List 36. Gospodarske stvari. Postava za Kranjska deželo zastran rabe, napeljevanja in odvračanja voda. Po najvišem sklepu od 15. maja je bila potrjena sledeča postava o vodnih pravicah, ktero je naredil deželni zbor Kranjski. O rabi voda. * §. 1. Vsakteremu je pripuščena na javnih vodah navadna , brez posebnih priprav mogoča, enako rabo druzih ne izklepajoea raba vode za kopanje, pranje, napajanje, plavljenje in zajemanje, potem za pridoblje-vanje rastlin, blata, prsti, peska, proda, kamenja in ledii, na krajih za to rabo no prepovedanih, kolikor se s tem tek vode in bregovi ne poškodujejo, tuja pravica ne žali, in se nikomur škoda ne dela, vendar pa se morajo policijski predpisi spolno vati. §. 2. Za vsako drugo rabo javnih voda, razun v §. 1. imenovane, kakor tudi za vsako narejanje ali pre-narejanje za to potrebnih priprav in naprav, ktero ima vpliv na lastnost vode, na njen tek ali njeno višino, ali ktero utegne bregove poškodovati, se mora poprej dobiti dovolitev pristojnih politiških gosposk. Ta dovolitev je tudi pri zasebnih (privatnih) vodah potrebna, vd|iO ima njih raba kak vpliv na tuje pravice ali na lastnost, tek in višino vode v javnem vodovji. §. 3. Med dela na vodi, za kterih narejanja je potrebna dovolitev pristojne politiške gosposke po §. 2., spadajo posebno gonila in jezila. Tudi za njih prenaredbe, ako imajo kak vpliv na tek, strmec ali porabo vode, se mora poprej dobiti dovolitev pristojne politiške gosposke. §. 4. V pismu, ki ga da politiška gosposka zastran dovolitve, se mora določiti kraj, mera in način vodne rabe. Pri tem se smejo, ako to zahtevajo razmere, določiti posebni pogoji, ki splošno vodno rabo uravnavajo in varujejo, ter« se zna tudi dovolitev dati samo za določeni čas ali proti temu, da se lahko prekliče. §. 5. Koliko vode se sme porabiti, to določuje politiška gosposka oziraje se na eni strani na potrebo prosilca, na drugi pa na to, koliko vode se more še oddati z ozirom na spremenljivi stan vode. Ta poraba se ne sme nikdar tako daleč raztegniti, da bi občine in vasi ob kakem ognji in njih prebivalci pa za namene svojega gospodarstva trpeli pomanjkanje vode. §. 6. Dovoljene naprave in priprave ima lastnik tako narediti in vzdrževati, da puščajo vodi in ledu kolikor je mogoče neoviran odtok ? da ne delajo ribštvu in drugim vžitkom nobene nepotrebne težave ali škode in da se voda ne trati. Ako bi dotičnik dokazal, da se ni ravnalo po ti-naredbi, naj na njegovo prošnjo v primernem obroku politiška gosposka zapove odpravo teh napak, in ako je obrok zastonj pretekel, naj se napake odpravijo na stroške zamudnikove. §. 7. Ako se zastajanja, podmakanja ali druge poškodbe, ktere so nasledek kake zajeze, morejo odpraviti tako, da se zajeza niže postavi ali prenaredi, brez da se gonilna moč naprave zmanjša, tedaj morajo lastniki naprave, če tega poškodovanja niso sami krivi, na stroške poškodovanih ali sami zajeze niže postaviti ali prenarediti ali pa to poškodovanim prepustiti; ako pa so sami krivi, tedaj morajo to na Svoje stroške narediti. Kedaj se sme to zahtevati in kašo ae ima to uravnati, to razsoja politiška gosposka, ne krateč določbe §. 66. §. 8. Ako se iz vodotoča, po kterem je voda na gonilo napeljana ali iz zajeze, kjer voda zastaja, lahko voda dobiva za gospodarske namene brez škode gonila, tedaj mora posestnik gonila pripustiti, da se iz njegove naprave voda jemlje. Vendar* pa ima pravico od tisjtih, ki vodo tudi rabijo , tirjati donesek za narejanje in vzdrževanje na-Srav, ktere oni z njim vkup vživajo; ta donesek se oločuje po upravni poti po meri vživane vode. §. 