• äf- i Brezdomci dobro oznojili »vipovce« Branku Mačku bodo sodili v Celju "l.i 90,6 95,1 95,9 100,3 IMUj DN INPE1 IK FEK EMM T i On ST. 73 - LETO 65 - CELJE, 17. 9. 2010 - CENA 1,25 EUR Steklarna in novimi v ■ z novo pecjo upi Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim Za uspeh je treba imeti kmečko PT iT i Po lanskem kriznem letu se očitno tudi Steklarna Rogaška postavlja na noge. To dokazuje 2,5 milijona evrov vredna nalož- logiko ba v obnovo steklarske peči za električno taljenje kristalnega stekla. Rimske terme dočakale kredit Sveče so zgorele, dolgovi ostajajo Izletnik ne more ugoditi Prožinski vasi Foto: GrupA Mercator Center Celje Opekam iš ka 9. Ca Ija, tel. St: 03/426 fiO 00 Židan proti hitri cesti in špekuliranju hmeljarjev 2 DOGODKI NOVI TEDNIK 1 URŠKA SELIŠNIK uvodnik Nasprotja Dogajanje minulega tedna je, vsaj v gospodarskem smislu, postreglo s številnimi kontrasti. Toliko nasprotujočih si besed je skoraj težko slišati. Po eni strani optimizem predsednika vlade Boruta Pahorja o tem, kako se je Slovenija izvila iz najhujše krize. Pa so se na drugi strani oglasili obrtniki s čisto kon-kretnimiproblemi - sivo ekonomijo, plačilno nesposobnostjo in še čim, torej z dejanskim stanjem, ki grozi, da bodo »manjši« propadli. Premier je optimizem ponavljal na odprtju obnovljene peči v Steklarni Rogaška in slatinske steklarje postavil kot svetel vzor za Slovenijo. Streljaj čez cesto stoji Steklarska nova kot nemi pričevalec marsičesa, kar država obljublja, a ne izpolni. Če je država kot lastnik kršila zakonodajo, zakaj bi potem drugi do pike izpolnjevali vse zapisano? Če delavci, kot v primeru Steklarske nove, ovadijo direktorja, pa se nič ne zgodi, zagotovo ostaja vprašanje, če bo v prihodnje z novo zapisanim zakonskimi določili bolje. Za mnoge bi bilo dovolj, če bi bilo drugače oziroma če bi se vsi samo držali zakonov. Svoje je dodala tudi regijska razvojna konferenca, na kateri je bilo jasno in glasno povedano, da je Savinjska regija, če res izjemno grobo poenostavimo, praktično na psu. Eden od dokazov so delavci v Vegradu, ki jih že več mesecev izigravajo s plačami. Zdaj tudi zato, ker se je na del izplačil usedla banka. Upravičeno? Neupravičeno? Vsak zagovarja svojo teorijo. Še včeraj so bili vegradovci brez dogovorjenih plač za avgust, zato so zagrozili s stavko. Tako se agonija zaposlenih nadaljuje, velenjska občina pa menda išče pomoč na ministrstvu, da bo lahko lačnim še naprej plačevala tople obroke. Koliko zgodb, predvsem zaradi neplačanih podizvajalcev, se še skriva v Ve-gradu, danes verjetno ne zna nihče odgovoriti. Sliši se le, da mnogi preprosto ne morejo več. Na srečo na drugi strani obstajajo posamezniki, ki s svojimi dosežki, nagrajenimi kot so gazele, inovatorji, priznanji na sejmu izstopajo. In vsaj nekoliko popravljajo splošno sliko. Ampak zdi se, da so premalo upoštevani in cenjeni, da se njihov glas premalo sliši. »Tako hudo, kot je bilo, ne bo nikoli več,« je v Celju obljubil premier Pahor. Ampak za začetek bi vse povedano veljalo povezati v zgodbo, v kateri bi imel vsak vsaj toliko, da bi brezskrbno kupil kruh in mleko. PETEK SOBOTA MMM M3Sm KEEEI KD VOLILNE PREDSTAVITVE KANDIDATOV, STRANK IN PROGRAMOVV VOLILNIH PROPAGANDNIH SPOROČILIH V NOVEM TEDNIKU IN NA RADIU CELJE POKLIČITE MARKETING NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE 03-42-25-100 CENIK JE NA www.nt-rc.si Direktorja celjske in velenjske gospodarske zbornice Drago Polak in Franci Kotnik sta predstavila precej slabo gospodarsko sliko regije. Konec capljanja Savinjske regije? Savinjska regija praktično v vseh kazalcih zaostaja za slovenskim povprečjem -Bo Mosova razvojna konferenca pomenila prelom? Razvojna konferenca Savinjske regije, pripravili so jo v sredo na Mosu, je razkrila izjemno slabo gospodarsko sliko regije, ki menda, seveda ironično rečeno, slovensko povprečje presega samo glede indeksa staranja. V vseh ostalih kazalcih - rasti prebivalstva, bruto proizvodu, dodani vrednosti in bruto plačah - pa Savinjska regija zaostaja za republiškim povprečjem. Tudi zato je bilo v ospredju vprašanje, kako ob sodelovanju vseh regijskih akterjev zagotoviti uspešnejši razvoj regije. »Čeprav je v regiji ogromno posameznikov in tudi podjetij, ki izstopajo iz povprečja, jih ne vidimo in slišimo,« je povedal direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec in opozoril, da je zaupanje v Savinjski regiji zelo omajano. Zato je bil namen konference, da agencija s partnerji posluša in sliši glas gospodarstva. »Število gospodarskih družb v regiji narašča, prav tako brezposelnost,« je povedal direktor Savinjsko-ša- leške gospodarske zbornice Franci Kotnik. Po njegovih besedah je minulo leto tudi v Savinjski regiji večina podjetij poslovala negativno, medtem ko so letošnji podatki le nekoliko boljši. Po podatkih zbornice so prihodki regije v petih letih zdrsnili s 13 odstotkov vseh prihodkov v državi na slabih 10. Prav tako bruto mesečna plača v Savinjski regiji za 11 od- jena v zvišanje dodane vrednosti na zaposlenega, prav tako ji primanjkuje raziskovalcev in inovatorjev. Po mnenju predsednice Odbora za človeške vire Regionalnega razvojnega sveta Karmen Le-skošek je več pozornosti treba posvetiti vseživljenjske-mu učenju, zmanjšanju deleža tistih, ki so brez izobrazbe, kadrovskim štipendijam ter študente z ustanovitvijo Da je bilo dogajanje v Savinjski regiji precej turbulentno, je omenil tudi minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Henrik Gjerkeš. »Zdaj je v tej regiji nov osrednji razvojni subjekt, ki ima po mojem mnenju dober potencial, kot ga ima tudi sama regija. Kar pa se tiče posledic dejanj v preteklosti, pa mislim, da jih moramo izkoristiti v pozitivnem smislu, ne pa gledati nanje kot na napačne korake v razvoju te regije,« je odgovoril na vprašanja o celjskem Tehnopolisu kot osrednjem gonilu razvoja Savinjske regije, ki je popolnoma obstal. stotkov zaostaja za republiškim povprečjem. Skupaj navzgor Kot je pojasnil direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje Drago Po-lak, je regija premalo usmer- fakultet obdržati na študiju v regiji, saj jih izven regije študira kar 85 odstotkov. Veliko besed je bilo namenjenih povezovanju in skupnim interesom, ob tem pa, seveda na podlagi izkušenj iz preteklih let, tudi opozo- ril, da bo treba sodelovanje udejanjiti brez fig v žepu. Med prednostnimi cilji regije v agenciji vidijo gradnjo 3. razvojne osi, ureditev sodobnega medicinskega centra v Celju, ureditev porečij večjih rek ter ponujanje več izobraževalnih vsebin. Želijo pripraviti razvojni dokument, ki bo z ambicioznimi cilji predstavljal vodilo regije za prihodnje programsko obdobje. Po mnenju Jazbeca bi bilo treba oblikovati predstavništvo regije, ki jo bo z usklajenimi stališči zastopalo na ravni države. Tudi zato bo verjetno med zaključki konference navedeno, da je treba sistematično graditi medsebojno zaupanje za sodelovanje, poslušati glas vseh, ki lahko prispevajo k razvoju Savinjske regije, predvsem pa preseči parcialne interese, se povezovati in graditi partnerstva za doseganje skupnih ciljev. Vse s ciljem »skupaj navzgor«, kot se glasi nov razvojni moto Savinjske regije. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA televizija + internet + telefonija (Detel) 03 t2 88 198 www.turnsek.si Tnqeek Hitmt prcnon podatkov BUicfna BoroSniiia T21 256Kbps/256Kbps 21 EUR T30 2Mbps/384Kbps 30 EUR T33 4Mbps/lMbps 33 EUR TflZ 12Mbps/2Mbps il EUR T54 24Mbps/3Mbps SfI EUR T65* 48Mbps/6Mbps 65 EUR T75* 96Mbps/10Mbps 75 EUR 'Priključitev je zaenkrat možna na območju Celja Z okolicO, ŠtOr, Dobme, NoV« Cerkve in Vranskega. Savinja, za uradnike uganka V polzelskem kulturnem domu je bila delavnica za iskanje predlogov in ukrepov za pripravo osnutka nacionalnega načrta upravljanja voda za obdobje do leta 2015. Delavnice, bila je druga v nizu osmih po Sloveniji, pripravlja ministrstvo za okolje in prostor. Slednje bo po posvetovanjih s predstavniki lokalnih skupnosti, podjetij, neprofitnih organizacij in drugih do konca leta pripravilo končno različico načrta. Udeleženci so na začetku Konkretne izkušnje, pobude izrazili pomisleke glede t. i. moderirane delavnice in reševanja ugank, kot so si ve-čurno delavnico zamislili predstavniki ministrstva. Opozorilo, da so se ljudje ob Savinji že dovolj naposluša-li uradniških nasvetov in najrazličnejšega predstavljanja osnutkov načrtov, namesto da bi država čimprej začela dela na porečju Savinje in zanjo skrbeti kot dober gospodar, je obetalo, da bo srečanje na koncu le doseglo svoj namen - uskladitev predlogov in ukrepov s strokovnimi podlagami za čisto in poplavno bolj varno Savinjo. in predlogi so prišli s strani lokalnih oblasti. Srečanja so se med drugim udeležili predstavniki Pivovarne Laško, celjskega VOC, Mestne občine Celje in Občine Polzela, predstavniki ribiških družin in taborniškega društva. Vodja Oddelka za okolje in prostor v Mestni občini Celje Roman Kramer je izpostavil primer dobre prakse čiščenja odpadnih voda ter pripravo projektov za zagotavljanje poplavne varnosti na območju Celja. »Že več kot deset let se pripravlja državni prostorski načrt za suhe zadrževalnike, zato smo se de- la lotili sami in projekt pripeljali tako daleč, da bo lahko država zdaj kot upravičenka črpala sredstva iz kohe-zijskega sklada.« Poudarja, da je treba vrniti stroko in denar v vodno gospodarstvo ter ga decentralizirati. »Prišlo je do popolnega razpada vodnega gospodarstva. Nekdanja vodnogospodarska podjetja so prevzeli koncesionar-ji, ki ne izpolnjujejo osnovnega poslanstva, to je rednega vzdrževanja vodotokov. Namesto za vzdrževanje država raje namenja denar za posledice poplav,« pravi. Direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Martina Zupančič ob tem predlaga, da bi nekaj suhih zadrževalnikov spremenili v mokre in zadržali vodo za obdobje suše, ko kmetijci vodo potrebujejo. Na inštitutu so se preusmerili v kapljično namakanje, vrtino za koriš- Bodo delavnice poskrbele za čisto in poplavno bolj varno Savinjo? čenje podtalnice pa so med drugim sami financirali. Skrb v porečju Savinje bi morala biti usmerjena predvsem za ohranjanje obstoječega stanja, protipoplavno varnost, možnost energetske izrabe in vpliva kmetijstva. Po besedah državne sekretarke na okoljskem ministrstvu Irene Rejec Brancelj bo nacionalni načrt za porečje Savinje vseboval največ ukrepov na področju podzemnih voda. Vodonosnik je v slabem stanju zaradi povečane stop- nje nitratov oziroma hranil in sredstev za varstvo rastlin. Rejec Branceljeva se ob tem strinja, da nekateri problemi ne bodo mogli čakati do leta 2015. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA (arhiv NT) Židan proti hitri cesti Kmetijski minister mag. Dejan Židan se je v sredo mudil na obisku v Savinjski dolini. V Mlekarni Celeia v Arji vasi so ga seznanili z letošnjimi uspešnimi rezultati predelave mleka in s prenovljeno blagovno znamko Zelena dolina. Obljubljena pomoč hmeljarjem in odločni »ne« proti trasi hitre ceste skozi Braslovče sta vzpodbudna za hmeljarje in obenem napoved sprememb za večjo zaščito kmetijskih zemljišč. Direktor mlekarne Marjan Jakop zadovoljno ugotavlja, da je prodaja izdelkov narasla še pred prenovo blagovne znamke. Mlekarna je postala dodatno prepoznavna z novo linijo izdelkov in sledi evropskim usmeritvam ne le na področju prehranske varnosti, temveč tudi na področju ekološke embalaže. Proizvodnja mleka v Sloveniji predstavlja 15-odstotno vrednost kmetijske proizvodnje. To znaša 642 milijonov litrov mleka na leto, od tega izvozijo približno 31 odstotkov mleka. Oktobra pričakujejo četrto povišanje cen mleka. Odkupna cena mleka se približuje povprečni evropski, ki trenutno znaša 30 evrov na 100 kilogramov mleka. Minister je ob tej priložnosti napovedal tudi začetek akcije za zaščito živil pred ponaredki. »Želimo zaščiti proizvajalca, trgovske sisteme in potrošnika,« pravi Židan. Akcijo so pričeli pri medu in ugotovili, da je bil kar vsak peti lonček rezultat poneverbe. Preverjanje so sedaj razširili tudi na mleko in mlečne izdelke. V ta namen bodo namenili od 300 do 400 tisoč evrov sredstev za inšpekcijski nadzor in laboratorijsko preverjanje živil. Ministrovo zagotovilo, da bodo hmeljarji do konca leta Prožinski vasi ne morejo ugoditi prejeli obljubljeno pomoč države v višini okoli 600 tisoč evrov zaradi nizke odkupne cene hmelja in razmer na svetovnem trgu, je za hmeljarje vzpodbudni. Ob tem pa Židan opozarja na njihovo špekulativno vedenje, s katerim so v veliki meri sami pripeljali do neurejenih razmer in poudarja dosedanjo podporo države proizvodnji hmelja. Več kot 80 odstotkov hmeljarjev je vključenih v integrirano predelavo hmelja, za kar prejmejo pomoč in 332 evrov na hektar zemljišča kot neposredno plačilo. V prid hmelj-skim in ostalim kmetijskim zemljiščem je tudi negativno stališče kmetijskega ministrstva o umestitvi trase hitre ceste skozi Braslovče. Po besedah Židana bi na ta način uničili najboljše zemljišče, v katerega je bilo vloženega veliko denarja. Hitra cesta bi otežila strojno obdelovanje hmeljišč in ogrozila namakalne sisteme. V bran in zaščito kmetijskega prostora Židan napoveduje spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih in temu ustrezno spremembo prostorske zakonodaje. Zakon bo določil trajna kmetijska zemljišča, ki bodo na ta način postala nedotakljiva, v primeru nujnih razvojnih posegov pa bodo uvedli finančna nadomestila. MATEJA JAZBEC Po pritožbah staršev in drugih krajanov Prožinske vasi pri Štorah, ki zahtevajo avtobusni prevoz svojih šolarjev vse do šole na Lipi, so v avtobusnem podjetju Izletnik opravili analizo o tej možnosti. Vaščani Prožinske vasi so namreč že junija naslovili na občino peticijo zaradi nezadovoljstva, ker morajo njihovi šolarji izstopati iz avtobusa že ob nevarni glavni cesti med Štorami in Celjem (na postajališču »pri Godcu«) ter nato prečkati nadvoz. Osnovnošolci iz Prožinske vasi se namreč vozijo do Štor ter nazaj z rednimi Izletnikovimi avtobusi, občina pa jim plačuje stroške mesečne vozovnice. V Izletniku so svoji analizi posvetili dva dneva ter preverjali, ali je mogoč postanek rednih avtobusov med Šentjurjem in Celjem še v štorskem blokovskem naselju Lipa, kjer je štorska šola. »Ugotovili smo, da bi tako dijaki iz šentjurske smeri zamudili k pouku v Celju deset minut,« odgovarja po analizi Boštjan Čokl, vodja službe marketinga v Izletniku. Po tej ugotovitvi V Izletniku so ocenili, da redni avtobus ne more rešiti problema prevoza otrok iz Prožinske vasi do šole na Lipi. bodo z Občino Štore opravili pogovor ter ji predla- gali možnost uvedbe posebnega šolskega avtobusa, ki naj bi začel pot že v Vrb-nem, se ustavil v Prožinski vasi ter končal pot pri šoli na štorski Lipi. Z avtobusnimi prevozi imajo prav tako resne težave v blokovskem naselju Lipa v Štorah, ki je onkraj nadvoza. Občani Lipe so nezadovoljni, ker Izletnikovi lokalni avtobusi iz Celja v njihovo naselje ne vozijo, saj je njihova zadnja postaja pri železniški postaji Štore, v spodnjih Štorah. Na Lipi namreč živi večina prebivalcev naselja Štore, ki menijo, da bi po dokončanju nadvoza čez železniško progo ter po dokončanju doma starejših občanov na Lipi o možnosti vožnje lokalnega avtobusa v blokovsko naselje morali znova razmisliti. Boštjan Čokl odgovarja, da je vožnja lokalnega avtobusa iz Celja na Lipo mogoča, vendar na Lipi ni avtobusnega postajališča ter obračališča, za kar mora poskrbeti občina. Če bo to urejeno, bi lahko vozni red na Lipo »preregistrirali« v dveh mesecih, pravi Čokl. BRANE JERANKO Foto: GrupA (arhiv NT) DIGITALNA TELEVIZIJA ZAČETNI paket n osnovnih TV programov OSNOVNI RAZŠIRJENI paket paket 91 programov zajet v dodatno 2 EUR plačilo mesečne na plačilo osnovne KTV naročnine mesečne KTV naročnine 123 programov dodatno 7 EUR na plačilo osnovne mesečne KTV naročnine PREMIUM paket +HBO paket 125 programov dodatno 13 EUR na plačilo osnovne mesečne KTV naročnine 03 12 88 198 T u R N š E K www.turnsek.si HD PAKET Dodat» «EUHnaptaia. HBO PAKET Dodatno T EUR na plofilo 7 UD profToMT isbconiga paketa. HBO+HBO Camed7 izbranega paketa. Digitalno programsko shemo in ostale podrobnosti o digitalni televiziji si lahimesarji< večino artiklov že zdaj prodajamo v akcijah oziroma, kot rečemo, v projektih. Zelo malo izdelkov prodamo pod rednimi cenami. Tudi zato mislim, da do večjih podražitev Letno v CM prodajo približno 5 tisoč ton mesnih izdelkov in okrog 7 tisoč ton svežega mesa, v pršutarni Lokev pa okrog tisoč ton kraških izdelkov. K temu je treba dodati še 3,5 milijona litrov vina iz Gornje Radgone, letos pa načrtujejo 70 milijonov evrov realizacije. mesa in izdelkov ne bo prišlo. Je pa res, da blagovna znamka in seveda tudi cena igrata ključno vlogo pri odločitvi, po katerem izdelku na policah posežejo potrošniki. Ljudje verjetno kupujejo manj, vendar bolj previdno, zato je treba biti pozoren.« Sicer so v mesninah tudi letos veliko investirali, s potrebnimi gradbenimi dovoljenji so zgradili dve sončni elektrarni in nove linije, zdaj pa prido- bivajo dovoljenja za nadaljnjo širitev proizvodnje. »Letos smo kapacitete povečali za 50 ton mesečne proizvodnje, naložba je stala 750 tisoč evrov. Investirali smo tudi v posodobitev avtomatskih klavnih linij, v zadnjih dveh letih smo vpeljali v podjetju nov informacijski sistem, s čimer kot prvi v Sloveniji omogočamo celotno sledljivost mesa.« US Foto: TimE »Evropsko kmetijstvo ne more preživeti brez subvencij,« je prepričan direktor podjetja Celjske mesnine Izidor Krivec. na kratko Za lažje dihanje Uprava Pivovarne Laško in vodstvo Hypo Alpe Adria Bank sta dosegli dogovor o podaljšanju 58 milijonov evrov vrednega posojila, s tem pa je soglašal tudi nadzorni svet. Ker gre za pogodbeni odnos dveh pravnih oseb, Pivovarna Laško v skladu s politiko podjetja in dogovorom z banko upnico ne razkriva drugih podrobnosti sklenjenega dogovora. Dogovor s Hypo Alpe Adria bank omogoča lažjo pot do finančne konsolidacije in uresničitve načrtovanega razvoja Skupine Pivovarna Laško. Slednja pričakuje, da bodo tudi druge banke upnice še naprej finančno spremljale skupino in ji na ta način omogočale uresničitev zastavljene strategije rasti. Do leta 2014 bo skupina udejanjila 355 milijonov evrov prihodkov ter dosegla 60 milijonov evrov dobička. Elkroj na dražbi Na sedežu podjetja Elkroj v stečaju je bila minuli teden javna dražba več nepremičnin. Kot je pojasnil stečajni upravitelj Stevo Radovanovic, kljub zanimanju druga dražba za lokale v Velenju, Celju in Šoštanju ter počitniški objekt v Čatežu, vse skupaj v vrednosti 400 tisoč evrov, ni bila uspešna. Sicer bodo na javni dražbi, ki bo prihodnji teden, skušali prodati tudi več stavbišč in parcel na sedežu družbe na Prihovi, ocenjujejo pa jih skoraj na 2 milijona evrov. US Mos: posel še vedno delajo ljudje Letošnji sejem je obiskalo manj obiskovalcev, vseeno pa so organizatorji zadovoljni letih je opazil kar nekaj sprememb: »Včasih smo na sejmu prodajali, danes pa izvajamo promocijo in predstavljamo nove izdelke, ki jih nato prodamo preko trgovskih mrež ali kako drugače.« US, foto: SHERPA V sredo se je po osmih dneh sejemskega dogajanja končal 43. mednarodni obrtni sejem, ki je na celjsko razstavišče privabil 150 tisoč obiskovalcev, kar je sicer nekoliko manj, kot so upali organizatorji. Kljub temu so v družbi Celjski sejem zadovoljni, saj tudi razstavljavci ugotavljajo, da so jih obiskali pravi kupci. »Z gotovostjo lahko rečemo, da so sejem obiskali bolj obiskovalci s točno določenim namenom, takšen profil pa je za razstavljavce tudi najbolj pomemben,« je poudarila izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar. Sicer je Mos postregel s številnimi novostmi, še zlasti na področju ob- novljivih virov energije in energetske učinkovitosti. Obrtniki in podjetniki so razvojno in inovativno naravnani, kar so dokazali tudi nagrajenci, ki so prejeli sejemska priznanja, po besedah Obrez Preskarjeve pa to dokazuje, da je Mos generator razvoja zlasti v kriznih časih. Potrdilo se je, da je promocija na sejmu za podjetja izjemno pomembna. »Osebnih stikov ne more nadomestiti nič in izkazalo se je, da posel še vedno delajo ljudje.« Seveda so pomembni tudi stiki s tujimi razstavljavci, vsekakor pa se je v minulih dneh zvrstilo kar nekaj ob-sejemskih dogodkov, ki so opozorili na težave v podjetništvu. Ob tem je Obrez Pre- skarjeva že dala vedeti, da resno razmišljajo o krčenju sejemski dni. Z izkupičkom letošnjega sejma je zadovoljen tudi predsednik Obrtno-pod-jetniške zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek. Za predstavitev na sejmu se sicer odločajo predvsem manjša podjetja, ki navdušujejo s svojo rastjo. Obrtniki in podjetniki pokažejo potencial v svojih izdelkih, svojo moč pa v razvoju tehnologije. Sicer OZS tudi preko Mosa prispeva k spreminjanju gospodarske politike in zakonodaje v državi in s tem k ugodnejši klimi za pospeševanje tega dela gospodarstva. Mimogrede, Pavlinjek že 30 let na sejmu nastopa tudi kot razstavljavec in v teh Rimske terme končno dočakale kredit Rimske terme je v tem tednu razveselila novica, da jim je konzorcij slovenskih bank, na čelu katerega je NLB, odobril dolgoročno posojilo v vrednosti 20 milijonov evrov. Nanj so terme čakale skoraj dve leti. Odobritev posojila je bila za Rimske terme ključnega pomena, saj brez njega ne bi mogle dokončati začetega projekta oživljanja zdravilišča. 6,8 milijona evrov so k dokončanju naložbe prispevala tudi iz Evropske unije. Po sprejetju novega investicijskega programa, ki je vrednost obnove Rimskih term ohranil pod 50 milijoni evrov, je uprava Rimskih term zaprosila banke za sindicirano dolgoročno posojilo. Po bančnem pregledu vseh potrebnih dokumentacij, ki so vključevale tudi revidirano letno poročilo za poslovanje družbe v prvem polletju letošnjega leta, so Rimske terme v tem tednu posojilo tudi prejele. Za pridobitev kreditnih sredstev si je poleg vodstva term prizadevala tudi CI za oživitev zdravilišča. Ta je lani na predsednika vlade naslovila dve pismi, v katerih ga je pozivala, naj vlada z državnimi poroštvi omogoči pridobitev posojila. Prav tako je bila CI glede tega v nenehnih stikih s takratnim ministrom Lahovnikom. V Rimskih Toplicah verjamejo, da se bo še letos konča- SLIKOPLESKARSIVO l(i(ETARSIVO TALNE OBIjOGE 7 / Till Z 20-milijonskim posojilom bodo Rimske terme lahko dokončale začete naložbe. la gradnja centralnega objekta. Predvideni sta tudi ureditev dodatnih stotih parkirnih mest za zaposlene in dnevne obiskovalce ter ureditev parka v območju pod centralnim objektom do magistralne ceste Laško-Zidani Most. Poleg tega čaka terme še vrsta drugih nalog, od pridobitve statusa naravnega zdravilišča, koncesije za črpanje vode, zaposlovanje, priprave tržne ponudbe _ Dokončno naj bi terme zaživele spomladi prihodnje le- SGAlZEBECdoa VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50 to. Bodo potem prešle v tuje roke? V nekaterih medijih so se namreč pred časom pojavila namigovanja, da država Rimske terme ponuja Katar-cem. »Vsem je znano, da sedanji lastniki Rimskih term niso strateški lastniki te družbe niti nimajo direktnih povezav s tovrstno dejavnostjo. Zato je mogoče pričakovati, da bodo skušali svoje deleže prodati in v to zgodbo pripeljati novega lastnika, ki bo imel tudi strateški, bolj tržno naravnan interes,« infor- macijo komentira direktorica term Marjana Novak in dodaja, da osebno pri takšnih razgovorih sicer ni sodelovala, da pa so v Rimskih termah pripravili gradivo za zbornik v sklopu agencije Jap-ti, ki predstavlja slovenske investicijske projekte potencialnim vlagateljem, predvsem tujim. Sedanji lastniki term so SCT, Triglav, Mobi-tel, Unior, PDP, država, NKBM in NLB. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA (arhiv NT) 090 42 24 Vožnja ali »adijo« Zaposleni v celjskem delu Merkurja se s 1. oktobrom še ne bodo v celoti selili v Naklo, kot je bilo prvotno predvideno in čemur se je 239 zaposlenih glasno uprlo. Med zaposlenimi v komerciali v Celju so namreč izvedli anketo, ki jo je izpolnila približno tretjina zaposlenih, pokazalo pa se je, da bi velika večina raje vzela odpravnino in si iskala novo službo, kot se vozila v Naklo. Predvsem za tiste, ki imajo manjše otroke ali kakšne druge obveznosti, namreč vožnja ni sprejemljiva. Zato bo posameznikom omogočena ali vožnja v Naklo ali prekinitev delovnega razmerja s pripadajočo odpravnino, so se dogovorili na torkovem srečanju uprave in predstavnikov delavcev. Tako je odločitev, ali ostaja v Merkurju ali ga zapušča, prepuščena vsakemu posamezniku. Uprava Merkurja je včeraj, v četrtek, sprejela sklep o insolventnosti družbe, saj je izguba dosegla polovico osnovnega kapitala. Zaradi tega je treba izvesti sanacijski program in Merkur bo pozval obstoječe lastnike k dokapita-lizaciji. Kot je povedal predsednik uprave Merkurja Bojan Knu-plež, so bili presenečeni nad burnim odzivom zaposlenih v Celju in se tudi zato odločili, da s 1. oktobrom predvidena selitev ne bi imela pozitivnega zaključka. Sicer je napovedal ukinitev komercialnega oddelka v Celju do konca leta 2011, izpraznjenih prostorov pa naj ne bi prodali. US V Vegradu tik pod vreliščem Vegradovi delavci ne bodo več čakali na avgustovske plače. Če jih še danes, v petek, ne bodo prejeli, za ponedeljek napovedujejo stavko tako za krovno družbo kot hčerinska podjetja. Za splošno stavko do izpolnitve zahtev se je v sredo soglasno odločil izvršilni odbor svobodnih sindikatov, ker od vodstva niso dobili jasnega zagotovila, da bodo avgustovske plače v resnici izplačane. V Vegradu gre za okoli 700 zaposlenih, ki jim je družba dolžna tudi plačila za nazaj. Del teh neporavnanih plačil bi podjetje zaposlenim že moralo izplačati, a denar zadržuje banka. Po zakonodaji, ki ureja postopek prisilne poravnave, mora biti po uvedbi prisilne poravnave vzpostavljen red pri izplačilih plač. Velenjska družba je v prisilni poravnavi od 1. septembra, upniki, med njimi so tudi delavci, pa imajo do 1. oktobra čas, da prijavijo svoje terjatve. Sicer bo uspešnost prisilne poravnave v Vegradu odvisna od odločitve upnikov, ki se morajo s predlogom finančne reorganizacije družbe strinjati. Ta navadnim upnikom predlaga, da se odpovedo 80 odstotkom terjatev, preostanek pa bi dobili povrnjen v štirih letih. Sicer v. d. sekretarja Območne organizacije ZSSS Velenje