje. Tako smo morali v celoti zapreti farmo za pitanje mlade živine na Crne-lem. Kolektiv ni bil odpuščen, ampak je vsak lahko ostal pri podjetju v delovnem razmerju.
Z veseljem lahko ugotavljamo, da je danes med nami veliko število delavcev, ki so vzljubili svoje delo in vztrajajo v kmetijski proizvodnji, ne oziraje se na vse težave. Vsekakor moramo z razumevanjem reševati tekoče težave tudi v novem podjetju. Zavedati se moramo, da je v taki strukturi podjetja kot je naše, reševanje vseh problemov zapleteno, zato moramo biti pri tem strpni in disciplinirani, k čemur nas je pozval tudi generalni direktor podjetja.
Z namenom, da pocenimo in moderniziramo našo kmetijsko proizvodnjo, vsako leto obrat kupuje stroje z večjo kapaciteto dela, kar pa nam draži finalni proizvod. Ti moderni in dragi stroji so zaradi specifičnosti zelo malo v obratovanju. Da bi dosegli čim večji učinek in storilnost pri delu, bomo delali v več izmenah. Tako bi naši traktorji letno dosegli najmanj 1.800 efektivnih delovnih ur. Program dela v izmenah bi uvajali postopoma, v prihodnjem letu na petnajstih traktorjih. Zavedati se moramo, da bomo le z resnim delom lahko uspešno opravljali svoje naloge ter v končni fazi prišli do boljšega finančnega uspeha in višjih osebnih dohodkov.
Zavedamo se, da bomo morali še veliko truda in sredstev vložiti za izobraževanje traktoristov in osebja pri vzdrževanju kmetijske mehanizacije. Za traktoriste začetnike bomo uporabljali nekaj
Če je čas denar, potem upam, da bo prišlo tudi mojih pet konvertibilnih minut.
Če gre vse v redu, si očitno nekaj prezrl.
Ukradli so mi dobro ime. Le kaj bodo z njim?
In bog je ustvaril žen-
sko
sedo.
in ji dal zadnjo be-
iztrošenih traktorjev Fergu-son, štipendiramo pa tudi sedem ključavničarjev v Strojnem centru v Domžalah.
Ne bi bilo odveč, če si ogledamo nekaj številk o strojih in zaposlenih delavcih v našem obratu danes ter nekaj let nazaj. Število traktorjev se je od leta 1965 vedno zmanjševalo na račun močnejših po KM in večjih agregatih za obdelavo zemlje, tako da smo v petih letih zmanjšali število traktorjev od 103 na 68. Prav tako smo tudi zaradi modernizacije proizvodnje in boljše organizacije dela ter z uvajanjem novih tehnoloških dosežkov občutno zmanjšali število delovne sile, saj se je pri stalnih delavcih zmanjšalo za 140 in pri sezonski delovni sili za 120 delavcev v zadnjih
petih letih. Pri vsem tem si prav gotovo danes ne moremo več misliti, da bi bila samostojna delovna enota v starem klasičnem pomenu. Jasno je, da bomo morali še veliko storiti za oskrbo in vzdrževanje strojnega parka. Vsak posameznik naj vestno opravlja svoje delo ter pri tem pazi na stroje in ostala sredstva, ki so mu zaupana. S tem bomo zmanjšali precejšnje stroške za vzdrževanje strojnega parka, ustvarili pa več sredstev za OD in prispevali k celotnemu podjetju za boljši finančni rezultat.
Na kratko naj omenim tudi poklic traktorista. Nekako prva generacija, ki je še danes za vzgled mlajšim tovarišem, je le še maloštevilno zastopana v našem obratu. Ne-
dvomno je poklic traktorista eden izmed težjih, zato se trudimo ovrednotiti ga tako, kot to zasluži.
Vodstvo podjetja se zavzema za to, da bi vnesli v naše samoupravne akte določila, ki bi traktoristom, ki delajo že več let na traktorjih, omogočila prekvalifikacijo v druge poklice in bi ostali pri matičnem podjetju.
To je le nekaj misli o našem delu.
Predsednik sindikalne podružnice obrata Poljedelstvo-govedoreja Alojz Štepec
tiss

'4MB
14»


.	. rm
»Korošica« na Veliki planini
NASI DOMOVI ODDIHA
Najnovejši stroj za kruponiranje svinjskih kož v mesni industriji Zalog
Večletno poslovno-tehnično sodelovanje med našim podjetjem in »Koteks-Tobusom« iz Ljubljane je dalo ponovno kvaliteto v proizvodnji, na katero smo lahko upravičeno ponosni. Omenjeno podjetje nam je pred tremi meseci kupilo specialni vzhodnonemški stroj za kruponiranje, ki je edini te vrste v naši državi.
Pri industrijskem linijskem načinu klanja prašičev je v glavnem odpadlo klanje z individualnim odiranjem kože, ker prašiči pasirajo pot preko posebnega bazena z ogreto vodo na 62° C. Ta postopek imenujemo tudi mavžanje prašičev. Tako zaparjene kože pa so bile za usnjarsko industrijo neuporabne. Pri nekaterih suhomesnatih izdelkih pa Je po drugi strani koža sestavni del izdelka (praška šunka, plečke, krače, nogice, glave in podobno].