9. Po vseh gonilih in jezilih se mora dopuščeni najviši — in ako je.kdo zavezan, voda na določeni višini imeti — tudi dopuščeni najniži stan vode na stroške lastnika teh stavb in naprav zaznamovati po stebrih (vizirah ali stokih), ali drugih stanovitnih jezilnih merah. Ta zaznamba se ima pri gonilih in zajezah, ki se bodo na podlagi te postave ustanovile, precej pri ustanovitvi narediti, pri že obstoječih tacih stavbah pa, ktere še nimajo teh zaznamb, se morajo napraviti v dveh letih od dne, ko je ta postava v veljavo stopila. Steber (vi-zira, št6k) se mora postaviti na tako mesto, kjer se lahko opazuje, kjer dotičniki lahko do njega pridejo, ter ga morajo vzdrževati ti na tanko po pravilih umetnosti in tako, da je kolikor mogoče zavarovan pred nalašnim premikanjem, kakor tudi pred razdjanjem po času in naključbi. §. 10. Kedar voda nastopi čez višino po jezilni meri postavljeno, mora jezila lastnik zatvornice odpreti, tudi vse ovire odstraniti, da voda odteče in pade na pravilnt višino jezilne mere. Ako on tega ne stori, imajo tisti, ki potem v nevarnost ali škodo pridejo, pravico, zahtevati, da se ta odtok napravi po krajni policijski gosposki na stroške in nevarnost zamudnega lastnika, pridrževaje si pravico do odškodovanja. §. 11. Kakošna mora biti jezilna mera in kako se mora ravnati, ko se postavlja, se bo določilo po ukazih. §. 12. Pravice do vodne rabe, ktere se v gosposki nem do volilnem pismu ne glasijo izrekoma na osebo prosilca, prehajajo na vsakokratnega lastnika tiste naprave ali posestva, za ktero se je dala ta dovolitev. Ako se hočejo take pravice odločiti od prvotne naprave, in prenesti na drugo napravo ali posestvo, se sme to le zgoditi s privoljenjem tiste gosposke, ki sploh dovolitev daje. (Dal. prih.) 284 List 37. Gospodarske stvari. Postava za Kranjsko deželo zastran rabe, napeljevanja in odvračanja voda. (Dalje.) §. 13. Če se iz javnih voda napelje voda v pretoke (kanale), bajarje ali vodovode, ki služijo v privatne namene, se je pri rabi ali porabi vode na tanko držati pogojev, pod kterimi se je to dovolilo. V dvombi se je držati tega pravila, da je dovolitev in pridobitev pravice do vodne rabe utesnjena toliko, kolikor je naprava opravičnega potrebuje, z odvečno vodo pa obrača državna uprava. §. 14. Ako se na podlagi državne postave §. 4. lit. a. voda, ktere lastnik ne potrebuje, podeli komu drugemu v rabo, tedaj se mora v dovolilno pismo, ktero daje državna uprava in jo naredi po predpisu §. 4., zapisati vselej tudi ta pogoj, da mora tisti, ki je dobil pravico do vodne rabe, tudi to pravico porabiti v primerno odločenem času, sicer vgasne dovolitev te pravice. Tudi takrat se sme izreči, da je podeljena pravica do rabe ugasnila, ako se določena odškodnina ni od-rajtala upravičencu tako, kakor mu gre. §. 15. Rudarska postava določuje, dokle gred6 pravice rudarskih podvzetnikov do vodd iz rudnikov odtekajočih, in ktere vodne pravice rudarji sploh imajo. §. 16. Raba vodovja za plavljenje lesa se uravnuje po gozdarski postavi in po plavbenih redih, raba vodovja za ribštvo pa po ribštvenih redih (postavah). §. 17. Podvzetniki naprav za namakanje, potem podvzetniki gonil in jezil, od kterih ustanovitve se sme pričakovati obilen dobiček za narodno gospodarstvo, smejo po besedah državne postave §. 15. lit. b. zahtevati, da se jim za napeljavo in odpeljavo vode, kakor tudi za narejanje potrebnih jezil, zatvornic in druzih priprav dopuste proti primernemu odškodovanju na tujem zemljišču pristojne služnosti (servitute), ali da se jim, kakor si lastnik zemljišča izvoli, potrebni svet odstopi. Tej posilni pravici pa niso podvržena poslopja z dvorišči in hišnimi vrti k njim spadaj očimi. Ako bi pa po taki napravi zemljišče za lastnika zgubilo primerno rabljivost, tedaj sme on tirjati, da se mu odkupi celo to izemljišče. §. 