Srečko Čater poziva tudi vse delavce Vegrada, ki niso več v delovnem razmerju, naj na sedežu sindikata čim hitreje prijavijo svoje terjatve. US 6 INTERVJU NOVI TEDNIK Za uspeh ne visoka znanost, temveč kmečka logika Ljubenski KLS je v dobri kondiciji, pravi direktor družbe Mirko Strašek Mirko Strašek je dolgoletni direktor podjetja KLS, ki je zraslo iz nekdanjega obrata Kovinarstvo Ljubno. Ljuben-sko podjetje so v 38-letni zgodovini zaznamovali vzponi in padci, ob tem pa so bili med prvimi, ki so se s skrajšanim delavnikom odzvali na krizo. Kljub vsemu so lani, sicer ob manjših prihodkih, prodali več izdelkov. Letos imajo toliko naročil, tako pravi Strašek, da bi bil čas za počitek. Mogoče je tudi to eden od razlogov, da se lju-bensko podjetje ponaša s prestižnim naslovom savinjsko-zasavske gazele 2010. Tržni delež KLS pri proizvodnji zobatih vencev v Evropi je 40-odstoten, v svetu 12-odstoten, v svoji dejavnosti pa je to najbolj avtomatizirano in robotizirano podjetje, saj je več kot 90 odstotkov proizvodnih procesov avtomatiziranih oziroma robotizira-nih. Družba velja za izjemno inovativno in se je od začetne proizvodnje zvarjencev, orodij, strojev in industrijskih nožev za kmetijske stroje pred 15 leti specializirala za razvoj in proizvodnjo komponent v avtomobilski industriji. Njeni proizvodi so vgrajeni v avtomobile 28 avtomobilskih znamk, kot so Peugeot-Citroen, Ford, Toyota, Renault, BMW, Fiat, Audi, Volkswagen tako da je velika verjetnost, da je tudi v vašem avtu vgrajen del, ki so ga izdelali delavci na Ljubnem. Videti je bilo, da vam in sodelavcem, ki so vas spremljali na podelitvi v Celjskem domu, naziv gazela veliko pomeni. Že nominacija je bila za nas veliko priznanje, zmaga pa je vsekakor veliko presenečenje in je nismo pričakovali. Pravzaprav lahko rečem, da je priletela kot strela z jasnega. To priznanje je velika čast, tako zame osebno kot tudi za vse moje sodelavce, in prepričan sem, da bo dodatna spodbuda, da bomo tudi v prihodnje dosegali primerno rast. Imate poseben recept? Visoka kakovost proizvodov in storitev, dobro delo, treba se je maksimalno potruditi za vsakega kupca, odgovorno delati, biti zanesljiv in vztrajen ter varčevati. Kje v avtomobilu najdemo izdelke z Ljubnega? Zobati, signalni in masni obroči, ki jih proizvaja KLS, so sestavni deli vztrajnika pogonskega motorja avtomobila. Vsak avtomobil ima na pogonskem motorju vztrajnik, ki ima obliko koluta, na njego- vem obodu pa je nameščen zobati obroč (po potrebi tudi signalni in masni obroč). Ko voznik avtomobila s ključem vžge avtomobil, postopek vžiga motorja poenostavljeno povedano izgleda tako: s ključem za-ženemo zaganjač, ki je manjši elektromotor. Na koncu za-ganjača je nameščeno manjše zobato kolo, ki ob vžigu vskoči v zobati obroč in z njegovo pomočjo zavrti vztrajnik motorja. Tako se motor začne vrteti in delovati. Za KLS je poleg fizične rasti značilna tudi rast na drugih področjih. V Lokah, kakor imenujemo del Ljubnega, kjer imamo proizvodnjo, smo v zadnjih letih zgradili kar velike nove poslovne objekte. Tudi letos vlagamo v posodabljanje, skupno pa nameravamo v nadaljnjo robotizacijo in razširitev proizvodnje vložiti poltretji milijon evrov. Po moje se je treba bati časov, ko podjetje neha investirati, saj to pomeni, da ni več proaktivno, vodilno na trgu in za kupca zanimivo. Podjetje KLS je v večinski lasti sedanjih in nekdanjih zaposlenih, organiziranih v družbi za upravljanje KLS Si, skupno pa se zavedamo, da so zaposleni zelo pomemben kapital podjetja. Zato v njihovo izobraževanje in usposabljanje ter razvoj novih izdelkov in proizvodnih procesov nenehno vlagamo do pet odstotkov celotnih letnih prihodkov. Vodstvo KLS najmanj dvakrat na mesec pregleda doseganje ciljev, dosežene rezultate v procesih pa sicer pregledujejo vsak dan ter v primeru nedoseganja začrtanih ciljev ukrepajo. Kazalnike uspešnosti pregledujejo pri vsakem zaposlenem, pri vsaki skupini in na koncu na ravni podjetja. Veliko pove podatek, da imate na milijon dobav samo dve reklamaciji. Letos bomo kupcem po vsem svetu dobavili več kot sedem milijonov kosov. Posebnega recepta za rezultat ni, je pa podjetje že dolgo usmerjeno v povečevanje konkurenčnosti. Smo tržno in storitveno naravnani, za vsakega kupca se maksimalno potrudimo. In vedeti je treba, da sta v avtomobilski industriji kakovost in zanesljivost dobav izjemno pomembni. Bili smo delovni, za uspeh pa ni potrebna visoka znanost. Treba je uporabiti kmečko logiko, ob tem je treba dobro delati, zagotavljati kakovost in biti v službi kup- ca. Na prvem mestu v našem delu je spoštovanje - spoštovanje do sebe, zaposlenih, dobaviteljev, kupcev, partnerjev. Tudi zato lahko načrtujemo, da bomo letos prodajo še povečali. Največjo rast ste dosegli v kriznem obdobju. Kako ste se lotili kriznih časov? Iz te krize se ni bilo mogoče izvleči v nekaj mesecih, če prej nisi dobro delal. Podobno kot pri človeku: če je pred epidemijo dobrega zdravja in v dobri kondiciji, se lahko izvleče s prehladom. Če pa je že prej bolan, lahko umre. Podobno je bilo pri nas. Več let pred krizo smo veliko delali na razvoju proizvodov in procesov, produktivnost smo v letih od 2001 do 2010 povečali za 4,5-krat. Gre za produktivnost, ki jo merimo v dodani vrednosti, je pa odraz mnogih drugih korakov. Robotizacije, avtomatizacije, dviga kakovosti proizvodov, zanesljivosti dobav _ Stalno napredujemo na področju varčevanja in znižujemo stroške. Ves ta napredek je deloval in tako smo vztrajno povečevali svojo konkurenčnost. Začela se je zgodba, da so kupci iskali nas in ne več mi njih. Lahko bi rekel, da se dober glas daleč sliši in da se dobro blago začne samo prodajati. Kriza vas je torej naredila še močnejše? Ker delamo pretežno za avtomobilsko industrijo, ki je krizo občutila med prvimi, smo jo pričakali pripravljeni. Lani smo dosegli celo rekordno prodajo, saj smo se hitro prilagodili, cene proizvodov pa znižali za 10 odstotkov. Res je bil dobiček zaradi tega nekoliko manjši, vendar smo povečali zaupanje naših kupcev. To je seveda veliko vredno, saj v svojo poslovno kulturo uvajamo spoštovanje tako do kupcev kot tudi do dobaviteljev in partnerjev. S takšnim načinom dela povečujemo svojo tržno in konkurenčno prednost. Kakovost in zanesljivost sta pri nas pisani z veliko začetnico, zato lahko nastopamo na številnih tujih trgih, tudi na Kitajskem. Kakšen občutek je prodajati Kitajcem? Dober. To je potrditev, da smo res dobri. Sicer se ne hvalimo niti ne mislimo, da smo ne vem kaj dosegli. Moram reči, Mirko Strašek se je rodil leta 1946 v delavski družini v Rogaški Slatini. Po zaključeni strojni tehniški šoli se je zaposlil v Steklarni Rogaška, po služenju vojaškega roka pa je delal v tovarni avtomobilskih delov FAEOS in nato v Eko Velenje. Leta 1972 je postal obra-tovodja novoustanovljenega Kovinarskega obrata v Gradbeniku Ljubno ob Savinji, ki je predhodnik KLS. »Od takrat je KLS moje življenje,« pravi Strašek, ki je strojniško strokovno znanje nadgradil s študijem na Višji tehnični šoli v Mariboru, v začetku 80. let pa je na mariborskem VEKŠ-u pridobil še ekonomsko znanje, ki ga je potreboval za vodenje podjetja. S soprogo Frančiško živita v Varpoljah. Hči Nataša, profesorica geografije in zgodovine, dela za potrebe Evropske komisije in parlamenta. Mlajša Barbara ima diplomo Ekonomske fakultete v Ljubljani, dodatna znanja s študija v Budimpešti in Dijonu, delala je v ameriški multi-nacionalki P&G, zdaj v KLS vodi trženje in pridobiva strokovno znanje na dunajski tehniški fakulteti. »Investiramo toliko, kot je nujno in kolikor imamo denarja. Ne želimo se preveč zadolžiti.« da že dolgo tekmujemo sami s seboj. Zato smo v krizo prišli pripravljeni. Nismo vedeli, da bo tako hudo, vedeli pa smo, da se bo nekaj zgodilo. Tudi letos nismo brez težav, vendar nas hitra rast cen materiala ali rast tečaja švicarskih frankov nista položili. KLS bo letos v skupni prodaji dosegel 38-od-sotni delež novih proizvodov, prihodnje leto pa naj bi ti prinesli več kot 40-odstotni delež. Nagrada, mislim na gazelo, je veliko vredna, vendar je največje zadovoljstvo, da kupci cenijo naš trud in rezultate ter želijo sodelovanje še poglobiti. To je pogoj za obstanek in razvoj. Ker strokovnega kadra za delo ni lahko najti, so v svojo kadrovsko politiko vključili štipendijsko politiko, mlade pa seznanjajo s podjetjem in prepoznavajo ustrezne potencialne kadre preko počitniškega in študentskega dela ter prakse. Podjetje ima certifikate ISO 9000 in ISO TS 16949 ter ISO 14001. »Moj bo takšen, kot je bil današnji. V službo bom prišel med 5.19 in 5.22,« je Mirko Strašek odgovoril na vprašanje o jutrišnjem dnevu. Se s tem, ko ostajate na Ljubnem, počutite kaj odrinjeni? Tu smo se rodili. Leta 2012 bomo imeli 40-letnico, saj kot rojstvo štejemo leto 1972, ko se je kovinarstvo začelo na Ljubnem. Poskušamo in vztrajamo na tej lokaciji, saj s tem tudi izpolnjujemo poslanstvo, zaradi katerega smo nastali: da v tem okolju nudimo delovna mesta Zgornjesavinjčanom. V tem vidimo tudi veliko odgovornost do zaposlenih. Zato smo skrbeli tudi za dodatno zaposlovanje. Zdaj imamo 170 zaposlenih, nekaj sodelavcev smo zaposlili že po krizi. Nismo velik zaposlovalec, ker ogromno vlagamo v avtomatizacijo procesov in ker je težko dobiti kvalificirano delovno silo za visoko tehnološke procese. Hkrati gledamo naprej - strinjamo se, da so minili časi poceni delovne sile. Tudi zato imamo višje plače kot v slovenski predelovalni in kovinski industriji. Lani smo jih povečali za 6, letos za 8 odstotkov. Znano je, da veliko vlagate v razvoj. Od kod ideje? Vsi izdelki so nastali po naročilu naših kupcev, mi jih pa dopolnimo s svojimi idejami in znanjem. Tehnološke rešitve so v celoti plod dela naših inženirjev in zunanjih sodelavcev. V tehnologiji proizvodnje zobatih obročev smo vodilni v svetu. To nam povedo kupci. Res je, da smo v podjetju usmerjeni v inovativnost in povečujemo dodano vrednost na zaposlenega. Tak način dela se izkaže tudi pri kupcih in njihovem zaupanju in tudi zato smo letos povečali prodajo že za skoraj 40 odstotkov. Kako bi ocenili, je krize konec? Mi smo povečali število novih proizvodov in kupcev, ki smo jih vzeli konkurentom. Imamo toliko naročil, da delamo tri izmene, tudi ob koncih tedna. Vendar lahko rečem, da avtomobilska industrija peša. Prodaja v Evropi se je avgusta zmanjšala za 17, v ZDA pa za 20 odstotkov. Tudi na hitro rastočem trgu Kitajske se rast zmanjšuje. To so zagotovo signali o upočasnitvi in pričakujemo, da bo prišlo do padca naročil. Kar bi nam, roko na srce, trenutno ustrezalo, da si nekoliko oddahnemo od prenapetih rokov in dela. Vendar se v avtomobilski proizvodnji odpirajo novi trgi in povečuje število novih proizvodov, tako da _ URŠKA SELIŠNIK Foto: Grup A epotica poletja I NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE I lepotica poletja Glasujem za dekle številko Ime in priimek: Naslov: Glasujete lahko tudi s SMS sporočili. Pošljite SMS na številko 3030 in napišite lepa, naredite presledek in napišite številko lepotice, ki vam je najbolj všeč (npr. lepa 20). Cena sporočila je odvisna od vašega operaterja, povratni SMS-i pa so brezplačni. Med vsemi, ki boste glasovali, bomo tedensko izžrebali prejemnike nagrad naše medijske hiše. Ajda Cajhen Nataša Golob Sanja Ramšak Natalija Pustišek Laura Turnšek Ines Gobec Ines Potočin Maja Belak ^■"T ^ m Ana Bukovac Anja Spes Sara Rezec Katja Polutnik Tjaša Hohkraut Anja Povalej Sabina Horvat Petra Klepej Špela Cvikl Št. 73 - 17. september 2010 - Valentina Krasniqi 8 Parkirane gajbice in ostale »finte« Na parkiriščih pred bloki pogosto vidimo nastavljene gajbice, škatle, stole in ostalo navlako, s katero si stanovalci prilaščajo sicer skupna parkirna mesta. NOVI TEDNIK Da občina izda dovoljenje za postavitev takšnih ovir, morajo obstajati zares tehtni razlogi. Čeprav to ni dovoljeno, saj so parkirišča pred bloki namenjena vsem stanovalcem in ne le nekaterim, si večina stanovalcev s tovrstnim prilaščanjem parkirnih mest ni preveč belila glave. Dokler ^ »Gajbice me ne skrbijo. Enostavno jo brcnem stran in parkiram na to mesto. Me pa jezi, da so si nekateri >frajerji< pred blokom začeli montirati kovinske ovire, ki jih ne moreš prestaviti. Tako si je nekdo meni nič tebi nič prisvojil parkirišče na občinski zemlji, jaz pa, ki mi to parkirno mesto pripada prav tako kot njemu, naj si parkiranje plačujem v modri coni, ker pred blokom ni prostora!? Kje so redarji? Meni bodo napisali kazen, če ne bom plačal parkirnine, tisti, ki je postavil oviro, pa jih ne bo zanimal,« se jezi bralec iz Razla-gove ulice. Po odgovore in pojasnila smo se obrnili na Medobčinski inšpekto- Parkirane gajbice pred bloki so vsakdanji pojav. Pri čemer nekateri celo mislijo, da je prilaščanje skupnih parkirnih mest njihova pravica. rat Mestne občine Celje ter občin Laško, Štore in Žalec. Mag. Janez Kušar pravi, da ne kovinskih ne kakšnih drugih ovir ni dovoljeno postavljati na parkirišča pred bloki brez ustreznega dovoljenja. Da občina izda dovoljenje, pa morajo obstajati zares tehtni razlogi, dodaja: »Na občino je treba nasloviti vlogo, ki jo pristojne službe temeljito obravnavajo in proučijo, ali je postavitev ovire upravičena.