Za usnjarsko industrijo je kruponski (Crupon — v francoščini pomeni najkvalitetnejši del svinjske kože na hrbtu) del svinjske kože najbolj iskan. Zato ni čudno, da so projektanti izdelali poseben stroj, ki je vključen v svinjsko linijo in ima sposobnost strojnega odiranja le kruponskega dela kože, kar pa pri nadaljnji tehnologiji v mesni industriji ni ovira. Obstaja pa še tehnološka noviteta v usnjarski industriji. Do nedavnega je bil pogoj, da ne sme biti koža termično obdelana. V ZDA pa so izdelali tehnološki postopek, pri katerem je posvečena celotna pozornost na notranjo — mesnato stran kože, zunanji sloj kože pa je lahko uvedla tudi Tovarna usnja Vrhnika, ki izdeluje velur vrhunske evropske kvalitete tudi iz naših parjenih kruponov. Tako je vrednost stroja tudi praktično preizkušena z mavžani-mi kožami.
Grupa tehnologov, ki jo sestavljajo po en predstavnik MIZ, Koteks-Tobusa in Tovarne usnja Vrhnika stalno nadzoruje celoten tehnološki proces, ga izpopolnjuje in priporoča tudi drugim mesnim industrijam v državi. S tem
pa so dani usnjarsko predelovalni industriji novi viri surovine, ki smo jo morali v velikih količinah uvažati. V MIZ predvidevamo, da bomo v letu 1971 lahko pridobili in ugodno prodali približno 80 ton kruponov, kar je za začetno uvajanje lepa količina.
Ivan Goličnik, dipl. ing.
Jože Tavželj, ing. živ.
Ob nastopu pozno jesenskih in v začetku zimskih dni sestavljamo zaključno poročilo o poslovanju našega POČITNIŠKEGA DOMA V CRIKVENI-Cl: Kakšni so rezultati našega poslovanja in letovanja? Ne mislimo tu samo finančnih pokazateljev, ki ob velikih stroških vzdrževanja ne morejo biti najboljši. Tu mislimo predvsem povedati in ugotoviti, če je bil dosežen namen našega počitniškega doma: nuditi članom kolektiva deset dni prijetnega oddiha in počitka. Če so bili gostje zadovoljni, je bil namen dosežen v celoti.
Sezona letovanja na morju je na žalost kratka — uradno je dom odprt štiri mesece —-praktično pa polno obratuje le pičle tri mesece. Zakaj? Člani kolektiva zelo malo letujejo ob morju v spomladanskih in jesenskih dneh, čeprav je znano, da je prav v tem času ob morju najlepše. Moreča vročina, ki pritiska v juliju in avgustu, marsikomu niti ne koristi najbolje. Letošnji lepi september je sonce s poletno močjo ogrevalo naše zadnje goste v Crikvenici in so prav
REFERAT ZA ZAVAROVANJE
Pri našem podjetju imamo v okviru finančne direkcije, v sektorju računovodstva, organiziran referat za zavarovanje. Delo v referatu obsega operacije, ki so zvezane z zavarovanjem premoženja in delovanja podjetja »Emone« na področju države. Zato je poglavitna naloga tega referata skrb za gospodarsko varnost podjetja. Za dosego tega smotra skrbi referat, da so vsa sredstva podjetja zavarovana in da ob nastopu škodnih primerov uveljavlja pri zavarovalnem zavodu odškodnino.
Tu se sklepajo zavarovanja, vodi se evidenca in obračun zavarovalnih premij, zbirajo se prijave škod vseh zavarovalnih panog in se uveljavljajo odškodnine. Zavarovane imamo naslednje panoge:
1.	Zavarovanje požara (osnovna in obratna sredstva ter sredstva skupne porabe).
2.	Zavarovanje strojeloma.
3.	Zavarovanje vlomske tatvine.
4.	Zavarovanje blaga v hladilnici.
5.	Zavarovanje živali.
6.	Zavarovanje plodov in posevkov.
7.	Zavarovanje stekla.
8.	Zavarovanje reklamnih napisov.
9.	Zavarovanje transporta.
10.	Zavarovanje vozil.
11.	Zavarovanje vseh zaposlenih kolektivno — nezgodno (za primer smrti in invalidnosti).
12.	Zavarovanje oseb na službenih potovanjih nezgodno.
13.	Zavarovanje potnikov na hidrogliserjih nezgodno.
14.	Zavarovanje civilne odgovornosti.
15.	Zavarovanje rizika odkupa falzificiranih tujih plačilnih sredstev.
Apeliramo, da vsi odgovorni pri posameznih obratih vestno prijavljajo vse v poštev prihajajoče nastale škode in to čimpreje. Praviloma smo dolžni zavarovalnici prijavljati škode v 3 dneh!
Te vrstice objavljamo z namenom, da bi vsi, ki še niste seznanjeni z delom tega referata, vedeli, kam odpošiljati prijave škodnih primerov.
Vse prijave škod pošiljajte v dveh izvodih na naslov: »Emona« Ljubljana — referat za zavarovanje, Ljubljana, Kersnikova 2, II. nadstropje, soba št. 17. Tu lahko dobite tudi vse potrebne informacije. (Telefon št. 310-655, int. 224).