18. Podvzetniki, ki narejajo nepokrite prekope in vodotoke (kanale), imajo razun dolžnosti v §. 491. obč. drž. zak. njim naloženih, tudi še to dolžnost, da morajo napraviti in vzdrževati potrebne mostove in brvi, ki vežejo obojestranske oregove, pri visoko zidanih vo- dovodih in vodotokih pa tudi potrebne prehode in tiste naredbe, Ltere so potrebne za ohrambo in varstvo oseb in lastnine. §. 19. Lastnik zemljišča, ktero se v korist kakega podvzetja obteži s služnostjo (servituto), dobi pravico, da sme sovživati dotično napravo proti temu, da plačuje primeren donesek k stroškom za napravljanje in vzdrževanje; ta donesek se po tem ravna, koliko vode porabi; ali to vživanje vode ne sme biti namenu naprave v škodo in nevarnost. Ako se sovživanje zahteva še le potem, ko je naprava že v delu ali dodelana, tedaj mora to vživanje zahtevajoči lastnik plačati po prenaredbi potrebne stroške. Koliko ti stroški znašajo, to razsodi pristojna politi gosposka, ako se dotičniki niso med seboj dogovorili. §. 20. Pri nevarnosti ognja ali pri začasnem hudem pomanjkanji vode sme krajna policijska gosposka, oziroma starešinstvo občinske okolice, napraviti in nemudoma zvršiti to, kar občna korist zahteva, namreč, da se privatne in javne vode lahko začasno rabijo. Lastniki vode in drugi, ki so upravičeni to vodo vživati, pa smejo ako se jim je pri tem kaka škoda naredila, tirjati, da se jim ta škoda povrne iz premoženja tiste vasi ali občine, kteri v korist se je ukazala ta izjemna raba vode. §. 21. Določbe §§. 14., 17. do 19., potem državne postave §§. 15. in 17. imajo tudi veljati za naprave, po kterih se preskrbujejo z vodo ne samo občine in vasi, ampak tudi posamne naselbe, ako poslednjim njih lega brani, da bi se vdeležile naprav, ktere so v vaseh in občinah za napeljavo vode osnovane. (Dalje prihodnjič.) 300 Postava za Kranjsko deželo zastran rabe, napeljevanja in odvračanja voda. (Dalje.) Kako se vode odpeljujejo in odvračajo. §. 22. Pri napravah za odpeljevanje vode velja enakoma to, kar se je v §§. 14., 17. do 19. potem v državne postave §§. 15. in 17. zastran napeljevanja vode ukazalo. §. 23. Za vse varstvene in uravnovalne vodne stavbe (gradbe) na javnih vodah, kterih ne izpeljuje država, se mora, predno se začnejo delati, dobiti dovolitev dotične politiške gosposke. Te dovolitve je za take stavbe na privatnih vodah tedaj treba, če imajo te stavbe kak vpliv na tuje pravice ali na lastnost, tek ali višino vode v javnem vodovji. §. 24. Bregovi, jezovi, struge in vodnjaki, kakor tudi naprave pri in v tekočih vodah se morajo vsled §. 413. obč. drž. zak. tako narejati in vzdrževati, da ne delajo škode tujim pravicam, in kolikor je mogoče, odvračajo povodnji. (§§. 2. in 6.) §. 25. Vodotoke in umetne vodovode vzdrževati in trebiti, kakor tudi naprave za vodno rabo sploh v dobrem stanu ohranovati, so dolžni lastniki teh naprav, če niso drugi v to pravno veljavno zavezani. Ako se ne more izvedeti, kdo je lastnik, imajo to dolžnost tiste osebe, ktere napravo vživajo in sicer, ako se ne najde kako drugo pravno veljavno merilo za razdelitev teh dolžnosti, se dele po vžitku. §. 26. Narediti in vzdrževati priprave in stavbe, potem izpeljevati naredbe v varstvo bregov, zemljišč, poslopij, cest, železnic in druzih naprav, ob rekah, vodah in potocih zoper vodno škodljivost ali odvračanje že storjene škode, vse to zadeva najprej tistega, ki je lastnik v nevarnosti stoječih ali poškodovanih posestev in naprav, ako ne veže druzih oseb kaka posebna pravno veljavna dolžnost. — Ako iz zanemarjenja tega varstva nastopi za tujo last kaka nevarnost, morajo zamudniki vsakakor ali sami izpeljati potrebna varstvena dela na stroške tistih, od kterin se ima odvračati nevarnost, ali pa morajo dopustiti, da ta dela izpeljejo drugi, ter morajo po besedah §§. 