« A problem je, kjer ovire postavijo na lastno pest. Če na medobčinskem inšpektoratu o tem dobijo prijavo, začnejo proti kršiteljem postopek. »Poleti smo imeli v Novi vasi dva primera, ko so morali ovire odstraniti. Sicer je predpisana globa za kršitev v tem primeru 83 evrov za fizično osebo ter 834 evrov za pravno osebo in samostojnega podjetnika,« še navaja Kušar. BA Foto: SHERPA Rotarijci za godbo na Cresu Končal se je mednarodni projekt rotari klubov Barbara Celjska, Rijeka sv. Vid in Graz Kunsthaus. Ro-tarijci iz treh držav so z nakupom glasbil za osnovno in glasbeno šolo na Cresu pomagali enemu najbolj demografsko ogroženih otokov Jadrana. Z nakupom, vrednim malo manj kot 30 tisoč evrov, so creški glasbeni šoli omogočili, da ponovno oživi mladinski pihalni sestav, v katerem bo svoj prosti čas lahko preživljalo skoraj 40 učencev Ostrožno praznuje Jutri, v soboto, bo praznično v KS Ostrožno. Dan bodo posvetili praznovanju krajevnega praznika, ki ga slavijo v spomin na veliko zborovanje na Ostrožnem 19. septembra 1954, ko se je prvič oglasil tudi Radio Celje. Praznični dan bodo ob 8. uri začeli s pohodom po meji KS in nadaljevali z odprtjem razstave v prizidku gasilskega doma. Na ogled bodo kaktusi, izdelki iz gline, stekla, medu, slike, pecivo, zelišča in gobe in še marsikaj - manjkali ne bodo niti »fički«. Prava paša za oči bosta zagotovo tudi prikaz posebnih oblik gašenja ter predstavitev ŠK San-kaku. Osrednji dogodek bo podelitev priznanj najzaslužnejšim krajanom in priznanj za lepo urejeno okolje. BA in dijakov. Akcija se je končala z veliko prireditvijo na glavnem trgu mesta Cres minulo soboto. Pihalni orkestri so ena najbolj popularnih zasedb primorske Hrvaške in so privlačni zlasti za mlade. Težek gmotni položaj, predvsem na otokih, pa je vzrok za postopno ukinjanje orkestrov, ki jim ponavadi zmanjkuje sredstev za opremo in glasbila. To obenem pomeni še eno možnost manj za mlade, ki množično zapuščajo že tako demografsko ogrožene otoke. Sobotna slovesnost je bila tako za prebivalce Cresa nekaj posebnega, udeležili pa so se je tudi številni gostje s področja politike, kulture in gospodarstva ter rotarijci s Hrvaške, iz Avstrije in Slovenije. Prvi del programa so pripravili mladi z otoka, drugi del in slavnostno predajo pa je uvedel nastop priljubljene celjske zasedbe Gamma, ki deluje v okviru Hiše kulture Celje. Kvintet je večstoglavo publiko navdušil z izbranim tango in etno programom ter si tako priigral tudi povabilo na otoški glasbeni festival v Lubenicah in Osorju prihodnje poletje. BS Deliti skrb (odslH »pohištvo, bela tehnika, gn riai...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) i lokalne volitve Požežnik računa na drugi krog Kandidat Slovenske demokratske stranke za celjskega župana Janko Požežnik, ki je tudi predsednik mestnega odbora stranke, na lokalnih volitvah pričakuje boljše rezultate, kot jih je stranka dosegla pred štirimi leti. Požežnik računa, da se mu bo uspelo uvrstiti v drugi krog volitev, v mestnem svetu pa stavi na več kot šest svetnikov, kolikor jih je bilo v celjski mestni svet izvoljenih na zadnjih lokalnih volitvah. Požežnik tudi pravi, da bo funkcijo župana, če bo izvoljen, opravljal poklicno. Sicer je svoj volilini program strnil v dvanajst temeljnih točk, ki se nanašajo na tri področja. Kot prvo si želi ustvariti okolje, ki bo prijazno gos- podarstvu in podjetnikom, »da bodo ti radi prihajali in odpirali obrate na območju mestne občine Celje«. Še posebej je po njegovem treba ustvarjati pogoje za razvoj tistih gospodarskih panog, ki zagotavljajo nova delovna mesta. Velik poudarek bo namenjal ljudem in njihovim potrebam, napoveduje Požežnik. »Občanke in občani morajo imeti priložnost dajati pobude in predloge. Občane in njihove pravice nameravam postaviti v središče dogajanja,« pravi. Veliko pozornosti bo Požež-nik v primeru izvolitve za celjskega župana posvečal tudi skrbi za okolje in zagotovitvi poplavne varnosti, obljublja. Stranka SDS bo v Celju nastopila s 33-člansko listo za mestni svet. V prvi celjski volilni enoti je nosilec liste Po-žežnik, Sonja Ramšak v drugi in Urška Toplak v tretji. BA V okviru večerov Hospic malo drugače bo celjski območni odbor pripravil predavanje na temo Deliti skrb. Predavanje bo v ponedeljek ob 17. uri v prostorih celjskega odbora društva hospic v Kocenovi ulici 4-8. Na predavanju bosta spregovorili strokovni sodelavki hospica Heda Zimšek in Maja Brglez Vivod, ki bosta predstavili možnosti, kam vse se lahko bolnik z neozdravljivo boleznijo, starejša oseba ali svojec obrne, da v svoji situaciji ni sam. Spregovorili bosta tudi o pravicah s socialno-varstvenega področja, iz zdravstvenega in socialno-invalidskega zavarovanja. NK Pravi človek za hude probleme? Ivana Janija Glavača, ki kandidira za župana Štor kot kandidat Slovenske demokratske stranke, predstavljajo kot zelo uspešnega podjetnika. S svojimi podjetniškimi izkušnjami naj bi kot morebitni župan bistveno prispeval k reševanju hudih problemov v zadolženi Občini Štore. »Nisem se strinjal s tistimi, ki so hoteli zadeve pomesti pod preprogo, prav tako se ne strinjam s tistimi, ki bi radi obsojali brez sodišč. Se pa strinjam s tistimi, ki trdijo, da v tej zgodbi najkrajši konec vlečemo spet davkoplačevalci,« pravi kandidat Glavač ter dodaja, da bi morali vprašanje občinskih dolgov odpreti bistve- no prej. Občina je danes dolžna štiri milijone evrov ter je pred podpisom pogodbe v vrednosti štiristo tisoč evrov za nove občinske pro- store, dodaja. Med nujnimi naložbami omenja med drugim šolsko igrišče na Lipi, morali bi iskati možnost gradnje športne dvorane s pomočjo zasebnega partnerstva, treba je urediti kaotične razmere na parkirišču zdravstvene postaje ter na Lipo pripeljati redno avtobusno linijo, saj bi bilo tam po dokončanju doma starejših več potnikov. Prav tako med drugim omenja slabo prometno varnost v Prožinski vasi, neizkoriščene možnosti Svetine ter različne potrebe drugih manjših vasi. Ivan Jani Glavač, ki ga opisujejo kot človeka dialoga, kandidira s podporo DeSUS in Nove Slovenije. BJ Nagrajenci Občine Radeče z županom Matjažem Hanom V Častni občan je Emil Rojc V Radečah so prejšnji teden ob občinskem prazniku pripravili osrednjo slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri so podelili priznanja najbolj zaslužnim občanom ter tistim, ki najlepše skrbijo za urejenost svojih domov in domačega kraja. Občina Radeče sicer praznuje že od začetka meseca, praznovanje pa se bo z različnimi športnimi, kulturnimi in družabnimi prireditvami ter otvoritvami nadaljevalo še do začetka oktobra. Zbrane je na sredini slavnostni seji nagovoril radeški župan Matjaž Han, nato pa podelil najvišja občinska priznanja. Srebrnik občine Radeče je prejel Branko Zelič za po- sebne dosežke na področju športnih aktivnosti invalidov, še posebej v ribolovu, prav tako srebrnik pa so na- Občina Radeče je ob občinskem prazniku podelila tudi priznanja krajanom, ki najlepše skrbijo za svoje domove in okolico. Priznanje za najlepše urejeno krajevno skupnost je prejela KS Vrhovo. Najlepše urejene hiše imajo družina Šmerc z Loga pri Vrhovem, Stane Kajič iz Radeč, prvo mesto pa je pripadlo družini Bregar z Jagnjenice. Priznanja za najlepše urejene kmetije so prejeli kmetija Franca Strniše iz Radeč, kmetija Sladič z Goreljc ter družina Ber-var s Svibnega, ki je osvojila prvo mesto. Ocenjevalna komisija pa je letos podelila še dve posebni priznanji in sicer družini Cerar z Jagnjenice ter prebivalcem ulice Na Jelovo. »Zdaj je treba le še otroke delat!« Tako bi lahko v šali rekli za krajane Šentruperta nad Laškim, ki so končno dobili novo šolo. Vanjo so otroci vstopili že s prvim šolskim dnem, v petek pa je sledilo še slavnostno odprtje. V Šentrupertu so se glede ljubljenem roku. Še pose- menili Jakobu Kmetiču za dolgoletno društveno delovanje. Prejemniki občinskih zlatnikov so bili tokrat trije: KO ZZB za vrednote NOB Radeče, odvetnik in pisec številnih romanov Igor Karlovšek in Društvo upokojencev Radeče. Na slavnostni seji so Ra-dečani razglasili tudi častnega občana Občine Radeče, ta naziv pa je pripadel dr. Emilu Rojcu za dolgoletno uspešno delovanje in zasluge za razvoj in promocijo občine tudi izven njenih meja. Kot so zapisali v obrazložitvi, je njihov so-krajan Rojc, ki je letos praznoval 70 let, vsa leta ostal povezan z domačim krajem na različnih področjih. Napisal je tudi Monografijo Radeč. POLONA MASTNAK Foto: GrupA šole res načakali, samo če pomislimo, da je bilo že leta 2001 izdelano strokovno mnenje glede gradbene konstrukcije, v katerem je bilo ugotovljeno, da bi bila nujna sanacija objekta, vendar tudi ta ne bi rešila vseh funkcionalnih nepravilnosti in bi bila tudi iz ekonomskih razlogov priporočljiva nadomestna gradnja. V javnosti je dlje časa odmevala tudi zgodba o učencih, ki pouk obiskujejo v šoli z močnim radioaktivnim sevanjem _ Leta 2008 Občina Laško na razpisu za sofinanciranje novogradnje s strani ministrstva za šolstvo začuda kljub vsemu ni bila uspešna, šele kasneje so bila odobrena interventna sredstva. Ministrstvo tako v gradnji sodeluje s prispevkom v višini malo več kot 64 odstotkov vrednosti investicije, sredstva pa pritekajo v triletnem obdobju. Občina Laško je zatem nemudoma objavila razpis, na katerem je bilo najbolj uspešno podjetje Remont, ki je začelo delati septembra lani. »Veseli smo, da je bila kljub nekaj nevšečnostim z vremenom šola dokončana v ob- bej, ko vidim, s kakšnimi zapleti se srečujejo druge občine, ki so se na razpis za nove šolske objekte prijavile hkrati z nami,« je povedal laški župan Franc Zdolšek. Čeprav so investicijo sprva ocenjevali na približno dva milijona evrov, so šolo zaradi spremenjenih razmer na trgu in v gradbeništvu dogradili za približno 1,5 milijona evrov. »Ne znate si predstavljati veselja, ko smo se z otroki po letu dni iz reške podružnice vrnili v svojo novo šolo,« je povedala vodja podružnice Irena Gaber-šek. Nad pridobitvijo je navdušena tudi ravnateljica OŠ Primoža Trubarja Laško Ljudmila Pušnik, ki dodaja, da ne smemo pozabiti še na prenovo ostalih šolskih objektov. Tudi krajani Šentruperta pa imajo v novi, malo več kot tisoč kvadratnih metrov veliki šoli na voljo prostore za KS, knjižnico, mladinsko sobo ter telovadnico, ki bo služila za razne prireditve. Trenutno šolo obiskuje 26 učencev, vrtčevska enota pa je povsem polna. POLONA MASTNAK I lokalne volitve počasneje kot sosednje primerljive občine. Ob tem se je zapostavljala razvojna vizija. Z bolj angažiranim pristopom in večjo strokovnostjo bomo sledili viziji po uveljavitvi občine, da bi bila prepoznavno po bogati turistični ponudbi in zdravemu načinu življenja. Več pozornosti bomo posvetili tudi programom za aktivno življenje mladih, brezposelnih, upokojencev _ Bogatemu delovanju naših občanov v številnih društvih, združenjih in klubih, ki dajejo vsebino življenja v naših krajih in vaseh, bomo namenili več pozornosti in spoštovanja,« pravi Mavri. Volivce bo poskušal prepričati s programom v sedmih točkah, v katerih poleg že omenjenega našteva še gradnjo širokopasovnega informacijskega sistema na celotnem območju občine, skrb za protipoplav-no varnost, gradnjo obrtne cone v Rečici kot osnovo za nova delovna mesta, razvoj podeželja, gradnjo kulturnih in športnih objektov, ureditev cest do Šentruperta in Sedra-ža, mostu v Rimskih Toplicah ter spremembo koncepta prireditve Pivo in cvetje. zanost občinskih in gospodarskih dejavnosti s ciljem vzpostavitve stabilnega gospodarskega okolja in zadovoljitve potreb občanov ter obiskovalcev občine kot turistične destina-cije. Pri tem ima v mislih predvsem gradnjo infrastrukture, športnega parka, a tudi razvoj podeželja. »Različne interesne skupine je treba spodbuditi k aktivnostim za uveljavljanje temeljnih človeških vrednot. Vsem starostnim skupinam moramo zagotoviti boljše pogoje za življenje; s poudarkom na mladih in starejših. Pri tem imam v mislih socialna stanovanja, dodatne ugodnosti za mlade družine, nov dom starejših ter pomoč na domu. Mlade je treba razumeti, jih spodbujati ter jim ponuditi podporo pri uresničevanju njihovih podjetniških idej,« meni La-pornik, ki v programu omenja dodatne subvencije za podjetniške ideje, skladne s strateškim razvojem občine. »Ne smemo pozabiti še na skrb za čisto, zeleno in varno okolje,« še dodaja Lapornik, ki je prepričan, da bo svoje znanje, izkušnje in ambicije lahko uporabil v dobro občine. POLONA MASTNAK Mavri poskuša ponovno Kandidaturo za laškega župana je pred dnevi vložil Andrej Mavri, ki bo kandidiral na listi stranke Slovenska unija. Ta se prvič predstavlja na lokalnih volitvah, Mavri pa se je za županski stolček potegoval že pred štirimi leti. Kot poudarja predsednik občinskega odbora stranke Mavri, je njen program tudi na lokalni ravni usmerjen v ljudi. »Občina Laško je zadnja leta dosegla napredek v urejanju komunalnih vprašanj, vendar Lapornik vidi številne izzive Za laškega župana se bo potegoval sedanji občinski svetnik Danijel Lapornik, kandidira pa na listi Socialnih demokratov. Številne je z odločitvijo za vidnejše politično udejstvovanje presenetil, kot pravi, pa se je odločil po pogovorih v stranki, kjer so ugotavljali, da potrebujejo kandidata s svežimi idejami, močnim motivom ter čutom za sočloveka. Lapornik boljši jutri vidi v treh pomembnih področjih; ohranjanju tradicije, možnostih razvoja in kreiranju mesta ter občine v vzajemnosti z občani. V primeru izvolitve si bo prizadeval za večjo pove- Št. 73 - 17. september 2010 DAN ODPRTIH VRAT THERMANE LAŠKO Nedelja, 26. 