Ing. Peterlin Miran
ta mesec užili mnogo prijetnega razvedrila. Vemo, da starši šoloobveznih otrok ne morejo izrabiti dopusta v spomladanskih in jesenskih dneh, vemo pa tudi, da mnogi, ki bi se te ugodnosti lahko poslužili, tega ne store prav zaradi miselnosti, češ, ob morju je lepo le v juliju in avgustu. Pa to ni res! Morje je mikavno tudi izven glavne sezone, ko je zmanjšan cestni promet, počitniški vrvež bolj umirjen, česar si mnogi dopustniki tudi zelo žele.
Vsaka medalja ima dve plati. Dom naj bi bil zaseden preko vse sezone tudi zato, ker privatniki, ki oddajajo sobe v najem, med drugim za naš počitniški dom, teh sob ne oddajajo samo za mesec julij in avgust. Za ta dva meseca lahko oddajo vse sobe inozemskim turistom pod mnogo ugodnejšimi pogoji kot počitniškim domovom. Pri sklepanju pogodb zahtevajo najem sob za čas treh do štirih mesecev. Tudi to je razlog, da skrbimo za zasedenost. Razen tega pa šteje naš kolektiv sedaj že 4.600 članov in je nemogoče vse interesente razporediti v juliju in avgustu.
Prav bi bilo, da bi novim članom našega velikega podjetja prikazali zmogljivost našega počitniškega doma. V kuhinji dnevno pripravijo 120 do 130 obrokov, dom pa razpolaga le s 40 ležišči, zato podjetje najema dodatna ležišča v okoliških zasebnih vilah. Le tako je mogoče tekom sezone razvrstiti 1.300 do 1.500 gostov, upoštevajoč družinske člane. Gostje se menjajo vsakih 10 dni, da lahko ustrežemo vsaj pretežni večini interesentov.
Ob danih pogojih je bilo s strani kolektiva doma storjeno vse, da bi se gostje počutili čim ugodnejše. Za domačo in okusno hrano je skrbela naša kuhinja, za tesnejše žeje pa naš interni bife (ki je med drugim nudil gostom tudi dobro P- kavo). Vesti, ki so prihajale od gostov po že končanem letovanju, so bile ugodne in zato z upravičenostjo trdimo, da je počitniški dom v Crikvenici odigral svojo vlogo.
Končnih številk v finančnem uspehu še nimamo. Po dosedanjem pregledu dohodkov in izdatkov pa že lahko z gotovostjo rečemo, da bo tudi v letošnjem letu moralo podjetje kriti stroške, ki bodo po predvidevanjih višji od dohodkov, za cca 50.000 din. Ta prekoračitev je razumljiva in opravičljiva ob dejstvu, da je moralo podjetje samo za najem sob v zasebnih vilah odšteti skoraj 140.000 din, kar je za 250/0 več kot v preteklem letu ter da so se tudi izdatki za osebne dohodke zaposlenih povečali za cca 15%>.
Ne glede na večje izdatke so se cene pensionov le malenkostno spremenile in so se gibale med 10 in 30 din dnevno. V to vsoto so vračunane
vse turistične takse in vstopnina za kopališče. (Sama vstopnina za kopališče je bila v letošnjem letu od 1.50 din za otroka do 3 din za odraslo osebo dnevno).
Prepričani smo, da izražamo mišljenje vseh, ki so letovali v našem domu, da je bilo letovanje prijetno. V imenu vseh in tudi v imenu uprave podjetja, se zahvaljujemo kolektivu doma za trud in požrtvovalnost pri delu za čim večje zadovoljstvo gostov. Premagovati so morali marsikatere težkoče, ki na zunaj niso smele biti vidne, da ne bi dopustnikom kvarile razvedrila in počitka.
Da pa bo v prihodnjem in naslednjih letih mogoče ustreči vsem, ki žele prebiti vsaj del svojega rednega dopusta ob morju, bo potrebno misliti na razširitev dosedanjih zmogljivosti. V združenem kolokti vu imamo zemljiške površine, ki bi jih bilo mogoče kompenzirati, imamo projektivni biro, engineering in še mnogo drugih možnosti, ki bi jih lahko izkoristili in s tem zadostili potrebam za rekreacijo svojih članov. S samostojnim rekreacijskim centrom ne bi bili več odvisni od zunanjih partnerjev.
Podjetje ima razen počitniškega doma v Crikvenici tudi prijetno, majhno kočo na VELIKI PLANINI, »KOROŠICA« imenovano. Ta koča je odprta vse leto. Zanimanje zanjo pa je na žalost tudi le v poletnih mesecih in delno pozimi, vendar samo ob sobotah in nedeljah. Tako spet ni mogoče ustreči vsem ljubiteljem planin, ker je v koči le pet ležišč. V ostalih dnevih tedna »Korošica« na Veliki planini več ali manj sameva. Odškodnina za dnevno uporabo je malenkostna, za člana kolektiva le 15 din dnevno.
Naše podjetje ima za rekreacijo svojih članov še hišico v VIKRČAH ob Savi. Hišica je blizu Ljubljane, prijetna je za sobotni in nedeljski oddih, povpraševanje po kjlu-ču te hišice pa je prav tako redko.
Z združitvijo podjetja Agrokombinata in Prehrane pa je članom kolektiva na razpolago tudi koča na MENINI PLANINI. Tudi te koče se lahko poslužujejo člani kolektiva preko vsega leta.