41. in 42. k stroškom pripomagati. §. 27. Pri zemljiščih, ki so se opustila in nimajo gospodarja, je varstvene in uravnovalne družbe dolž- nost, k varstvenim in uravnovalnim vodnim stavbam pripomagati, ako leže zemljišča v nje obsegu in so brez gospodarja. §. 28. Svet, kar se ga dobi po uravnovalnih stavbah v njih obsegu, je tistega, ki trpi stroške podvzetja; vendar se mora ta svet, ako ga podvzetje več ne potrebuje za uzemljitev in utrditev bregov, odstopiti mejašem na njih zahtevanje proti temu, da plačajo, kar je vredna. §. 29. Kedar se vodne stavbe v varstvo, v uravnavo bregov, v odpeljavo vode in druge vodne stavbe delajo v občno korist, tedaj se mora proti primernemu odškodovanju odstopiti potreben svet in druga posestva, stavbe in naprave, ali pa se morajo dovoliti potrebne zemljiščne služnosti (servitute). — Tudi se smejo vodovodi in vodotoki, ako to zahteva javna korist, in če se to zgoditi more brez škode vodne naprave, preložiti brez dovoljenja lastnikov in tistih, ki imajo pravico, vodo vživati. Stroške plačujejo podvzetniki tega dela. Gradivo, kar se ga potrebuje za take v javno korist podvzete vodne stavbe, in kar se ga najde na zemljiščih , ki se zavarujejo, morajo prepustiti lastniki v ta ta namen proti primernemu odškodovanju. §. 30. Da se morejo izpeljevati in vzdrževati varstvene, uravnovalne in druge vodne stavbe, morajo lastniki bregov dopuščati, da se sme, kolikor je potreba, po njih bregovji hoditi, privažati in odvažati, potem razkladati in pripravljati gradivo proti temu, da se jim plača primerno odškodovanje, ki se določi po §. 65., ako niso dolžni tega pripuščati brezplačno (zastonj). — Stavitelju more, ako to lastnik bregovja nasvetuje, postaviti politiška gosposka primeren obrok (brišt), v kterem mora delo dokončati in gradivo odpraviti. §. 31. Ako je treba, hitro kaj napraviti, da se hipoma odvrne velika nevarnost, ktera preti od udrtih bregov in od predrtih jezov ali od povodenj, imajo sosedne občine na zahtevanje politiške gosposke, ali če ta nima sedeža v kraji nevarnosti, na zahtevanje občinskega predstojnika tistega kraja, ki je v nevarnosti, to dolžnost, da kolikor jev treba pomagajo proti primernemu odškodovanju. — Ce se za tako pomoč tirja odškodovanje , naj nje vrednost politiška gosposka v denarjih ustanovi in ustanovljeni znesek naj se razdeli po razmeri na občine, kterim se je pomagalo. (Dalje prihodnjič.) List 39. Postava za Kranjsko deželo zastran rabe, napeljevanja in odvračanja voda. (Dalje.) O vodnih združbah. v §. 32. Ce ste pri podvzetji namakalnih naprav dve tretjini dotičnikov dovolili, ali če je pri podvzetji osuševalnih in vodo uravnovalnih naprav več kot polovica dotičnikov dovolila v to, da se osnuje družba, tedaj so lastniki dolžni k družbi pristopiti, če je naprava brez dvombe koristna in se ne more drugače izpeljati namenu primerno, kakor da se raztegne na zemljišča manjšine. §. 33. Pri osnovanji tacih družeb se šteje potrebna večina glasov, Če gr6 za osuševalne in namakalne naprave, po velikosti dotičnih posestev; če pa gre za varstvene in uravnovalne naprave, po vrednosti lastnine, ktera se ima varovati. Pri cenitvi te lastnine se mora tudi na to gledati, koliko bo ona po dovršeni napravi več vredna. §. 34. Za vodstvo družbe in za oskrb družbenih opravil volijo družbeniki odbor izmed sebe z nadpolo-vično večino glasov, ki se štejejo po §. 