09. 2010, od 11.00 do 17.00 Popusti in ugodnosti • 50 % popusta na kopanje, savnanje in wellness storitve • 30 % popusta na sladice v kavarnah hotelov • 30 % popusta ob plačilu in rezervaciji wellness storitve GRATIS • Laški golaž med 12.00 in 15.00. • Pivo, sok in voda med 11.30 in 16.00 uro. Bogat zabavni in predstavitveni program. Več na www.thermana.si IM TMmMANALaško Informacije: Thermana d.d., Laško www.thermana.si | 03 423 21 00 | 080 81 19 10 NOVI TEDNIK lokalne volitve Grad Komenda kmalu povsem nared Tz^u'qir"'"" Prva faza obnove polzel-skega gradu Komenda je zaključena. Pri raziskavah in sondiranju je pomembno vlogo odigral zavod za varstvo kulturne dediščine, ki je v novi luči osvetlil stavbno zgodovino gradu in njegov umetnostnozgodovin-ski pomen. Dokončani so prostori v kleti za turistično-promocij-sko in gostinsko dejavnost in del pritličja. Za obnovo so namenili 1,7 milijona evrov, od tega je delež evropskih sredstev 575 tisoč evrov. V sklopu projekta eko muzej hmeljarstva in pivovarstva je v gradu na ogled obnovljena najstarejša sušilnica hmelja ter vstopno-informacijska točka, kjer bodo obiskovalci dobili informacije o turistični ponudbi kraja. H koncu gre tudi druga faza obnove, ko bodo urejeni še prostori za glasbeno ter knjižnično dejavnost. Za ta del naložbe bo potrebnih še okoli 750 tisoč evrov, od tega več kot polovica evropskih sredstev. Vrata gradu bodo v okviru občinskega praznika za obiskovalce odprli jutri. V popolni podobi in z dejav- Grad Komenda na Polzeli bo kmalu na ogled za prve obiskovalce. nostmi, ki ga bodo bogatile, bo grad zaživel prihodnje leto. Zgodovina Polzele je tesno povezana z malteškim viteškim redom v gradu Komenda. Malteški viteški red je kar 457 let, in sicer je v letih 1323 do 1780 navdihoval in usmerjal življenje kraja. Posebnost gradu je antični lev iz pohorskega marmorja, postavljen na stopniščno ograjo glavnega vhoda. Levja glava krasi tudi V iztekajočem se času Nocoj se bodo na Polzeli ozrli v preteklo leto in obenem potegnili črto pod štiriletnim delom sedanjega župana Ljuba Žnidarja. Na slavnostni seji bodo podelili priznanja za izstopajoče dosežke najbolj zaslužnim občanom. V kraju se zaključujeta dva največja projekta in sicer iz- gradnja kanalizacije in obnova gradu Komenda. Več kot milijon evrov vredna naložba v ureditev kanalizacije, ki bi se zaradi znanih zapletov morala končati že zdavnaj, naj bi bila vendarle zaključena do konca leta. Po izgradnji primarne Polzelane čaka še dokončanje sekundarne kanalizacije. Na ta način bodo celotni nižinski del Polzele kanalizacijsko uredili in se priključili na čistilno napravo v Kasazah. Grad Komenda bo povsem prenovljeno podobo dobil sicer prihodnje poletje, že jutri pa bo sprejel prve obiskovalce, ki bodo imeli priložnost videti obnovljen spomenik za ohranitev kulturne dediščine v kraju. Slabo vzdrževane ceste krajanom, predvsem pa občini niso v ponos, zato v tem času pospešeno obnavljajo nekatere cestne odseke in jih dograjujejo na novo. Z ob- V županski boj v Bra-slovčah vstopa tudi kandidat stranke LDS in občinski svetnik Janez Štusej. Štusej se bo kot župan usmeril v razvoj gospodarstva, ohranjanje klasičnega in razvoj ekološkega kmetijstva, varovanje narave v občini Bra-slovče ter ohranjanje in razvijanje družabnega okolja. V napovedih izpostavlja tudi zagotavljanje poplavne varnosti, ureditev kanalizacije, hitro cesto, trgovski center in urejanje območij za stanovanjsko gradnjo ter pospešitev izdelave projektov za črpanje denarja iz evropskih strukturnih skladov. Obljublja tudi delovanje zdravnika v občini in postavitev industrijske cone Trnava - Šentrupert. Razvoj turizma naj bi po njegovem temeljil na sakralni kulturni dediščini, hmeljarstvu in ohranjanju narave. Ustvaril bi pogoje za delovanje krajevnih Janez Štusej skupnosti, stalen pretok informacij med krajevnimi odbori in občinskim vodstvom in skrbel za sočasen razvoj vseh delov občine. Štusej, ki je po izobrazbi inženir gradbeništva, je zaposlen v družbi Nivo, in sicer kot vodja programov v Nivo Eko, kjer posebno pozornost namenjajo ekologiji in razvojnim projektom. TT SDS-ova lista Žalčanov polzelski občinski grb. Pri glavnem vhodu je nad stopnicami vzidana tudi bronasta plaketa s portretom Franceta Prešerna. MATEJA JAZBEC Foto: TT Naziv častne občanke bo za življenjski prispevek in pečat občini prejela akademska slikarka Darinka Pavletič Lorenčak. Grb občine bo prejela Mija Novak za širjenje glasbene kulture, zlasti zborovskega petja. Plaketo občine bodo prejeli avtor knjige Malteški vitezi na Polzeli Rok Hrženjak, Martina Ograjenšek za ustvarjalni prispevek na področju kulturnega delovanja in Društvo upokojencev Andraž za aktivno delovanje ter skrb za družabno, zdravo in prijazno udejstvovanje upokojencev. novljeno cesto skozi center Polzele je ta del dobil lepšo podobo, predvsem pa postal bolj varen za tamkajšnje učence in otroke v vrtcu. Pol-zelani ob tem ne pozabijo poudariti dobrega sodelovanja s sosednjimi občinami in republiško direkcijo za ceste ob izgradnji krožišča na vstopu v občino, pločnika in kolesarske steze. Z odprtjem dodatnega oddelka v vrtcu Andraž pa je zagotovljeno varstvo vsem otrokom. MATEJA JAZBEC Žalski občinski odbor stranke SDS je predstavil listo kandidatov za občinski svet in županskega kandidata Roberta Čehovina. Na listi se bo za mesto v občinskem svetu potegovalo 29 kandidatov. Nosilec liste je Robert Čehovin, obenem kandidat za župana. Čehovin, ki se za mesto žalskega župana poteguje drugič, napoveduje spremembe, saj je prepričan, da na videz varna ute-čenost prinaša slabe obete, zlasti za mlajše občane. Obdan z novo ekipo ljudi bi se kot župan posvetil konkretnim projektom, in sicer izgradnji OŠ Griže in domu starejših občanov ter obnovi starega mestnega jedra Žalca. Pri udejanjanju občinskega podrobnega prostorskega načrta bo skrbel za ekološko in zeleno smer raz- Robert Čehovin voja, moderno izpeljal obnovo cestne infrastrukture s pločniki in kolesarskimi stezami, vztrajal pri reševanju poplavnih področij, odprl prostor za nove gospodarstvenike v kraju in dal večjo možnost soodločanja krajevnim in mestnim skupnostim. MJ Polzelski Zaresovci Člani občinskega odbora Zares Polzela bodo za mesto v občinskem svetu kandidirali v treh volilnih enotah. Nosilci posameznih volilnih enot so dr. Nejc Jelen, zaposlen na Inštitutu za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, mag. Robert Rampre, ki je zaposlen na Sektorju za mednarodne finančne odnose na finančnem ministrstvu in Katja Špela Tavčer. Kandidata za župana nimajo. MJ Vedeževanje Astrologija 090 42 24 Savinjsko-srbski odnosi Minuli teden je v spodnjesavinjskih občinah minil v znamenju obiska srbskih partnerjev. Razvojna agencija Savinja s sedežem v Žalcu zadnji dve leti na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja združuje znanje in izkušnje na področju trajnostnega razvoja. Šest spodnjesavinjskih in vac, Trstenik, Čičevac, Alek-osem srbskih občin, Kruše- sandrovac, Brus, Varvarin, Doljevac in Bačka Palanka, z Regionalnim centrom za razvoj malih in srednjih podjetij Kruševac sodelujejo v projektu Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj. Med savinjskimi in srbski predstavniki občin, razvojnih in javnih institucij, podjetij, knjižnic, osnovnih, Unesco in ekošol, turističnih ter nevladnih organizacij so se porodile ideje za nove projekte mednarodnega, razvojnega in poslovnega sodelovanja. MJ Mladinski hotel Velenje odprl svoja vrata V Velenju so v soboto odprli težko pričakovan mladinski hotel, ki so ga uredili v prenovljenem objektu v Efenkovi ulici 61 a, njegovi prostori pa so povezani z mladinskim centrom. Ureditev so financirali tudi s sredstvi ministrstva za šolstvo in šport, pretežni del sredstev pa je prispevala Mestna občina Velenje. Slavnostno odprtje so opravili minister za šolstvo Igor Lukšič, župan MOV Srečko Meh ter direktor mladinskega centra Marko Pritržnik. Mladinski hotel je nedvomno velika pridobitev za Velenje, saj bo prispeval k turistični ponudbi ter privabil novo strukturo gostov, ki jim mesto že tako ponuja bogat kulturni in prireditveni utrip. Približuje se tudi leto 2012, ko bo Slovenija gostila evropsko prestolnico kulture, v mrežo partnerskih mest pa se je vključilo tudi Velenje. V mladinskem hotelu zato ne pričakujejo le mladih popotnikov, ampak si lahko obetajo pester nabor gostov, meni Pritržnik. Sobotno odprtje so popestrili mladi, ki ustvarjajo v prostorih mladinskega centra; improskupina Mamoo-ti, Bošnjaško mladinsko kulturno društvo, Srbsko društvo dr. Mladena Stojanovica in dijaki Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje. Za 58 gostov Kaj jim Mladinski hotel Velenje ponuja? Popolnoma obnovljen objekt je le pol kilometra iz centra Velenja ter od glavne avtobusne postaje, nasproti OŠ Livada ob reki Pa-ki. Gostom je na voljo 58 ležišč, in sicer tri dvoposteljne sobe s kopalnico, osem dvoposteljnih sob s pogradi in skupnimi sanitarijami, dve triposteljni sobi s pogradom, z enojno posteljo in s skupnimi sanitarijami ter pet šest-posteljnih sob s tremi pogradi in skupnimi sanitarijami. Poleg nočitve so gostom na voljo tudi uporaba interneta, Prostore mladinskega hotela so si ogledali Srečko Meh, Igor Lukšič in Marko Pritržnik. Mladinski hotel Velenje za vse občane in obiskovalce, ki bi si želeli ogledati nove prostore, pripravlja dneve odprtih vrat, in sicer ob petkih (17. septembra, 1. oktobra in 8. oktobra) od 17. do 19. ure. skupna kuhinja, možnost pranja perila ter avtomati s toplimi in hladnimi napitki. Hotel bo lahko sprejemal tudi organizirane skupine, saj premore še seminarske prostore in predavalnice s pripadajočo opremo. Del hote- la je prilagojen invalidom, v povezanem delu zgradbe pa je mladinski center, ki ima veliko večnamensko dvorano, v kateri lahko mladi izvajajo t. i. mirne dejavnosti. Ureditev mladinskega hotela je stala skupno skoraj 1,3 milijona evrov, od tega je velenjska občina prispevala malo več kot 812 tisočakov, preostanek pa so pridobili na razpisu urada za mladino ministrstva za šolstvo. POLONA MASTNAK Foto: Grup A lokalne volitve Prvi kandidat za velenjskega župana Kandidaturo za župana Mestne občine Velenje je v ponedeljek po pričakovanjih na novinarski konferenci OO SD najavil poslanec Bojan Kontič. Pri tem ga podpirajo območni odbori strank LDS, Zares in DeSUS. Kontič pravi, da odločitev ni bila lahka, prav tako ne bo lahko nadaljevati dela strankarskega kolega in aktualnega župana. »Za kandidaturo sem se slednjič odločil, ker Srečko Meh ostaja v ekipi, ki si bo prizadevala za razvoj občine. Želel sem si tudi povezati velenjske levosredinske stranke v odgovorno in kvalitetno koalicijo, ko sem uspel doseči dogovor o tvornem sodelovanju, sem se lažje odločil,« je povedal Kontič in dodal, da nikakor ne odklanjajo sodelovanja z ostalimi strankami v mestnem svetu. »Razvoj Šaleške doline je odvisen od izgradnje hitre ceste, zato bomo tvorno sodelovali pri njeni umestitvi v prostor. Podpiramo tudi iz- Pika bo spet »ta glavna« V Velenju je že vse pripravljeno za »prevzem oblasti«. S številnimi predfestivalski-mi prireditvami namreč svoj prihod že napoveduje neustrašna Pika Nogavička, ki bo v nedeljo, 19. septembra, krmilo občine vzela v svoje roke. Začenja se enotedenski Pikin festival! Da se navihana literarna junakinja, prepoznavna po rdečih kitkah, pegicah ter raznobarvnih nogavicah, v Ve- lenju dobro počuti, dokazuje dolgoletna tradicija. Pikin festival, ki v enem tednu v Velenje pritegne okoli 100 tisoč otrok s starši in spremljevalci, bo letos namreč že 21. zapored. Letos bo Pika spoznavala poklice in z otroki ugibala, kaj želijo postati, ko bodo veliki, nizu njenih ambasadork pa se bo pridružila tokratna častna pokroviteljica Manca Košir. V okviru festivala se bodo pred- stavila tudi nekatera partnerska mesta projekta Evropska prestolnica kulture 2012. Pikin festival se bo začel v nedeljo, 19. septembra, ob 10. uri pri TRC Jezero, kjer pripravljajo otvoritveni družinski dan. Vse do 17. ure bodo otrokom na voljo ustvarjalne delavnice, glasbene, plesne in lutkovne predstave, poulično gledališče, glasbe-no-plesni vrtiljak, Pikin sejem _ Predstavili se bodo šte- vilni nastopajoči, s Piko pa se bo mogoče odpraviti tudi na družinsko kolesarjenje Svečano odprtje bo ob 16. uri Pestro festivalsko dogajanje se bo nato na različnih loka cijah nadaljevalo ves teden vsak dan od jutra do večera vse do sobote, 25. septembra, ko bo zaključek festivala s podelitvijo najvišjih priznanj, zlatih pik. Ker ima Pika veliko srce, bo tudi tokrat poskrbela za humanitarno noto celotnega dogajanja. PM Bojan Kontič gradnjo bloka 6 v Teš, saj to pomeni razvoj doline, energetsko neodvisnost države in čistejšo energijo. Hkrati bo svojo vlogo ohranil Premogovnik Velenje. Poudarek bo na novih delovnih mestih z dodano vrednostjo.