Kočo upravlja Planinsko društvo pripojenega podjetja in je na voljo vsem turistom.
Toliko o naših rekreacijskih točkah, ki se jih lahko poslužujejo vsi zaposleni v podjetju za svoj oddih in razvedrilo. Vemo, da je še mnogo želja in predlogov, zato bi bilo prav, da bi člani sami povedali v našem glasilu svoja mišljenja. S skupnimi ugotovitvami in napotki bi lahko mnogo doprinesli k čim boljši ureditvi naših izletniških in počitniških domov, ki morajo biti kot delo v podjetju, skrb nas vseh.
Milena Levstek
POVRAČILA OSEBNIH IZDATKOV DELAVCEM V ZVEZI Z DELOM
V zadnji številki Informatorja smo zaključili z obravnavanjem bistvenih določb v sistemu delitve osebnega dohodka kot jih navaja Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov Podjetja. Ostane nam še zadnje poglavje iz tega Pravilnika, in sicer povračila osebnih izdatkov delavcem v zvezi z delom. Tu so obravnavani stroški v zvezi s službenimi potovanji, to je dnevnice za službena potovanja, povračila prevoznih stroškov v zvezi s službenim potovanjem, povra-oila za uporabo lastnega vozila za službene namene in Povračila ostalih izdatkov v zvezi z službenimi potovanji. Pravilnik nadalje obravnava terenski dodatek, povračilo selitvenih stroškov, nadomestilo za ločeno življenje in odškodnino za obrabo lastnega orodja, delovnih in zaščitnih oblek, ter za uporabo telefona.
S službenim potovanjem je mišljeno potovanje, ki ga delavec opravi v določeni kraj, izven kraja svoje stalne zaposlitve, če je cilj potovanja oddaljen več kakor 25 km od kraja njegove stalne zaposlitve in če je potoval po nalogu, ki ga je izdal pooblaščeni delavec, da opravi določene delovne naloge za podjetje. Naloge za službena potovanja izdaja za pomočnika generalnega direktorja in direktorje direkcij ter poslovnega sekretarja generalni direktor, za druge delavce pa direktorji direkcij oziroma direktorji obratov. Naloge za službena Potovanja v tujino izdaja le generalni direktor. Generalni direktor odloča o svojih po-ovanjih sam. Na podlagi na-za službeno potovanje °bi lahko delavec akontacijo za stroške potovanja. Po kon-nanem službenem potovanju, vendar najpozneje v 8 dneh °d dneva vrnitve s službene-9a potovanja, mora delavec
obračunati stroške in poročati o službenem potovanju. Ce delavec v navedenem roku ne obračuna potnih stroškov, se mu celotni znesek akontacije poračuna pri prvem naslednjem izplačilu osebnega dohodka. Potne stroške izplačujejo blagajne direkcij oziroma obratov, če pa direkcije nimajo blagajne, pa glavna blagajna podjetja. Potne stroške za potovanje v tujino izplačuje le glavna blagajna.
Dnevnice za službena potovanja znašajo 80 din, za spremljevalca tovornjakov pa 60 din. Če je delavec na službenem potovanju v državi prenočeval, se mu poleg dnevnice prizna tudi povračilo stroškov za prenočišče v višini 70 % od zneska dejanskih stroškov proti predložitvi računa. Nočnina do 20 din se delavcu povrne tudi, če ne predloži računa.
Za službena potovanja v tujini se delavcu prizna in Izplača dnevnica v znesku valute tuje države, v katero delavec potuje, predvidenem v odločbi o dnevnicah za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo zveznim upravnim organom med materialne stroške. Cela dnevnica se prizna delavcu za vsakih 24 ur službenega potovanja, za ostanek časa nad 12 ur, kadar traja službeno potovanje več kot 24 ur in za službeno potovanje, ki traja več kot 12 toda manj kot 24 ur. Pol dnevnice gre delavcu, kadar traja službeno potovanje več kakor 8 ur, toda manj kot 12 ur in zaostanek časa nad 8 ur, kadar traja službeno potovanje več kot 24 ur. Če se mora delavec med službenim potovanjem vsak dan ali v presledkih do 5 dni vračati v kraj stalne zaposlitve, se mu šteje za službeno potovanje čas, ki znaša več kot 8 ur od trenutka vsakokratnega odho-
da do trenutka vmesnega povratka. Delavec, ki ostane med službenim potovanjem več kot 30 dni v istem kraju, ima za čas od 30. dne bivanja v istem kraju dalje pravico do obračuna dnevnice zmanjšane za 30 %. Delavec, ki je začasno razporejen na delo v drug kraj, ima v prvih 30 dneh takega dela pravico do obračuna cele dnevnice, od 30. pa največ do 90. dne ima pravico do obračuna dnevnice zmanjšane za 25 %. Po 90 dneh začasnega dela v drugem kraju ima delavec pravico do terenskega dodatka in ne več do dnevnic. Če je delavcu med službenim potovanjem zagotovljeno brezplačno stanovanje ali hrana, ima pravico do obračuna dnevnice zmanjšane za 30 %, če pa sta mu zagotovljena brezplačno stanovanje in hrana, pa se mu dnevnica zmanjša za 50 %. Dnevnica se delavcu zmanjša za 50 % tudi tedaj, če med službenim potovanjem zboli in se nahaja v zdravstvenem zavodu, v katerem dobiva celotno oskrbo in biva v takem zavodu največ 30 dni. Delavski svet OZD lahko sklene, da se izplačujejo delavcem, ki stalno službeno potujejo v isti kraj, dnevnice za posamezno tako potovanje v pavšalnem znesku, ne glede na čas, ki ga delavec dejansko prebije na takem potovanju. Pravilnik nadalje natančneje obravnava posamezne primere, za katere velja poseben način obračunavanja dnevnic. Taki primeri so pri trgovskih potnikih in pri voznikih kamionov.
