Etbin Kristan: Pristna ženska potrebuje ljubezni za življeuje. 441 Pristna ženska potrebuje ljubezni za življenje Spisal Etbin Kristan. Iz >Dokumente der Frauen« prevel R. D. Stavek, s katerim naslovljam svojo razpravico, sem citai v «list- nici» lista »Dokumente«. Izrekla ga je neka nasprotnica ženskega gibanja, a zdi se mi vsekakor vreden, da se ne- koliko bolje osvetli. Ne, da bi se morda hotel norčevati iz njega, ampak dotakniti se ga hočem v dokaz, da bi se morala baš ljubezni potrebna žena z vsem svojim zanimanjem udati pravnemu boju žena in kar največ možno pomagati, da se današnje neznosno borne raz- mere nadomestijo s pametnimi odnošaji. Pristna ženska potrebuje ljubezni za življenje. Niti trenotek mi ne vstaja dvom, da ta izrek ne bi bil istinit. Menim pa, da je pravzaprav tudi možu ljubezen potrebna ter da tiči v tem oziru že v naravi človeštva neka jednakost spolov. Nika- kor pa se ne strinjam s tem, da bi se imela trditev tako umevati, da bi ženska potrebovala samo ljubezni, iz česar bi sledilo, da se ji ni treba brigati za nobeno drugo stvar na svetu in iz česar se res izvaja lažnivi nauk o »naravnem poklicu ženske kot hišne mamice«. Bilo bi pravzaprav absurdno, ako bi skušal dokazati, da je na svetu zelo znatno število rečij, ki se dotikajo ženske ravno tako ali vsaj blizo tako, kakor ljubezen. No, tega niti ne nameravam. Dosti je, da se ozre ženska v lastnem življenju nekoliko naokrog. V tem oziru pride pač sama do pravega spoznanja. Toda ljubezen. Njej, katero ima človeški rod zahvaliti za svoj obstanek, njej, ki vstvarja v življenju najblaženejše užitke in najbo- lestnejše muke, hočem posvetiti nekoliko vrstic. Trdim, da današnje razmere ljubezen profanirajo, da ji jemljejo vse mogoče svetosti in svetišča, kar ima ona svetega. Skoraj hraber mora biti, kdor hoče v današnjih časih priznati, da ceni ljubezen. V lirskih pesnih, ki se jih ne smatra resnimi, ali na gledališčnem odru, katerega se priznava samo kot sredstvo lahkotne zabave, je kaj takega še dovoljeno. V praktičnem življenju velja ljubezen kot smešna sentimentalnost, in človeka, ki vanjo veruje — bodisi ženska ali možki — smatrajo nekako za izrodek. Priznava se sicer zakon, trpe se »razmere«, vzdržujejo se maitrese, toda ljubezen ... ? Smešno ! Možu izbijejo oziri njegovega gmotnega obstanka sanjarije iz glave, deklici pa že njeni starisi vravnajo pamet. 442 Etiiiii Kristan: Pristna ženska potrebuje ljubezni za življenje. Tukaj je modrost stavka »omnia sunt naturalia« pri kraju, kajti ta položaj ni naraven in blazno bi bilo trditi, da si dela narava sama silo. Ljudje — ljudje so ustvarili razmere, v katerih se narava zatira in preklinja, v katerih je postala sužnja in zločinka. Narava hoče ljubezni, toda ljudje jo ovirajo v izvrševanju njene volje. Kjer nastopi ljubezen, dela ji kakoršnakoli sila zapreke, da se ne more popolnoma razviti, da nastane trpljenje — bolezen. Silovana narava reaguje —¦ noben vzrok ne ostane brez učinka. Ce je torej to naravno, kar je plod svobodne, nepokvarjene narave, ne morejo se današnje razmere smatrati naravnimi in da se pomore naravi do njenega pravega de- lovanja, je neobhodiao potrebno, da se današnje razmere odstranijo. T)a pa ne stopi nova potvoritev na mesto sedanje, je tudi potrebno spoznavati naravo, njeno bistvo, njene zahteve in se morajo razmere v tem smislu uravnati. Pristna ženska potrebuje ljubezni za življenje. Izvrstno! To je zapisano