« Pozornost bo namenjena tudi skrbi za otroke, za srednje in visoko šolstvo, ki naj ustvarja zaposljive kadre in s tem prepreči odliv mladih iz doline, pravi Kontič. POLONA MASTNAK Oda. Le voda. Zivljenjejo hoče. ŽIVLJENJE HOČE TUDI NAGRADE! O, DA! Sodelujte v SMS NAGRADNI IGRI s I20osvežujočimitedenskiminagradami: Majica Oda Vstopnice za kopanje v Termalnem Centru Wellness ParkLaško V zaključnem nagradnem žrebanju pa bomo podelili vikend paket za dve osebi v hotelu Wellness Park Laško. Pošlji SMS s ključno besedo ODA in UNIKATNO KODO na 3131 (npr.: ODA HJZ67). Unikatno kodo najdeš pod zamaškom Ode ali na spletni strani www.oda.si. Sodeluješ lahko tudi prek wap povezave http://l93.77.l60.102/Oda/vnos.aspx?IdPodatkov=OD58l 3 od 20. 6. do 20. 9. 2010,! 1825 1. Informacije na: info@sedem.bi 12 NOVI TEDNIK Sveče so zgorele, dolgovi ostajajo Šmarčanom mora Štajerski val dolgove plačati kljub selitvi - Dve novi postaji? Ko se je Štajerski val v tem mesecu preselil iz Šmarja pri Jelšah v Šentjur, so pred »starimi« poslovnimi prostori radijske postaje gorele sveče. Večina Šmarčanov je bila na radio s sedežem v kraju čustveno navezana, zato jim ni vseeno. A s selitvijo sodnega spora med občino kot najemodajalcem ter vodstvom Štajerskega vala še zdaleč ni konec, saj je dolgove od neplačane najemnine (ter še kakšne) treba plačati. Tako je odločilo sodišče, ki za dokaze Štajerskega vala ni imelo posluha. Temu je namreč pred desetletjem Krajevna skupnost Šmarje pri Jelšah omogočila, da mu za del poslovnih prostorov najemnine ni bilo treba plačati. Po lastninjenju radijske postaje je občinski svet pred tremi leti sprejel sklep, s katerim je za prostore v občinski lasti zahteval plačilo najemnine, vendar se direktor radijske postaje ter njen solastnik Damjan Gobec s tem ni strinjal. Prišlo je do sodnega spora med upravljavcem občinskih prostorov, Javnim zavodom Knjižnica Šmarje pri Jelšah, ter Štajerskim valom, pri čemer je sodnik na koncu dal prav tožnici, saj obči- »Vse bomo plačali,« zagotavlja direktor Štajerskega vala Damjan Gobec v novi pisarni v Šentjurju. na po veljavni zakonodaji zasebnemu podjetju najemnino vsekakor mora zaračunati. Sodnik je tako odločil februarja letos, direktor Štajerskega vala je nato najemno razmerje nemudoma odpovedal ter napovedal selitev v Šentjur. Sodišče Štajerskemu valu tako že pošilja sklepe o izvršbi. Po podatkih občinske uprave znaša skupni dolg radijske postaje občini iz naslova najemnine ter za obratovalne stroške (med njimi za neplačano kurjavo) za vse leto 2009 ter za letošnjih prvih sedem mesecev 18 tisoč evrov. Poleg tega dolguje Štajerski val za čas pred letom 2009 še šest tisoč evrov, večinoma iz naslova neplačane najemnine. Preostali dolg za nazaj je občina dobila poplačan z vračilom kupnine za zemljišče, ki ga je pred petimi leti prodala Štajerskemu valu za gradnjo novih poslovnih prostorov v Šmarju pri Jelšah. »Na današnji dan je radio dolžan vsega skupaj 12 tisoč evrov. Občina pa nam je iz naslova pogodbe o sodelovanju za leto 2010 dolžna šest tisoč evrov, kar pomeni, da dolgujemo samo še šest tisoč evrov,« trdi direktor Štajerskega vala Damjan Gobec. »Radio bo vse obveznosti do občine oziroma knjižnice poravnal do konca leta,« še zagotavlja. V Šentjurju lastniki Težko je reči, da je šmar-ska občina Štajerskemu valu poslovanje onemogočala, saj je imel na njen račun samo lani več kot deset tisoč evrov prometa. Občina je imela z radijsko postajo sklenjeno pogodbo o sofinanciranju informativnih vsebin Janina za domačine in goste Prebivalci Rogaške Slatine so od novembra lani z zanimanjem spremljali gradnjo podzemne parkirne hiše Janina, ki so jo namenu predali v soboto. S tem je občina uresničila dolgoletno prizadevanje, da za domačine in turiste v bližini hotelov in objektov zdravstva zagotovi več parkirnih mest. V štirih mede-tažah je 179 parkirnih mest, od tega 17 za invalide, ki jim je za lažji dostop na voljo tudi osebno dvigalo. Skupna vrednost celotne gradnje, ki jo je opravil Nivo, je znašala 3,4 milijona evrov. Hkrati so uredili cesto na Cvetlični hrib, nov priključek na Ivanov hrib ter cesto med Zdraviliškim trgom in parkirno hišo. Vrednost teh del je znašla 307 tisoč evrov, občini pa je uspelo iz državnega proračuna pridobiti 106 tisoč evrov. PB Jli gostja. NUŠA DEi^ENO^ OKTOBEP OB VSTOPNINE Nt; CINO OELJ z njenega območja, poleg tega mu je še posebej plačevala za oglaševanje. »To je sprejel občinski svet, ki svobodno odloča o tem, koliko sredstev bo namenil kateremukoli mediju,« odgovarja direktor Gobec. Občina je Štajerskemu valu zaračunala za poslovne prostore pet evrov najemnine za kvadratni meter, kar je nekoliko manj, kot znaša uradna najnižja najemnina, ter manj kot plačuje kakšen najemnik za novo stanovanje v tem kraju. Damjan Gobec odgovarja, da si radio po 57 letih delovanja zasluži lastne poslovne prostore, ki jih je zdaj kupil v Šentjurju. »V Šmarju smo imeli resen namen, da bi na kupljeni parceli zgradili lasten poslovni objekt, vendar je bila ponudba gradbenega podjetja, ki smo jo prejeli v višini 750 tisoč evrov, previsoka,« odgovarja direktor. Poleg treh sveč, ki so zgorele pred poslovnimi prostori Štajerskega vala po preselitvi v Šentjur, je bila položena osmrtnica, ki jo je direktor Gobec shranil v radijski arhiv. »V 58. letu nas je, ne po svoji krivdi, zapustil Radio Šmarje pri Jelšah, Štajerski val. Imeli smo ga radi. Šmarčani,« je zapisal neznanec na nevsakdanji osmrtnici. Vodstvo Štajerskega vala je napovedalo, da naj bi imela njegova radijska postaja v Šmarju pri Jelšah v prihodnje svojo pisarno, vendar se na Šmarskem zdaj obeta večja konkurenca. V Šmarju pri Jelšah trenutno že podpisujejo pristopne izjave za ustanovitev novega šmarskega radia, ki so jih nekateri upoštevani domačini že podpisali. S preselitvijo v Šentjur so kljub temu, da gre za pravico zasebnega podjetja, nezadovoljni tudi v drugih ob-soteljskih občinah. Prejšnji teden so tako na osrednji prireditvi občinskega praznika v Podčetrtku napovedali ustanovitev svoje radijske postaje celo kot enega glavnih ciljev. Poslovno priložnost namerava izkoristiti znan podjetnik s tistega območja, občina mu namerava stati ob strani. Da podjetnik misli resno, priča to, da se s primernimi kadri o delu na radiu že pogovarja. »Nič ne bomo jezni,« odgovarja na načrte po ustanavljanju radijskih postaj direktor Štajerskega vala, zadovoljen s statusom posebnega pomena, ki ga uživa njegova postaja. BRANE JERANKO lokalne volitve Po dedovi poti? Iz Slovenske demokratske stranke so javnost obvestili, da je v občini Šmarje pri Jelšah njen kandidat za bodočega župana Janko Šket z Belega, sedanji podžupan. V SDS pravijo, da cenijo dosedanje dolgoletno župa-novanje Jožeta Čakša, vendar menijo, da je njegovo delo mogoče nadgraditi ter razvoj občine pospešiti. »Za to imam dovolj energije, volje in zavesti,« pravi kandidat SDS, Janko Šket. Na prvem mestu kandidat Šket in njegova stranka poudarjajo razvoj gospodarstva ter nova delovna mesta, saj ugotavljajo, da obrtni coni še nista zaživeli, kot bi morali. Prav tako želijo večjo samostojnost krajevnih skupnosti ter z njo večji nadzor nad njihovim poslovanjem. Število zaposlenih v občinski upravi, ki sicer državnih normativov ne presega, želijo kljub temu zmanjšati z naravnim odlivom (v Šmarju je 24 zaposlenih, v sosednjem Podčetrtku vsega štirje). Prav tako Janko Šket želijo povišati občinski proračun, ki znaša okoli 10 milijonov evrov, kar je v primerjavi s Podčetrtkom premalo. Janko Šket je lastnik večje kmetije, kjer se ukvarja z živinorejo in vinarstvom, poleg tega je med drugim podpredsednik šmarskega gasilskega društva. Omenja, da je bil že njegov ded pred drugo svetovno vojno daljše obdobje šmarski župan ter zvezni poslanec. BJ Peto županovanje? V Šmarju pri Jelšah so predstavili županskega kandidata Slovenske ljudske stranke, sedanjega župana Jožeta Čakša. Če bo izvoljen, bo to njegov že peti mandat na čelu občine, ki jo vodi vse od njene ustanovitve. Pred tem je bil dve leti predsednik občinske skupščine nekdanje skupne šmarske občine. V njegovi SLS opozarjajo na visoko podporo volivcev Čakšu na dosedanjih volitvah, saj je prejel tudi čez 90 odstotkov glasov. »Menim, da je tudi peti mandat lahko dober in uspešen in nisem edini v Sloveniji, ki se poteguje za mandat petič,« omenja Čakš ter pravi, da so ga k ponovni kandidaturi nagovorili številni občani, iz različnih skupin, predstavniki iz gospodarstva, iz občinske uprave ter iz njegove stranke. Čakš omenja, da je pred štirimi leti dane obljube uresničil ter da so pred njim šte- Jože Čakš vilni novi izzivi. Za njihovo uresničenje računa na čim več evropskih sredstev, med drugim za gradnjo novega šmarskega vrtca ter nadaljevanje urejanja obrtno-poslov-nih con. Veliko pozornosti namerava nameniti prav tako zagotavljanju novih stanovanj ter parcel za stanovanjsko gradnjo, saj se število prebivalcev v občini povečuje. BJ osfcrU s plinorr^ in toploto m Smrekatjeval, Celje ENERGETIKA CELJE javno poöjetje; 9.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ltifo§enet^etika-ce.5l »Da bi se po njej varno vozili,« je kalobški župnik Peter Orešnik pri znamenitem kužnem znamenju blagoslovil novo cesto proti Jezercam. Novo gasilsko brizgalno je ob blagoslovu simpatično pospremil z besedami: »Naj bo kot stara devica - vedno pripravljena, a nikoli uporabljena.« Kalobje na praznik sladkega imena Nova cesta, vrtec in gasilski dom samo nekaj razlogov za praznovanje Največji kalobški praznik, dan Marijinega sladkega imena, kot imenujejo Marijin god, na ta hrib nad Šentjurjem vsako leto privabi več tisoč ljudi. Letos je bil v znamenju slovesnih odprtij. Glavna cesta z Jezerc proti Kalobju je spet vredna svojega imena, krajani pa še zdaj komaj verjamejo, da je v tamkajšnji osnovni šoli zaživel tudi vrtec. V približno treh desetletjih, kolikor je bil star prvi kalobški asfalt, ga je zob časa in težkega prometa tako zdelal, da je bilo zimsko službo praktično že nemogoče izvajati. V soboto so namenu uradno predali 1280 metrov obnov- ljene ceste, ki je občinski proračun stala 177 tisoč evrov. Za lepšo podobo kraja so poskrbeli tudi gasilci. V zadnjih tednih so prenovili fasado gasilskega doma, uredili okolico in vgradili nova vrata. Nenačrtovano so morali nadomestiti še staro motorno brizgal-no. Celotna investicija je znašala 35 tisoč evrov. Največ veselja se je naselilo kar v staro stavbo podružnične osnovne šole. Tam so zazidali nekdanji vhod, vežo spremenili v kabinet, staro kopalnico pa preuredili v garderobo z novim vhodom. V eni od prenovljenih svetlih učilnic je zdaj vrtčevska enota s 16 malčki. Želja predsedni- ka KS Zdravka Hribernika, da bi v bližnji prihodnosti župana gostil tudi na odprtju nove šole, se vsaj kar se otrok tiče, ne zdi več tako utopična. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Praznik Marijinega sladkega imena je na Kalobju največji romarski shod. V zadnjih letih so temeljito uredili cerkev in njeno okolico. Na mestu starega hleva, ki je bil še pred desetletjem za obiskovalce smrtno nevaren, zdaj stoji nova stavba, kjer tudi kos kruha, ki so ga gospodinje na-pekle za dobrodošlico romarjem, čisto drugače tekne. Osrednjo slovesnost sta vodila rektor škofijske gimnazije v Vipavi Slavko Rebec in gospod Bonaventura iz Konga. Konec šentjurskega poletja S predstavo Zakon je zakon se je ta konec tedna na Blagovni končalo letošnje Šentjursko poletje. Zvrstilo se je 22 različnih dogodkov, od koncertov in gledaliških predstav do tradicionalnih turističnih prireditev z zabavnim programom. Med organizatorji so se izkazala različna krajevna društva, prvič pa se je vključil tudi mladinski center. Na ta način so Šentjurčanom poletno dogajanje popestrili že desetič. Pobudo in organizacijo dogajanja v prvih letih je v celoti prevzela območna izpostava JSKD. Zdaj občina progam prireditev sestavi na podlagi razpisa s sofinanciranjem, čemur so letos namenili 12.500 evrov. StO Praha po Pragi ob šentjurski promenadi Pihalni orkester Šentjur je v soboto s promenadnim koncertom pospremil odprtje razstave velikih platen na ograji športnega parka v Šentjurju. Gre za fotografije Roberta Gajška, ki so nastale julija v Pragi, ko je pihalni orkester tam gostoval s promenadnim koncertom v okviru prireditev Praškega poletja. Idejo o tovrstni uporabi lesene ograje športnega parka so letos udeja-nili v šentjurski izpostavi JSKD. Na ta način so pridobili predvsem za fotografije primerno zunanje razstavišče in hkrati polepšali neprijazno konstrukcijo, ki že leta kazi prostor ob vstopu v mesto. Prva razstava na temo Šentjurjevega je bila med občani zelo dobro sprejeta, vsako leto pa želijo postaviti vsaj dve. StO lokalne volitve Šentjurske volitve začinila Udba Če se volitvam na ljubo vsa Slovenija znova na veliko ukvarja s patriami, se večno hvaležna lovišča očitno najdejo tudi na lokalni ravni. Potem ko je večina že pozabila na znameniti spletni portal udba.net, je nek anonimnež zdaj tam izbrskal celo ime aktualnega šentjurskega župana mag. Štefana Tisla. Med drugim naj bi bil Tisel