Delavec, ki službeno potuje, ima pravico do povračila prevoznih stroškov v višini dejansko plačanih zneskov za prevoz na najkrajši relaciji, ki povezuje kraj zaposlitve s krajem službenega potovanja, s prevoznim sredstvom, katerega delavec lahko uporabi
na podlagi potnega naloga. Delavcu se povrne za potovanje z vlakom ali ladjo znesek cene vozovnice za prvi razred, za potovanje z avtobusom ali letalom pa znesek plačane vozovnice za turistični razred. Delavcu se povrne tudi izdatek za rezervacijo sedeža, za prevoz osebne ali službene prtljage in drugi obvezni izdatki, če predloži ustrezna potrdila.
Izdatki za spalnik pri prevozu z vlakom oziroma za posteljo na ladji se priznajo delavcu takrat, kadar mora takoj po prihodu v kraj, kamor službeno potuje, pričeti z izpolnjevanjem naloge, zaradi katere je poslan na potovanje. Uporaba spalnika oziroma ladijske postelje mora biti predhodno odobrena v potnem nalogu. Izdatki za prevoz v mestnem prometu v kraju službenega potovanja se povrnejo delavcu na podlagi priloženih voznih kart za prevoz z javnim prevoznim sredstvom ali računa za prevoz s taksijem. Za prevoz na službenem potovanju lahko delavec uporablja tudi lastno vozilo, kadar mu je to izrecno dovoljeno s potnim nalogom. Pri tem se prizna delavcu odškodnina, in sicer za osebni avtomobil 0,80 din, za motorno kolo 0,30 din in za moped 0,25 din za prevoženi km. Delavcu se prizna odškodnina tudi tedaj, če mora glede na značaj svojega dela stalno uporabljati lastno vozilo za službene namene. Taka odškodnina se priznava v mesečnem pavšalnem znesku ali pavšalno v razmerju z doseženim prometom ali z uporabo kake druge osnove. Sklep o takem pavšalu sprejme odbor za kadrovske zadeve in organizacijo dela. Poleg dnevnic in povračila prevoznih stroškov se delavcu priznajo tudi drugi dejanski izdatki, ki jih je imel na službenem po-
tovanju v zvezi z izvršitvijo naloge, zaradi katere je bil poslan na pot.
Delavci v proizvodnih obratih, ki opravljajo delo na terenu, ki je več kot 5 km oddaljen od sedeža njihove delovne enote, kjer ni podjetje organiziralo normalne prehrane, pa se dnevno ne vračajo v kraj svojega stalnega bivališča, imajo pravico do terenskega dodatka v znesku 20,00 din in če jim na terenu ni zagotovljeno brezplačno prenočišče, tudi do nočnine. Če pa se delavec lahko vsak dan vrača v kraj svojega stalnega bivališča, ima pravico do terenskega dodatka v znesku
12,00	din na dan. OZD določi s svojim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov natančnejše pogoje za obračun terenskega dodatka za posamezna delovna mesta oziroma dela.
Delavec ima pravico do povračila stroškov nastalih s selitvijo v primeru, ko je premeščen na delo v drug kraj.
Nadomestilo za ločeno življenje pripada delavcu, ki iz kraja njegovega prejšnjega prebivališča ne more preseliti članov svoje družine v kraj njegove zaposlitve, ker ni dobil ustrezajočega vseljivega stanovanja. Nadomestilo za tak primer se delavcu priznava v višini 20 % od osebne obračunske postavke za 182 ur, največ za 12 mesecev, izjemoma pa se to izplačevanje lahko podaljša še za nadaljnih 12 mesecev Med letnim dopustom se delavcu izplačuje nadomestilo za ločeno življenje v višini 50 % od zneska, ki se mu je sicer priznaval.
Delavski svet OZD lahko sklene, da morajo uporabljati delavci na določenih delovnih mestih lastno orodje ali lastno zaščitno obleko. Višino nadomestila za obrabo takega orodja ali obleke določi delavski svet OZD.
Marjan Lavrič
Kdo krade avtomobile?
Pritožujejo se kurirji, pritožuje se vratar, pritožujejo se v vložišču. Kurirji, da ne morejo pripeljati prav do vhoda z avtom, vratar da ne more vzdrževati reda, ker je prevelik promet in premalo discipline, v vložišču pa, da ne morejo delati uspešno, če se jezijo kurirji in vratarji.