33.; če bi pa število družbenikov majhno bilo, izvolijo enega oprav-nika (opravitelja). §. 35. Odbor izvoli izmed sebe z nadpolovično večino glasov, ki se štejejo po glavah, prvomestnika, ki ima, kakor tudi opravnik zastopati družbo na zunaj ; prvomestnik in tudi opravnik se morata politiški gosposki naznaniti in v vodne bukve (§. 22. drž. postav) zapisati. Ako se v tem primeru in v onem §. 34. ne dobi nadpoloviČna večina glasov, tedaj razsoja oža volitev in pri enakem številu glasov razsoja žreb. §. 36. Ugovore, ki zadevajo volilno pravico, raz-sojuje politiška gosposka. Pretres, ali se je volitev po redu vršila ali ne, je opravilo družbenega odbora in zoper njegovo razsodbo ni nobene pritožbe. §. 37. Družba mora po predpisu §. 34. pravice in dolžnosti svojih družbenikov, ktere se tičejo podvzetja, posebno pa razmero, po kteri se bodo stroški razdeio-vaii, kakor tudi upravo urediti z družbenimi pravili (statuti). Ta pravila kakor tudi vsako njih prenaredbo mora družba naznaniti politiški gosposki. §. 38. Družba ima dolžnost, sosedna zemljišča na zahtevanje lastnikov proti primernemu plačilu k ustano-vitnim in vzdrževalnim stroškom pozneje sprejeti v svojo zvezo, ako: a) je ta pot najbolj pripravna, da se ta zemljišča osušč ali namočijo, oziroma da se varstvena in uravnovalna stavba dovrši, in b) ako že gotova naprava ali že dodelana stavba zadostuje skupnim potrebam brez škode poprejšnjih deležnikov. Ako pa ni mogoče sosednega zemljišča v družbeno zvezo sprejeti brez posebnih naredeb ali prenaredeb v napravi ali stavbi, tedaj mora tisti, ki hoče v družbo stopiti, vrh tega plačati tudi vse stroške za nove naredbe. §. 39. Dopuščeno je, da se posamna zemljišča ločijo iz družbene zveze zoper voljo drugih družbenikov, ako se za posestva, ktera se hočejo oddružiti, nameravani namen ni dosegel v primernem času po dovršeni napravi, v kterem času bi se bil vspeh pokazati imel. Če hoče iz družbe stopiti kak družabnik, ki je po svojem poznejšem sprejetji povod dal k posebnim na-redbam (§. 38.), ktere so po njegovem odstopu škodljive dosegi vkupnega namena, tedaj je on, če družba to tirja, dolžen, napravo v poprejšnji stan nazaj postaviti ali pa preskrbeti, česar je potreba, da škodo odvrne. Ako je bil posestnik, ki se loči, prisiljen družbenik, sme on tirjati, da mu družba povrne vložene doneske in da se odpravijo naprave na njegovem posestvu narejene, ki so po njegovem odstopu nepotrebne; ako se zastran tega ne zedinijo, razsoja to politiška gosposka. Temu nasproti sme pa tudi večina, šteta po §. 33. tirjati, da se, če je to potrebno v prid vkupni napravi 308 za dosego svojega namena, združijo posamna zemljišča proti temu, da se izdružencem plača primerno odškodovanje, §. 40. Večina glasov, ktera je po §. 24. državne postave potrebna k razdružbi, se šteje po določbah §. 33. §.41. Stroški za ustanovitev in vzdržbo vkupnih osuševalnih in namakalnih naprav se razdeljujejo na družbenike po meri določeni po pravilih ali posebnem dobrovoljnem dogovoru. Kedar se dobrovoljni dogovor zastran mere, po kteri naj se stroški razdele, ne more doseči, razsodi to politiška gosposka na podlagi zvedenih mož. Pri tej razsodbi se je ravnati po velikosti v vodno napravo privzetih zemljišč, in če bi ta od naprave precej različne koristi imela, po razdelitvi v razrede s primerno večimi in manjšimi doneski. §. 