kot študent za Službo državne varnosti kar ovaduh iz vrst Rimsko katoliške cerkve. Iz županovega urada so sporočili, da gre za popolne laži. »Storilec je že prijavljen ustrezni službi, ki zlahka najde avtorja,« so zapisali in še dodali, da mu sodno preganjanje ter ustrezna kazen ne uideta. SDS o izzivih podjetništva Občinski odbor SDS Šentjur je prejšnji teden pripravil javno tribuno Izzivi sodobnega podjetništva. O ukrepih za več aktivnosti in zaposlovanja na tem področju, konkurenčnosti na trgu delovne sile, davkih na nepremičnine in aktualnih ekonomskih razmerah v državi so govorili z gostom mag. Andrejem Šircljem, bivšim državnim sekretarjem na ministrstvu za finance. Malovrh ne župan, vendar prvi svetniški kandidat »Stare juhe nima smisla pogrevati,« na prigovarjanje, naj znova kandidira za mesto župana, odgovarja nekdanji šentjurski župan in državnozborski poslanec Jurij Malovrh. Potem ko je dosedanji predsednik šentjurskega odbora SLS Janez Škoberne nepričakovano odstopil, je Malovrh do naslednje volilne skupščine prevzel vodenje stranke. Bo tudi nosilec liste v prvi volilni enoti. S svojim kandidatom za župana stranka SLS v Šentjurju ne bo nastopila, zaenkrat pa tudi nobenega od evidentiranih kandidatov ne bodo podprli. ■ ■ ■ ^ a Gibanje za Šentjur s ■ ■ v ■ ■ ■ ■ preizkušenimi imeni Gibanje za občino Šentjur je predstavilo listo kandidatov za člane občinskega sveta. Kandidat za župana in nosilec liste v prvi enoti mag. Marko Diaci je poudaril, da so zbrali ugledna imena strokovnjakov z različnih področij in vseh segmentov družbenega življenja. Na listi mu sledi Robert Polner. Nosilca liste v drugi in tretji volilni enoti sta prav tako dosedanja svetnika Boštjan Pisanec in Boris Belej. StO mjr}J«i ««.» I.?) LTBiin Vedeževanje 090 42 24 VSE ZA VAŠ PRIJETNO TOPEL DO Tel: 03/ 42 88 602, 604 Fax: 03/ 42 88 622, 623 www.buderus.si, mail: info@buderus.si Buderus 14 NOVI TEDNIK Grajenih ovir za 32 strani Okrogla miza, ki so jo pred tednom v Slovenskih Konjicah pripravili v sklopu projekta Občina po meri invalidov, je potrdila veliko zanimanje za probleme invalidov in hkrati pripravljenost za njihovo reševanje. Delovna skupina projekta, ki jo vodi Lidija Pratnemer, je že v pripravah na okroglo mizo naredila vrsto analiz. Med drugim so ugotovili, da je 10 do 15 odstotkov prebivalstva v občini invalidov, bistveno višji pa je odstotek vseh tistih, ki bi jim s predvidenimi spremembami olajšali življenje. Temelj načrtovanih sprememb, ki jih bodo zapisali v štiriletni akcijski program, so seveda ugotovljeni problemi in ravno njim je bila name- Vinko Hren njena okrogla miza. Na njej so predstavili 13 vsebinskih tem, ki jih je približno sto udeležencev okrogle mize v razpravi še dopolnilo. Brez dvoma čaka občino še veliko dela, preden bo počistila obsežen seznam problemov. Samo grajenih ovir, ki so jih popisali člani društva Vizija na območju celotne občine, se je nabralo za 32 strani! Kljub temu je na predstavitvi predsednica društva Julčka Kralj ugotovila: »Invalid na vozičku lahko v konjiški občini živi neodvisno in samostojno.« Z vozičkom imajo namreč neoviran dostop do občine, upravne enote, pošte, lekarn, zdravstvenega doma v Slovenskih Konjicah _ Dostopna je večina gostiln in trgovin, ki, z izjemo Mercator-ja, nimajo za invalide prilagojenih sanitarij _ Več težav kot v občinskem središču imajo invalidi v manjših krajih: »V Spodnjem Jerneju, kjer sem doma, a tudi sicer v krajevnih skupnostih Loče in Jernej še marsikaj ni urejeno. V 21 letih, kar sem paraplegik, so urejali Slovenske Konjice, problemi na vasi so ostali. Ceste so tako slabe, da z vozičkom praktično ne morem po njih, čeprav sem treniral maraton,« je med drugim povedal Vinko Hren in zaželel, da bi tudi ta problem pomagal razrešiti nov projekt. Za tiste voznike, ki še vedno zasedajo parkirišča invalidom, pa tudi to ni rešitev. Vsaj ne, dokler se ne bodo zavedli nevestnosti svojega ravnanja. Občutljivost za ljudi z drugačnimi potrebami pa je pravzaprav bistvo projekta Občina po meri invalidov. MILENA B. POKLIČ Frankolovo bo dobilo čistilno napravo Župan Občine Vojnik Beno Podergajs in direktor družbe Nivo Danilo Senič sta podpisala pogodbo za gradnjo čistilne naprave in kanalizacije Frankolovo. Skupna vrednost projekta je 650 tisoč evrov, od tega bo malo manj kot 300 tisoč prispevala Evropska unija. Čistilno napravo za 800 populacijskih enot, ki bo pokrila skoraj celotno krajevno skupnost Frankolovo, bodo začeli graditi še ta mesec. Gre za tretjo čistilno napravo v občini, ki bo pokrivala glavnino čiščenja odpadnih voda. »Že leta 1998 smo s Celjem zgradili čistilno napravo v Škofji vasi, kjer si delimo populacijske enote. Potem smo zgradili še eno v Novi Cerkvi, kjer imamo po lastnih ocenah čiščenje najbolje urejeno,« je ob podpisu pogodbe povedal župan Občine Vojnik Beno Podergajs, ki je še dodal, da je občina prispevala 91 tisoč evrov, največ za pridobivanje projektne dokumentacije, nakup zemljišča, obveščanja javnosti in podobno. Čistilna naprava, ki bo zgrajena do septembra 2011, bo poleg naselja Frankolovo zajemala še čiščenje odpadnih voda v Globočah, Verpetah, Rakovi Stezi in Stražici. MOJCA KNEZ Miran Gorinšek lokalne volitve Vzpodbujanje ustvarjalnosti in evropska sredstva Kandidat SLS (s podporo SDS) za konjiškega župana, sedanji župan Miran Gorinšek, bo tudi v prihodnje vzpodbujal ustvarjalnost posameznikov in skrbel za enakomeren razvoj. Glavno pozornost bo usmerjal k pridobivanju sredstev državnega proračuna in EU. Občina je v zadnjih štirih letih iz evropskih strukturnih skladov pridobila približno tri milijone evrov. Tudi podatek, da je bil proračun leta 2006 težek 6,8 milijona, medtem ko je letošnji že več kot 14 milijonov evrov, pove veliko. Vse tisto, česar v občini v tem času niso uspeli narediti, je temelj kandidatovega programa dela za prihodnje mandatno obdobje. Prva naloga je pridobitev odločbe o dodelitvi sredstev ko-hezijskega sklada za gradnjo čistilne naprave na Prežigalu in primarnih kolektorjev v vrednosti več kot deset milijonov evrov. Vlogo trenutno še preverja MOP, v pripravi je javni razpis za izbiro izvajalca del. Prav tako deset milijonov evrov je vreden projekt za izboljšanje oskrbe s pitno vodo. Na spremembo občinskega prostorskega načrta je vezana gradnja stanovanj in poslovnega centra Tepanje. Miran Go-rinšek pričakuje, da bo to zavezo iz prejšnjega mandata lahko uresničil v letu dni. Napoveduje obnovo 12 kilometrov lokalnih cest, ureditev sodobnega upravnega centra v stavbi bivše TO, obnovo in dograditev vrtcev, posodobitev telovadnice pri prenovljeni OŠ Loče, dve novi kolesarski stezi _ MBP Kandidati za svetnike Kandidate za člane občinskega sveta je v konjiški občini celovito predstavila le stranka Zares. Na lokalnih volitvah bo nastopila prvič, ima pa za seboj že dolgoletno zgodovino delovanja v občinskem svetu. V tem mandatu delujejo v občinskem svetu trije svetniki iz njenih vrst, najmanj toliko jih pričakujejo tudi v prihodnosti. Stranka bo s svojimi kandidati, med njimi je več kot polovica novih obrazov, nastopila v obeh volilnih enotah. V volilni enoti s sedežem v Slovenskih Konjicah je nosilec liste Tadej Slap-nik, v volilni enoti s sedežem v Ločah Ervin Jančič. V podrobno izdelanem programu občinskega odbora so zapisali deset področij dela, za katera se bodo osebno zavzemali. V ospredje so med drugim postavili dostopno predšolsko vzgojo, podporo mladim, dostopna stanovanja in zemljišča za stanovanjsko gradnjo, čisto okolje, razvito kmetijstvo in lokalno samooskrbo z doma pridelano hrano. Nosilec liste SLS za volilno enoto s sedežem v Slovenskih Konjicah je Miran Gorinšek in volilne enote s sedežem v Ločah Dušan Arbajter. Nosilec liste SDS v konjiški volilni enoti je Tone Ofen-tavšek, v loški Jože Satler. MBP Cesta in most na Dobrni v sredo so na Dobrni odprli rekonstruiran odsek ceste Dobrna-Hudičev graben-Krištaje in novozgrajen Hai-derjev most. Rekonstrukcija lokalne ceste, dolge slabih 300 metrov, se je na Dobrni začela že spomladi, pri čemer so vsa dela izvedli v predvidenem roku. Most čez Dobrnico je bil potreben obnove zaradi večkratnih neurij. Za naložbo, ki je vredna 755 tisoč evrov in jo v 85 odstotkih financira Evropska unija, so se odločili tudi zaradi gradnje kolesarske steze in novega ploč- Cesto so namenu predali predsednik odbora za okolje in prostor ter nika ter postavitve cestne raz- komunalo Slavko Božnik, župan Občine Dobrna Martin Brecl in pred-svetljave. MOJCA KNEZ sednik UO podjetja CMC, ki je dela tudi izvajalo, Marjan Vengust. na Petro Do 15. oktobra izkoristite 15% popust na vso električno energijo! / 080 22 66 WWW.PETROL.SI Popust velja 6 mesecev od sklenitve pogodbe. Posebna ponudba za vse nove fizične in male poslovne uporabnike velja do 15. oktobra 2010. Energija za življenje PeUol d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50,1527 LJubljana / » V glasbeni šoli v ■ v še dzez V celjski glasbeni šoli so zelo zadovoljni z rezultati letošnjega vpisa, s tem šolskim letom pa uvajajo tudi nekaj novosti. »Vpisali smo več učencev kot lani in kot jih glasbena šola lahko sprejme. Zato smo del izobraževanja prenesli še na dislocirano lokacijo, v OŠ Lava, kjer imamo na razpolago štiri učilnice. Le tako lahko vsem našim učencem zagotovimo petdnevni tedenski pouk,« pravi ravnatelj Simon Mlakar. V glasbeno šolo so letos vpisali 700 učencev na osnovni stopnji z glasbeno pripravljalnico in individualnim poukom. Na srednji stopnji, ki jo izvajajo s I. gimnazijo v Celju, je letos vpisanih 69 dijakov. Delati so začeli že tudi šolski orkestri, predvsem mladinski pihalni orkester, ki se bo 9. oktobra udeležil mednarodnega tekmovanja v Velenju. Brez predznanja ne gre Novost v letošnji izobraževalni ponudbi glasbene šole Simon Mlakar sta oddelka za džez in za ljudska glasbila. »Z začetkom dela v teh oddelkih smo zelo zadovoljni, tudi vpis je bil po pričakovanjih. Na oddelku za ljudska glasbila poučujemo citre in diatonično harmoniko, pri čemer smo vpisali toliko učencev kot nam dovoljujejo kadrovski in prostorski pogoji,« pravi Mlakar. Prava novost in osvežitev pa je oddelek za džez, na katerem poučujejo petje Jadranka Juras, klavir Milan Stanisavljevič, trobento Jernej Senegačnik in saksofon Jaka Kopač. Džez oddelek kot uradni del pouka je le na ljubljanskem konzervatoriju za glasbo in balet. »V Glasbeni šoli Ptuj in pri nas se je začelo to izobraževanje kot nadstandard-ni program. V oddelku je 15 vpisanih, s čimer smo za prvo leto zadovoljni, prihodnje leto bo vpis zanesljivo še številnejši,« pove Mlakar in doda, da morajo imeti učenci za vpis v ta oddelek vsaj nižjo stopnjo glasbene šole. »Vpisani so tudi dijaki s srednjo stopnjo ali akademijo. Džez je čista specifi-ka, brez predznanja ne gre, sicer napredka ni.« Dijaki džez oddelka bodo sodelovali v šolskem big ban-du Extra bandu kot solisti ali orkestralni glasbeniki. »Tako bomo ta sestav pomladili, igranje v njem pa jim zagotavlja tudi komorno glasbo na tem programu.« BRST Foto: GrupA (arhiv NT) lonesco po gimnazijsko Dijaki Gimnazije Celje - Center so uprizorili Plešasto pevko Člani dramske skupine Gimnazije Celje - Center so na oder postavili Ionescovo igro Plešasta pevka. Ves teden so igro uprizarjali za sošolce, v sredo zvečer pa je bila v Celjskem domu še predstava za javnost. Od ponedeljka do srede so tudi, da izbor tako zahtevne- si predstavo ogledali dijaki vseh oddelkov gimnazije. »Dijake smo na predstavo pripravili, da so vedeli, kaj lahko pričakujejo, a so bili nekateri vseeno presenečeni nad to an-tidramo, ki je stara že 60 let, a še vedno moderna. Odziv je bil spontan, dober, smeh je bil na pravih mestih in zelo sem zadovoljna,« opisuje odziv na to zahtevno delo mentorica Bergit Vrečko. Prepričana je ga dela ni bil prezahteven ne za igralce in tudi za ciljno, dijaško občinstvo ne. »Igralci so dokazali, da kar obvladajo, za gledalce pa zagovarjam stališče, da je ljudi treba dvigati k nečemu, da ob takšnih prestavah rastejo, dozorevajo, da se ni treba spuščati na nižjo raven in da to odpira nova obzorja,« pravi. Plešasto pevko opisujejo kot antidramo. »Verjetno za- Nov bančni kotiček so predstavili (z leve) Andreja Rihter, Davorin Leskovar, Tanja Roženbergar Šega in Jožica Trateški. Banka za otroke Ob prenovljenem bančnem kotičku v Hermanovem brlogu še pot v svet umetnosti in dediščine to, ker je nekoliko statična, junaki so pasivni, dogajanje se vrti v krogu, besede se ponavljajo. Ni več klasična komedija, ampak v sporočilnosti tragikomična. Govori o izpraz-njenosti sodobnega življenja, odtujenosti, nemoči, blebetanju, ko veliko besed nič ne pove,« pravi Vrečkova. Predstavo so pripravljali celo lansko leto z maturanti, ki so zdaj že študenti. »Tudi zato še ne vemo, kje jo bomo še igrali. Zaenkrat smo potrdili nastop na festivalu 3 KONS, morda nas bodo povabili tudi na letošnje gledališke vizije. Odzvali se bomo na vsako vabilo, če bodo le igralci želeli. Ob začetku študijskega leta se namreč bojijo, da bi zamudili kakšno obveznost ali porušili ritem izpitov. Preganjala jih ne bom, če bodo vabila in če bodo igralci pripravljeni nastopiti, pa bomo Plešasto pevko še igrali,« pravi