Dne 17. novembra so ukradli moped, 25. novembra dopoldne je izginil avto in v prvem decemberskem tednu spet avto. Moped so našli čez tri dni, avto že isto dopoldne, drugi avto je policija našla naslednji dan. Nekdo je moral vozila odpeljati mimo vratarja. Ali je bil član našega kolektiva? Tujca bi menda vratar opozoril? Se je mar kdo hotel samo pošaliti? Toda, vprašam se, če je to še šala, da nekomu povzročiš neprijetne skrbi, jezo! To pomeni hkrati tudi zastoj pri delu. Kurirji ne morejo pravočasno razdeliti vse pošte, sicer pa že samo neraz-položenje in slaba volja nista pogoj za natančno in učinkovi-
to delo. Če so se tuji ljudje »pošalili« in odpeljali moped in dvakrat avtomobil, potem me zanima, kaj so delali pravzaprav v hiši, kako so prišli v avto in kako so se lahko mirno odpeljali mimo vratarja? Predvsem pa je važno, kdo bi lahko preprečil take samovoljne uporabe vozil? Bi moral biti avto zaklenjen? Kaj smo res že tako daleč, da ne moremo zaupati parkiranega vozila nekaj minut nezaklenjenega in še skoraj pred vratarjevimi očmi? Kaj bi bilo, če bi v avtu ostala pomembna pošta, ki bi jo bilo treba kar najhitreje oddati, pa bi nekdo avto samo »za hec skril« na drugem koncu mesta! To ne bi bil več hec, šlo bi za važen posel na primer, za pomembno odločitev, ki bi lahko propadla.
Zgodilo se je tudi, da je kurir zvečer avto zaklenil, zjutraj pa je našel odprtega. Pri mopedu je izginilo ogledalo.
Kako naj bi ravnali, da se vse to ne bi dogajalo?
STE PRIPRAVLJENI NA NARAVNO NESREfO ALI VOJNO?
Odlok zveznega izvršnega sveta R. s. št. 55 z dne 18/3-1970 obvezuje vse državljane, delovne in druge organizacije, da [Porajo imeti minimum sredstev za zaščito pred vojnimi akcija odlok je objavljen v »Uradnem listu SFRJ«, št. 13/70 in velja od 26/3-1970. Občani morajo nabaviti zaščitna sredstva v dveh letih, delovne organizacije pa v enem letu, od dneva veljave odloka.
Na posebnem sestanku organov ZIS in proizvajalcev je bil tudi točno določen sestav posameznih zaščitnih kompletov.
Podjetje »Kemofarmacija« in »Partizanska knjiga« sta v dogovoru z organi za narodno obrambo pripravili zaščitne kompote za potrebe občanov in delovnih organizacij. Ti kompleti vsebujejo vsa predpisana sredstva, poleg tega pa so jim dodali še nekatere artikle, ki pomenijo zadnjo novost v zdravstveni oz. zaščitni tehniki namesto nekaterih manj zahtevnih tešitev.
Te komplete je pregledala komisija zveznega sveta za zdravstvo in socialno politiko ter republiškega sekretariata za narodno obrambo. Komisija je mnenja, da na sedanji stopnji razvoja industrijske proizvodnje ni mogoče realizirati boljših jn racionalnejših rešitev, tudi z aspekta praktičnosti uporabe 'a čuvanja artiklov za uporabo v izjemnih stanjih.
Ti kompleti so tudi cenejši od vseh enakovrednih!
Visoka funkcija organov, ki so komplete pregledali in priporočili, izključuje kakršnekoli konjunkturne komercialne po-
Vsebina:
—	1 kom. prvi zavoj tip III.
—	1 zav. vata 50 g
—- 1 zav. papirnati robci
—	1 zav. pralno sredstvo
—	50 g soda bikarbona
—	200 ml alkohola
—	1 kom. zaščitno ogrinjalo Iz PVC folije
—	1 kom. zaščitna gumijasta maska — respirator, s sposobnostjo zadrževanja: fini prah 98 %, oljna megla 97 %. Zelo preprosta menjava filtrov In nadomeščanje s priročnimi filtri.
Komplet je pakiran v kartonski škatli in PVC ovitku ter nepredušno zaprt.
Priporočamo, da direkcije — obrati — službe delovne organizacije pošljejo skupna naročila za svoje delavce službi za varstvo pri delu, narodno obrambo in civilno zaščito (referentu za narodno obrambo). Cena osebnega kompleta je 55.— din ter oproščena prometnega davka.
2.	ZAŠČITNI KOMPLET ZA DELOVNE ORGANIZACIJE
Obvezen na vsakih 50 delavcev, a) Priročna lekarna:
—	2 kom. ovoj za prvo pomoč tip 1
—	4 kom. ovoj za prvo pomoč tip 2
—	4 kom. ovoj za prvo pomoč tip 3
—	2 kom. Muli ovoj rezani 6/5
—	4 kom. Muli ovoj rezani 8/5
—	4 kom. Muli ovoj rezani 10/5
—	2 kom. ovoj tip 4
—	2 kom. Alu plast 40 X 60
—	2 kom. Alu plast 60 X 80
—	6 kom. gaza sterilna 1/4 m
—	2 kom. gaza sterilna 1/2 m
—	2 kom. gaza sterilna 1 m
—	10 kom. trikotna ruta po 2 kom. v PVC vrečki
—	4 kom. Tosama plast 10/8
—	6 kom. Tosama plast 10/6
—	2 kom. Virplast 5 m X 20 m
—	1 kom. Virplast 1 m X 1 cm
—	10 kom. varnostne sponke
—	1 kom. škarje
—	1 kom. blok
—	1 kom. svinčnik.