42. Stroške za vkupne varstvene in uravnovalne vodne stavbe plačujejo, ako se ni določilo po posebnih postavah, pravilih ali po dogovoru drugo merilo, dotič-niki po razmeri koristi, ktero imajo, ali po velikosti nevarnosti, ktera se odvrača, ali kolikor se deležnosti na teh podlagah ne da zvedeti, po vrednosti dotičnih posestev in naprav. Ako se dotičniki ne morejo med seboj porazumeti, razsoja to pristojna politiška gosposka na podlagi izreke zvedenih mož. §. 43. Ako so občine ali vasi v družbi, morajo one skrbeti, da se skupaj spravi donesek, ki jih zadeva po razmeri §§. 41 in 42. §. 44. Zastali doneski k skupnim osuševalnim in namakalnim napravam, k varstvenim in uravnovalnim stavbam se iztirjujejo na prošnjo družbe po politiški posilni poti. §. 45. Ali naj se v tistih primerih, ko so va3i in polja podvržena ponavljajočim se povodnjim ali drugemu poškodovanju po vodi, ustanovi vodna družba brez ozira na to, ali dotičniki v to dovolijo ali ne, ali naj se drugače skrbi za to, da se napravijo take stavbe posebno po doneskih in posojilih iz deželnih ali občinskih po-močkov — to se določuje za vsak primerljej posebej po deželnem postavodavstvu. §. 46. Isto tako izide posebna deželna postava zarad osuševalnih in namakalnih, potem uravnovalnih naprav zastran obdelovanja ljubljanskega močvirja. (Dalje prihodnjič.) 316 Postava za Kranjsko deželo zastran rabe, napeljevanja in odvračanja voda. (Dalje.) O prestopkih in kaznih. §. 47. Vsakoršno poškodovanje in pokvarjenje vodnih naprav, ako ne spada pod občno kazensko postavo, se kaznuje po predpisih v varstvo poljskega posestva razglašenih, kakor poljski prestopek. Pri tem gre tista oblast, ki jo po postavi imajo poljski čuvaji pod predpisanimi pogoji in previdnostmi, tudi tistim osebam, ktere so posebno postavljene, da Čujejo nad vodami in nad napravami za vodno rabo, napeljavo in odvračanje. §. 48. Prestopki vodno pravo uravnavajočih postav, kakor tudi v izpeljavo teh postav razglašenih ukazov in zapovedi, posebno pa delanje vodnih, varstvenih ali vžitnin staveb in vživanje (raba) vodovja brez gosposki-nega dovoljenja, kedar ga je treba imeti, prestavljanje ali samo vlastno prenarejanje jezilnih mer, kakor tudi zdravju škodljivo onesnaženje voda, kaznuje pristojna politiška gosposka z kaznijo v denarji (z globo) od 5 do 150 gold., ali z zaporom od enega ane do meseca dni, če ti prestopki ne spadajo pod občno kazensko postavo. §. 49. Ako se od tistega, ki je kriv spoznan, ne more globa iztirjati zavolj uboštva, naj se ta spremeni v zapor, tako, da pride na vsacih pet goldinarjev en dan. §. 50. V vseh primerih, ko se je ta postava prestopila po dejanji ali opuščenji, mora krivec razun zaslužene kazni in razun dolžnosti, poškodovanim škodo povrniti, tudi na svoje stroške odpraviti novo napravo, ki jo je samovlastno naredil, ali pa delo, ki ga je bil opustil, pozneje opraviti, če to tirja tisti, komur nevarnost preti, ali ki je bil poškodovan ali če to zahteva javna korist. Gosposka naj to reč brž ko more razsodi in naj zvrši svojo razsodbo, če je treba po politiški posilni poti. §. 51. Globe, ki se nalože po tej postavi, tek6 v deželni zemljedelni zaklad. §. 52. Preiskava in kaznovanje teh prestopkov odpade po zastaranji, če se prestopnik zarad djanj v §. 47. zaznamovanih v treh mesecih, zastran prestopkov v §. 48. navedenih, pa v šestih mesecih od dne storjenega prestopka ni vzel v preiskavo. Zastaranje, ktero je nastopilo, se pa ne dotika niti dolžnosti, ki je prestopniku po §. 50. naložena, niti dolžnosti povračila. O gosposkah in postopu. §. 53. Vse zadeve, ki se tičejo po tej postavi rabe, napeljevanja in odvračanja voda, spadajo v področje političnih gosposk. V vseh primerih, v kterih je upravna gosposka po tej postavi razsojevala nasprotne si tirjatve privatnih oseb, je tistemu, ki je po tej razsodbi v svojem privatnem pravu poškodovan, na izvoljo dano, iskati si pomoči zoper uno stranko po redni pravni poti (članek 15. državne ustavne postave od 21. decembra 1867. 