tudi v knjigi narave. Kaj je ljubezen? Kje je ljubezen? V naši meščanski družbi? Lahkoverne in nekoliko optimistiške duše potrdé to vprašanje. Družba se res bavi z neko rečjo, ki se vidi naivnežu, kakor bi bila ljubezni vsaj zelo sorodna ! Država in cerkev kot predstojnici družbe poznata zakon. Jaz pa tr- dim, da imata zakon in ljubezen samo izjemoma kaj skupnega, kajti niti se more trditi, da bi bil zakon živi vir ljubezni, niti da bi bili zakoni, ki so dandanes v navadi, proizvod ljubezni. Da, ako se pri- meri tuintam, da se dvoje človeških bitij združi iz iskrene, strastne naklonjenosti v tako imenovano, »zvezo za življenje«, tedaj je prav mo derno zakonsko življenje najbolj primerno, da prežene ljubezen po- časi, pa gotovo iz njenega doma. Uvodoma sem opomnil, da mora biti skoraj pogumem, kdor hoče v današnjih časih priznati, da ceni ljubezen. Človeka, ki sodi o ljubezni količkaj idealno, se v resnici smatra kot nemodernega, kot antikviranega. Poslušajrao le pogovore, v kakoršnikoli možki družbi. O ženskah se tu gotovo mnogo g^ovori. Toda v kakšnem tonu ! Gorje, ako bi kakemu »sanjaču« prišlo na um, da bi se spominjal dame svojega srca z resnimi, dostojnimi besedami ! Bil bi gotovo tarča najduhovitejših ali tudi najumazanejših dovtipov; kar pa o ta- kih prilikah doleti ženo, to navadno tudi ni malenkost. To gotovo ne more biti brez vzroka, kajti, nota bene, to ni izjema, nego to je pravilo in kar je nasprotnega, je izjema. A to je umljivo. Kako naj bi bilo drugače, ako se vsi družabni odnošaji zakrožujejo s tem, da postane iz ljubezni — smešna igrarija? Ako se vzgajajo cele gene- racije za posel, ki mora ugonobiti ljubezen ? Ako imamo institucije 443 kakor je kavcija častnikove soproge ali zdravniška preiskava žene železniškega čuvaja glede njene službene zmožnosti ? Ženska čuti strastno poželenje po ljubezni, toda pokazati ne sme tega, ker bi bilo nasprotno »običaju«. Pa če že ne more več prikriti, vendar ne sme slediti nagonu svojega srca, ker je tisoč in tisoč »ozirov« na poti. In če konečno ni očeta ali matere, ki bi ug^o- varjala mesalijanci v »pravem interesu« svoje hčerke in ako se njena želja združi z njegovo željo, tedaj se pojavi še v naših razmerah najvažnejše vprašanje po sredstvih za napravo in vodstvo gospodinj- stva : po njenem premoženju in njeg-ovih dohodkih. Ako to kramarsko računarenje že profanira najveličastnejši čut srca, postaja isto v ne- številnih slučajih sploh nepremostliv zadržek, ki zapoje vsaki ljubezni labodji spev. Pristna ženska potrebuje ljubezni za življenje. Da, baš za to se gre. Razmere treba ustvariti, v katerih se ne bode ženska samo v posebno ug-odnih okolščinah lahko možila, temveč v katerih bode lahko ljubezni našla in ljubezen vračala. Gre se za to, da se povr- nejo ljubezni uropana prava, za to, d a s e z 1 o m i d e n a r n a pre- moč nad ljubeznijo. Nikakor ne stojim na stališču, da je boj za dosego tega cilja samo ženin poklic. Kdorkoli smatra svobodo kot to, kar je v resnici, bi moral vstopiti tudi za popolno emancipacijo, za neomejeno pravo ženske. Toda to mora vsakdo umeti, da morajo v prvih vrstah teh bojevnikov stati ženske same in sicer baš one, ki so si ohranile vero, da potrebuje pristna ženska ljubezni za živ- ljenje *). *) Ta članek, katerega je spisal naš rojak Etbin Kristan za list ..Dokumente der Frauen", ponatisnila sta tudi „Frankfurter Zeitung" in „Bukarester Tagblatt" mimo drugih manjših listov.