Priročna lekarna je spravljena v torbici, izdelani Iz impregniranega platna in skaja. Barva SMB. Cena 190.— din (brez prometnega davka).
3.	KOMPLET ZA DEZINFEKCIJO IN DEKONTAMINACIJO
—	2,5 kg pralnega sredstva v zavitkih š 250 g
—	1 kg klorno apno v zavitkih 6 100 g
—	3 I alkohola
—	2 zav. vata š 1 kg
—	1 zav. vata a 500 g
—	50 zav. papirnati robci
—	100 ampul atropina a 2 ml
—	100 kom. igle sterilne v plastičnih cevkah
—	5 kom. Silex brizge
—	10 I bencina.
Vsa sredstva so pakirana v kartonski škatli in PVC ovoju. Cena 330.— din brez prometnega davka.
Posebna pozornost je posvečena embalaži posameznih artiklov s ciljem, da bi se uporabnost zaščitnih sredstev ohranila čim dlje. Vsa hidroskopna sredstva (klorno apno, soda, praški) so embalirani v manjše, za uporabo praktične in pred vlago zaščitene zavojčke. V kompletih ni nobenega stekla. Tekočine so v plastični posodi.
Gumijasta plinska maska — respirator v osebnem kompletu je tako po uporabnosti, kot tudi po zaščitni moči vsekakor mnogo boljša od priročne, doma Izdelane, platnene maske, pa tudi cenejša.
4.	ZLOŽLJIVA SANITETNA NOSILA
Predpisana so na vsakih 100 delavcev v delovni organizaciji. Izdelana so iz duraluminijskih cevi z lesenimi ročaji. Ležišče je iz močnega platna z zglavnikom. Nosila so zložljiva. V prečkah pod glavo in nogah je premični zglob, ki omogoča prelom — zlaganje.
Cena Je 395.— din.
Posebno se opozarjajo trgovska In gostinska podjetja, da so po uredbi ZIS dolžna nabaviti poleg sredstev za zaščito svojih delavcev tudi potrebne količine sredstev za kolektivno zaščito 25 % povprečnega števila obiskovalcev, ki se utegnejo hkrati zadrževati v njihovih prostorih.
Priporočamo delavcem v delovnih organizacijah, da ne odlašajo z nabavo osebnega zaščitnega kompleta.
Ni treba, da pride do vojne — zaščitna sredstva potrebujemo tudi ob raznih večjih obratnih, prometnih In naravnih nesrečah.
Referent za
narodno obrambo in civilno zaščito podjetja:
ALOJZ DOLNIČAR
Na 19. mednarodno razstavo embalaže v Parizu so odpotovali trije člani kolektiva Emone, in sicer Jožica Rozman, Meta Vavpetič in ing. Andrej Čampa. Razstava je trajala od 8. do 15. novembra 1970, v sedmih paviljonih so bile prikazane naslednje dejavnosti:
—	embalaža, pakiranje in prezentacija,
—	propaganda na prodajnem mestu,
—	oprema za živilsko industrijo,
—	stekleničenje in različni načini pakiranja,
—	prehrambena industrija,
—	mlekarstvo,
—	mesna industrija.
Obiskovalci smo si lahko ogledali različne stroje za pakiranje in nove embalažne materiale, kar nas je — z ozirom na naše potrebe najbolj zanimalo. Opazili smo precejšen poudarek paletizaciji.
Meta Vavpetič
MEDNARODNA RAZSTAVA EMBALAŽE V PARIZU
Generalni direktor EMONE s svojimi sodelavci na ogledu razstavljenih mesnin
Uspela degustacija mesnin v MIZ
Dejavnost obrata Mesna industrija Zalog je bila večini trgovskega kadra le delno poznana. Zato se je vodstvo obrata odločilo, da organizira degustacijo in prikaz celotnega asortimana od klobasičarskih, konzervnih, suhomesnih ter delikatesnih proizvodov. Vabilu se je odzvalo okoli 80 predstavnikov Direkcije za maloprodajo, ki neposredno sodelujejo pri prodaji mesa in mesnin širom po Sloveniji. Solidna kvaliteta izdelkov ter asortiman, ki je že vrsto let v državnem merilu kronana z neštetimi priznanji, se je odražal tudi v tem prikazu dejavnosti.
Celotno aranžiranje ter kulinarično ureditev razstave je prevzela verzirana ekipa Slona, kateri se za sodelovanje tudi na tem mestu najlepše zahvaljujemo. Pred samo praktično degustacijo izdelkov se je vršil delovni sestanek, kjer so bile izmenjane z vodstvom obrata pripombe in izkušnje. Sledil je ogled važnejših proizvodnih oddelkov, pri čemer je bilo soglasno ugotovljeno, da moramo čimprej s skupnimi močmi obrat modernizirati ter mu dati z opremo sodobne industrijske delovne pogoje, ki jih nujno potrebuje.
Poleg eminentnih predstavnikov Direkcije za maloprodajo in Direkcije za grosiranje se je obiska v Mesni industriji Zalog udeležil tudi generalni direktor našega podjetja, ki je v svojem govoru večkrat poudaril pomen dobrega sodelovanja in organske povezave med proizvodnjo in prodajo še posebno sedaj, ko prehajamo s prvo fazo rekonstrukcije v močnejšo predelavo. »Emona — kvaliteta« mora postati pojem pri potrošnikih. Naloga proizvodnje je, še nadalje zagotoviti standardno kvaliteto in količino, prodaja pa mora to kvaliteto znati prodati kot našo — lastno.