Bergit Vrečko. BS V Muzeju novejše zgodovine Celje so po 15 letih, kar v edinem slovenskem otroškem muzeju Hermanovem brlogu deluje tudi otroška banka, bančni kotiček prenovili. Odprli so pravo bančno poslovalnico, v kateri se otroci učijo pomena denarja, bančnih opravil in se igrajo z muzejskimi denarnimi vzorci. Gre za enega bolj priljubljenih igralnih kotičkov v muzeju, so povedali ob predstavitvi in dodali, da je na strokovnem srečanju Banke in muzeji onkraj sponozorstev, ki je bilo poleti v Bologni, ta projekt požel vsesplošno odobravanje. A to še ni vse. Prenovo bančnega kotička je Banka Celje, ki že ves čas podpira to obliko vzgoje mladih, izkoristila za uvedbo nove oblike varčevanja za otroke. Predstavili so namreč nov bančni račun Herman Lisjak, ki je namenjen otrokom do 10. leta. V Hermanovem brlogu Muzeja novejše zgodovine Celje uvajajo tudi nov program, ki so ga poimenovali Herman Lisjak v deželi umetnosti in dediščine. Od oktobra do maja se bo v tem izvirnem abonmaju zvrstilo sedem prav posebnih sobotnih srečanj. Vodja programa Jožica Trateški pravi, da želijo tako otrokom, starim med 6 in 8 let predstaviti muzejske eksponate, dediščino skratka, ki jo hranijo v muzejskih depojih, v zbirki Otroško življenje. Srečanja se bodo zvrstila od oktobra do maja in so tematsko opredeljena. Začelo se bo s spoznavanjem sveta inštrumentov in nastajanja glasbe, zatem zvoka in glasbe, sledi- Večernica Bini Štampe Žmavc Celjska pesnica in pisateljica Bina Štampe Žmavc je dobitnica letošnje nagrade večernica, ki jo podeljuje ČZP Večer za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo, ki je izšlo lani. Žirijo, ki jo vodi Vlado Ža-bot, je med knjigami petih no-minirancev najbolj prepričala njena knjiga Cesar in roža. Po mnenju žirije je ta knjiga v izboru tem, motivov in zgodbe na videz zbirka pravljic, ki pa se kmalu izkaže za zanimivo demitizacijo pravljičnosti. Točka, v kateri bi se lahko porajala tudi tradicionalna prav-ljičnost, namreč boleče manjka. Ravno ta boleča razočara-nost v vsaki posamezni zgod- li bodo ples, svet barv in slikarstvo, v nadaljevanju povezovanje obeh skozi vprašanje, kakšne barve in slike slišiš in vidiš v glasbi, zadnje srečanje pa bo nekakšen pokaži, kaj znaš, kjer bodo sodelujoči staršem pokazali, kaj so ustvarili. V izvedbi srečanj v deželi umetnosti in dediščine bodo sodelovali Inga in Olga Ulokina, Tjaša Cepuš, Sara Stropnik in Špela Cvetko - Pe-nič. Cena abonmaja je sicer visoka, kar 105 evrov, a Jožica Trateški pravi, da je glede na kakovost in izvirnost primerna in da omogočajo tudi obročno odplačevanje. V muzeju upajo, da bo odziv tako dober, da bodo lahko sestavili vsaj dve skupini in enak program še v istem letu tudi ponovili. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA bi posebej in v zbirki kot celoti s svojo estetsko učinkovitostjo bralca opozarja in drami iz njegove sodobne odtujenosti, je zapisala žirija v utemeljitvi nagrade. Bina Štampe Žmavc bo nagrado prejela v četrtek, na letošnjem srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti. Za ve-černico so bili poleg Bine Štampe Žmavc nominirani še Mate Dolenc, Grega Hribar, Svetlana Makarovič in Dim Zupan. BS Prihajajo Vokalne igre V predstavi nastopajo Neža Justinek, Sara Železnik, Luka Bokšan, Borut Stojilkovic, Vesna Rehar (v alterna-ciji z Janjo Kamenik) in Alen Kurtiš. V celjskem Narodnem domu bo v soboto ob 19. uri drugi festival Vokalne igre. Lani sta ga kot poskus uvedla Hiša kulture Celje in Oktet 9, ker pa je požel vsesplošno odobravanje, ga, tokrat tudi z gosti iz tujine, pripravljajo tudi letos. Festival je namenjen vse bolj priljubljeni a cappella in vocal play glasbi, s katero se ukvarja vse več zasedb. Organizatorji napovedujejo vzne- mirljiv festival zanimivih glasbenih idej, kreativnih srečanj in vzpodbud. Na letošnjih Vokalnih igrah bo sodelovalo šest slovenskih in ena italijanska skupine, posebni gostje pa bodo lanski zmagovalci, štajerska zasedba A-Kamela. Slavnostno odprtje bo tudi tokrat pripadlo gostiteljem, priljubljeni vokalni zasedbi Oktet 9 z Gimnazije Celje - Center, nato se bodo za veliko nagrado občinstva po- tegovale zasedbe 4Given (Štajerska), Aeternum (Murska Sobota), Male malice (Ljubljana), Pushluschtae (Ljubljana), Šaleški študentski oktet (Velenje) ter ženska vokalna zasedba Meglio-sole iz italijanske Pise. Nastope bo ocenjevalo občinstvo, v času štetja glasovnic pa pripravlja poseben šov program lanska zmagovalna zasedba A-Kamela. BS 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Papirnata letala ustvarjalne energije WTC-festival na Starem gradu je izpolnil in presegel pričakovanja Ko je tristo papirnatih letal poletelo med občinstvo, ki je Stari grad napolnilo tako, da je pokal po šivih, se je 11. septembra (!) začel osrednji del What a tricky culture festivala. S svojo svežino, celodnevnim dogajanjem in spekta-kularnostjo je več kot upravičil svoj namen. Gea Erjavec s sodelavci je ustvarila festival, spektaku-laren dogodek, ki je kipel od mladostne energije. Ime festivala What a tricky culture izhaja iz kratice WTC (World trade center - v terorističnem napadu 11. septembra porušen newyorški dvojček). WTC po Gejino oziroma v očeh mladih pa je s simbolom papirnatih letal, ki so poletela med občinstvo, sporočil nekaj drugega. Da mladi svojo energijo, znanje in ustvarjalnosti namenjajo nečemu novemu, kar gradi in ne pustoši. Bruhalci ognja so poskrbeli za svetlobni del spektakla. Nastal je atraktiven mul-timedijski dogodek, ki je že s popoldanskimi razstavami in dogajanji ob stojnicah, ki so jih razpostavili po celotnem grajskem prizorišču, opozarjal na ustvarjalnost mladih. Kipi, soba, zgrajena iz odpadnih materialov, likovne razstave, piknik, druženje - vse to je izpolnilo uvodni del festivala. Ta se je z nočjo spremenil v glasbeni, modni in ambien-talni performans z več kot 50 nastopajočimi, v spektakel, ki je navdušil tako z zamislijo kot z atraktivno izvedbo. Glasbeni del sta zapolnila velenjski Big Addiction in ob koncu še imenitni Dubioza kolektiv iz Tuzle. Vmes so mladi predstavili nekaj najbolj »odštekanih« modnih kreacij za mlade domačih znamk, vse pa prepredli z am-bientalnim performansom, v katerem ni manjkalo atraktivnih akrobatskih vložkov z bruhalci ognja in akrobati, plesno gibalnih točk v nenavadnih kostimih, glasbe Gašperja Piana in Amper-o-ma-ta _ Občinstvo, med katerim je bilo, zanimivo, kar nekaj starejše populacije, je bilo nav- Akrobati so se na rjuhah spustili s Friderikovega stolpa. dušeno, razočarani so bili le tisti, ki so ostali pred vrati Starega gradu. Občinstva je bilo namreč preveč za sicer veliko grajsko prizorišče. Gea Er- javec že napoveduje, da bo festival postal celjska tradicija, vsakega 11. septembra. BRANKO STAMEJČIČ Foto: TimE Modro je imeti zemeljski plin! če za svoj dom izberete zemeljski plin, bo vaše bivanje cvetelo od udobja. ZemeijsliHlavni1i proslorav, hS, stdiwvanj ÖJ UnKUCEWW i^OQiJHfl.Lor^ ^IUIflPFE: - % l^tinicdS ilJCSentjtJi , . prsnjsidelkmUletolä „ j.. Tel:OW30i%0 _ olw(jn/fi!J(n)eafHj, alunuiij), i»r]amf5äjelia,plallünlh™s iMDMuiiija itmt. rsNoö n TittowiHiiAiKiiig i J^i^Lin^llkhtArvat ra bdihlj -^tdilivi iDliInJh llrinhn iphkarll -flicuritintlht mitr^cy« «i tt^tjl ■PtfMnt kidrtfvvij) :* petUdj* limaisv APf>l,E. D«LL. itiriitiin »n uporttji tthnicnut nt^rm teh: 03 781 2603 ■lffll|l«l-]IEtlK4llltl-pia«E.E«B llllO-flVa'-PIEMlIlllkJ'riBM.Blfl Celje: 041/710-480 Rogaška Slatina: 041-767-536 VMUftr» frasntjlTiiOoncuiji,lo AGMNEMECd.o.o. Sedraž 3.3270 Laško Tel,: 03/56-4B-043 Fax.: 03/56-43-S40 e mail; agm.nemec@kabelnet.net GOSTINSTVO GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM IZVEDBA mmw\H M tsmmH NAHUAVmtSANAOttKONUMIC OirmOJE murin Ua Pm^rska tu 34/U. itare. gsm: D4 l eaz SDT KROVSKO, KLEPARSKA DELA, MONTAŽA STREŽNIH OKEN, BREZPLAČNI OGL£DI IN SVETOVANJ^ KONKURENČNE CENE. gim: 041675 621 teLOJ/7810240 8Jm:04167?1S3 03/7810241 e-pošta: matejcaivek^gmail.coni INFORMACIJE m-ITT, , , ,T, M , I M M I , , , J , u J .miIm,,I,,..|,| POKIICITE NAS! MEDIKMIKO KoriLvc in svcEovnnje d.o.o. Telefon: 03 S434230, i . Git^oriifcva S Mob.: 0^1 478 Ö10, \ joon Celje mrjikuiikfi^sioj.tn:! ^ • samnplääiiSka ifermatovonemlo^kä aitibulajita ' itdravstv^no dežurstvo na priredil vali - saitiopläiniSki reiev'aJjii pKVOxi dM «08 1 VITA-TERM OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE retJfa*.:Q83 0W e« www.vttBtenn.9l PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO jlklklll AILI TOPLOTNE ČRPALKE V V ^LAIM OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI /DHAvl IISČL lASKO I 11 ^ I-?!. I. W \ MANUALNA TERAPIJA lirvA)A; E>r. A. VERSININ oRTürfo RrtrMATOit)^ FTTEX a.OJi.., tX)wiiska 170 A, 1tXK) LguaijANK m.; 0.1/754-57-00,0.11 566Z62;iPtiT:viiviv.nrE}(.M:E i«tiSiA: nTt\Bi-2.NCT Mdtjaž Železni k UglffUvanjf klavirjev gsm lMT 714 240 glasbeni center Cosposfca2.">,300O Celje lel.: (B 540 4Ü Oft. faks: U3 543 40 60 MAC-ŽELEZNIH d.o.o. icl.: 03 941 32 6ä Najboljša rzbira okvirjev v mestu. GalHija OhirJju^r Emil Lp. Delovni cas: ponedeljek-pstek a-Iliri6-19 sobota S-12 Streilfl za večgenerad}t www^ärelwflKlalkaä w! 62] 385 meakaJwcai^SoU« ŠTOBE in IIMEHO fff IZÜEUVO PKEDRACUMA NA KLJUC POKUCiTE UHim STFIOKOVNJJ^KA IK STIt£H£. G. EM4LA BUCARJ« NA G&M: 041 622 MI fl Snfm PREUOZI in OOl/OZI CEIIE ^^Ifl socialno CEifejtjctaJjiih.nifnih pai/iiij) iji Duenüt. ap(iratoif.odifoMfia(iepDFiij{i Sim: 05r/SST788 040/37 T 7 93 'jriltfäillllnif i;, Jnloqinj of. ilShUHtelk ZiAtArMVljm^. ÄVv/H/w T^nšek - KoFxtia: eiKTtit!^ tr Acooce^t le ktf ometierLllMi ^^F'RTTBl_I ptvis pli.fl3l(J.h peii JUNKERS* BUDERUS *VfESSMANN*UMICAL »SAUNIRDUVAL Stanko FarteJj s.p, Gcßposka- ufma 3 3000 eclje 1.el; 03/S44l7E3.,03/4yiee00 w ww;.0!ek trems Ii a ni k j ■ s p-, si e lev uomeha ri ika. fa rt:eij@vo Ija. net 051im-bb0 WWW.ICNAUF.VIUTOVSEK.SI WWW.VBSTOVSBt.SI INFM^TOVSa.SI JURČIČEVA 7. 3310 ŽALEC m iJBHrrt /JUL PBEQtTADME STtNf.SfUSCENI STROPOVI, MANSARDE, PCH.AÜANJE PARKETOV IN UMINAroV, PBENÖVA StANOVANJ IN HiS. SilKOPLEiKftfiStVO. KUADEftSTVO TO-LE PESKANJE PESKANJE: - v peskalnih komorah -na tereriu - bdrvnlhrčrnih kovin, plastike, lesd... - izdelkov poljubnih velikoiti OSTALO: - pgJirtrlje manjSih delov VibjE BTa, 331 o Žjilet; W1 / 7$J 176i e-ifuJl: tWMdesiilk^ifOlji .n« [p Stefan Salamon ^.p. eomlbfcoaOA PARKETARSTVO, PEČARSTVO, 3303 eOMILSKO TALNE, STENSKE IN Töl.; 03/5726 STROPNE O&LOGE, GSM: 041 377 020 NEPREMIČNINE , ^ -IZD. KOV. NADSTREŠKOV .170, RAZW tH KOV. KON STR. KLJUCAVNJCARSTVO DVORIŠČNIH yPAT IN OGRAJ -IZD. KOV. STOPNIŠČ IN DRUGIH KOV IZDELKOV SaSÄeS, 3312 Prebold ključa vnicsrstvo-herodsz@siol .net GSM: 041 7Ö 33 80 tel.: 03 70S 30 4B pec l/ZA NTS Al N O.Oi&BtVJlUll Jld D* itHjlS< ™ ' ' "i, Z ______ j^ftfl Nfj fišViiilia.Bi^tiuBiffl^^^ rwE || '■JmiÜEicöVäDi -— ®II0B WJi KOB TERMOIKSWACUE tab »7»« Ufiir »ll/U« W, hn « W U ft iki^^ MMO tmOs ktrtlllMmIljI ■ wi^mir, he b-kmi Mi MIZAflSKA DELAVNICA KROBfiTWAM>.p.lng,les. MedlDg25,3«»f:BjJe telj»*,:03^*7 Ji U GSM 041/73« 71 e-ngslpv: hunJiFatutttgrnallcofn keffock*^ »IZOEUtVA IN OBNOVA KEnOKfÜLiaV •IZDEUVAPOHliTVA PONAROftLt) GRADNJE Pučnikova 4,3000 Celje eSM:03}/S70-057 ^moil: guboM&gm^Umf Ivo Gubo, irp. Po IS tcrihjclovnth iinkuScnj v Avsiiiji, fMjnuniD z Vimi v CcLjuJ Obnova SEUiovanj m mansard Izdelava dem it fa.i;ad Zunanja ureditev V www.ki DdKTORJl TRADICIONALN KITAJSKE MEDICI www.kitajskamedicina.si Mariborska 122,3000 Celje T«1,:(M0 720189 Zelene ulica 17,2000 h/farlbor TeL: 040 417463 aJl 05 912 4343 Irfeli^a weh vrst taqlalJio-lzaldtijskItifaMd; l^deljMniiHJi^ev: Ple^ai^kidela; MSjuiiadeii v^rddbejiiStvu; Zabukovšek ZABUKOV^K In partnerji d.n.o, Liporabljomo naslednje materiale: Jub, fragmst, roefix, bau mit. ttai1(0 mavrič s C. lioiHruMii H)r.p. 1013. 3102 CEUE Tal,: 03/491-33-00, Fa*: 03/491-36-01 > STflOHOVHtPflESlEDVIMUOCALJk > STtKlA IM Ol^VlhjS ZA KDHEKEklSWDbtU ■ srnuKWHhpflEstfojAiffinnkKnieLei:! > WH.rTtTHE nonisuTTK LECE ■ CKTUJ, M KDmWfmE LTtE ■ soh^ruck^pniztwiiHPnoumuLCEV PDMHIHT . uksre N FwiKiflm pnosnjn zi sttwike octihe - DEUOMm delBi-nlhi od 9.|»-18.Da. wbota oi) 8,0(1-1 J.OO sm^o fHKLHBSivo mAMC MAKMAfl^ -PVCinHLU5larti™i»M!lv(j qrniranje, pRlunjE In fizc^lmijt !t«l:lj iti ogledi - fl)«i|iia In firj)^ vtui -nmrkivrtini -isfclt, Hluiijf inWnniiij»j -lmiwn>tHi|!li9i1xlil9 -iHtjära ileWa , Uifljva iwVIsnilnud^titfliw, fjud, stspniUnil) sgH). sie nslilli oblo; C. L. Dotfotlnik* 21,32» äanilur Til.^D3f7W12W) Faks: 03r74& »S www.mijtiranc.ii KCJVIfcVlEX El' KRDVSTVQ - KUEPAnST VD VPANÖKO io 330SVRANSKO □ 4*1 417 743 I kawmexpfPHial.net Juri] Podbrsgar | m ® ff ® ^ff d&ii. SERVIS - PRODAiA - REZERVNI DEL) gsm:041 637 674 Lsvä 3, 30M caljß tßft**^ ^PIAGGIO USENA OKNA IN VHQDhIA VftATA ZA VA$ DOM taiera. irtffovsnje, iiDfilava, mamaJis. (lonnmaia - ^wfltmüih i^ljali Kontalcti: lel. DJ ?0 56023 Fa* 03 S7 26 390 MPtAUSTinO KORUN e-mail; ini;ra[^tvo.kcrLJn@$iol.net; spiet: www.miz3r$tvo-karun.si ' PREKRIVA NJE VSEH VRST KRITIN • IZOLA TOR5TVO 'STAVBNO HLEPARSTVO • BREZPLAČEN OGLEO 'TESARSTVO IN SVETOVAftJE mONISLAV ČANŽEK d.dLO. ^Oified Iv WkiKWSTvO, HtEMR PeiovjeJf.moiiov tef,; OJ/577- !2-31 i