Jože Tavželj, ing. živ.
SREČNO 1971
Spet prišlo je Novo leto stisnimo si vsi rokč in z besedo prav od srca, si izrazimo želje.
Da bilč bi srečno, zdravo, to je želja pač nas vseh, da bi vsak s svojim delom kaj za skupni dal uspeh.
V vseh obratih naj zavlada skrb za silni naš polet, da bo gospodarstvo zdravo, dinar pa stabilen spet.
Le s složnim pridnim delom bomo vsem problemom kos. Naj bo vsak član kolektiva, vsej Emoni v ponos.
Franc Vezenšek
PARE V SKLAD SKUPNE PORABE
Pri obračunavanju osebnih dohodkov se zneski seveda končavajo tudi s parami, na primer 23 par (ali 23 starih dinarjev), 38 par. 9 par in podobno. Izplačujejo pa v okroglih zneskih. Znesek, ki se nabere pri tem zaokroženju navzdol, je tudi pri tako velikem kolektivu kot je naš, neznaten: 18 do 20.000 starih dinarjev na mesec. Tega denarja si ne razdelijo v obračunski službi (kot menda nekateri govorijo), ampak ga vložijo v sklad skupne porabe podjetja.
Vsakdo ima svojo življenjsko zgodbo, nekateri tudi kriminalno.
Čas, ko je lov prepovedan, velja za vse lovce. Le za žensko, ki lovi moža, velja lovska sezona non-stop.
Edino bedaki se ne smejejo šalam na svoj račun.
Vse je večno do smrti, celo večnost.
Čas mineva in vendar je edini, ki ostane.
Sonca, meseca in zvezd že davno ne bi bilo več, če bi jih dosegel človeški pohlep.
Stara ljubezen ne zarjavi, če uporabljaš VVD-40.
Mali ljudje ne bodo zrasli od pitanja z obljubami.
Še sreča, da smo nasedli. Lahko bi se tudi potopili.

TRI OSEBNOSTI — TRI ANEKDOTE
Sosed pek je tožil Sokratu, da ima na vrtu drevo, ki mu prinaša nesrečo. Na njem so se obesile že tri njegove žene. Sokrat se je domislil svoje zlobne žene Ksantipe in zaprosil peka: »Dragi prijatelj, dovoli, da presadim tvoje drevo na svoj vrt.«
Irskega pisatelja Bernarda Shavva je nekdo vprašal: »Ali verjamete, da je tisti, ki se oženi v petek,
vse življenje nesrečen?« »Seveda, verjamem«, je odgovoril Shaw. »Zakaj pa naj bi bil petek izjema?«
Znana filmska igralka Marlene Dietrich je o inteligentnosti moških in žensk dejala: »Morda je res, da so moški inteligentnejši od žensk, toda jaz še nisem videla ženske, ki bi tekala za neumnim moškim in občudovala samo njegove lepe noge.«
SAMEC ALOJZIJ JE ODŠEL V POKOJ
Konec novembra je obrat mesno industrijo Zalog zapustil njen dolgoletni član SAMEC Alojz, eden najpridnejših in najprizadevnejših članov kolektiva in dober poznavalec mesarske stroke. Skromen, tovariški in vedno pripravljen, da pomaga s svojim delom in bogatimi izkušnjami sodelavcem in tovarni je po štiridesetih letih težkega dela odšel v zaslužen pokoj.
Kolektiv obrata mu želi ob tej priliki še mnogo prijetnih let v krogu svoje družine in upa, da ne bo pozabil na soto-variše, ter da se bo še mnogokrat oglasil med njimi.
Kolektiv obrata MIZ
Raje sem iznesla jajca kot probleme
NA PRIVATNI IZLET
Pol leta so v predstavništvu Beograd pričakovali naročeni avtomobil, saj je bilo brez vozila njihovo delo otežkoče-no. Končno so dobili R-16, ki naj bi koristil uslužbencem na predstavništvu in seveda matičnemu podjetju. Tudi šofer je bil že več mesecev sprejet na delo.
Do tu je vse v redu. Šofer je avto prevzel, nato ga pa je
samovoljno uporabil za privatno vožnjo. Verjetno za to ne bi nihče izvedel, če se ne bi tej skriti vožnji zgodila prometna nesreča. In predstavništvo je spet brez avtomobila. Vsaj za nekaj časa in stroški so neizogibni.
Vse to zaradi samovolje in nediscipliniranosti nekega člana kolektiva.
V prostorih prejšnje klasične trgovine Prehrane v Nazorjevi ulici je od sobote 12. decembra 1970 preurejen lokal z bifejem in igralnimi aparati. Mini casino privablja številne obiskovalce
Odgovorni urednik Marjan Lavrič — Uredništvo: Ljubljana, Kersni« kova 2, telefon 310-655, int. 224 — Glasilo izhaja vsak mesec za vse člane kolektiva — Tiskarna PTT Ljubljana. Naklada 4500 NE — Glavni urednik Jasna Novljan