1. drž. zak. št. 144). §. 54. Pristojna v smislu te postave je politiška gosposka tiskega okraja, v kterem se naprava nahaja, ali v kterem se misli ustanoviti. Dovolitev naprave in brodišča (prevoze) na tekočih vodah, kjer se te vode rabijo za vožnjo z ladijami ali plavmi (flosi), je pridržana politiški deželni gosposki. Ako bi bila kaka občina, kteri je izročena politiška uprava, sama podvzetnica kake vodne naprave, tedaj mora brez razločka, ktera voda je, prva viša politiška gosposka nad njo obravnavati in razsojevati, ali naj se naprava pripusti ali ne. Ako se naprave raztegujejo čez več upravnih deželnih okrajev ali čez več dežela, tedaj mora tista gosposka, v kteri okolici se nahaja poglavitni del naprave, v dogovoru, in če je treba, s pripomočjo druge gosposke, ktera je tudi pri tem vdeležena, obravnavo opravljati in razsojevati, ali če bi se gosposke ne mogle zediniti, obravnavo predložiti v razsodbo pristojni visi gosposki. §. 55. Ako so za izpeljavo kake vodne naprave pripravljalna dela na tujih zemljiščih potrebna, in ako jih lastnik zemljišča ne dovoli, mora podvzetnik dovolitev k temu pri politiški gosposki dobiti; ta določi primeren obrok za začetje dela in sme tudi tako dovolitev dati, da je odvisna od poprejšnjega zagotovila, da se morebitna škoda povrne. §. 56. Prošnje za podelitev pravice do vodne rabe in za dovolitev naprav za rabo, napeljavo in odvračanje voda naj se vlagajo pri politiški gosposki pristojni po §. 54., in ako se ne pokaž?, da je ena ali druga spodej naštetih potrebnosti po podvzetji samem ali po sprevid-nosti gosposke, pri kteri se prošnja vloži, odveč, se mora prošnji pridjati razun pojasnilnih, po kakem zve-dencu narejenih načrtov in narisov še tole: a) povedati se mora namen in obseg naprave ali pod-vzetja z imenovanjem vode , na kteri se bo izpeljevala naprava ali podvzetje in koliko vode se bo potrebovalo; b) to, kako se bo naprava izpeljevala po osnovalnem načrtu; c) popis koristi, ktere se od naprave pričakujejo, in škode, ktere bi se bilo bati, ako bi se naprava ne naredila; d) imenovanje vseh, ki imajo do vode pravico in vseh drugih vdeležencev, kterih pravice so v dotiki z namenjenim podvzetjem; pridjati se morajo pa tudi njih izreke, če so ktere na znanje dali; e) imenovanje zemljišč in vodnih naprav, ktere bi se morale odstopiti ali s služnostmi obtežiti, in njih lastnikov. Pri družbenih podvzetjih vrh tega Še: f) im^na tistih, ki hočejo k takemu podvzetji pristopiti , pri osuševalnih in namakalnih napravah, velikost njih vdeleženega zemljišča, pri varstvenih in uravnovalnih stavbah (gradbah) pa vrednost tistega posestva, ki bo v varstvo djano; g) po zvedencu poverjen proračun stroškov za ustanovitev in vzdržbo naprave, in slednjič h) imenovanje pomočkov, s kterimi se bodo založili potrebni stroški. §. 57. Ako se iz prošnje in njenih prilog ne spoznd do dobrega, da se podvzetje iz javnih obzirov dopustiti ne more — v kterem primeru se prošnja zavrže brez daljne obravnave, — naj politiška gosposka da namenjeno podvzetje po zvedencih, in če je treba, na samem mestu pregledati in pri tem posebno sledeča vprašanja razjasniti : a) ali se da in kako se da podvzetje namenu primerno izpeljati; b) ktera korist in ktera škoda bi bila od njega pričakovati ; c) ali je toliko vode, kolikor je podvzetje potrebuje, brez škode že obstoječih pravic do vodne rabe še odveč in ali se ta voda more porabiti v namenjeno podvzetje brez nevarnosti za javne koristi; d) ali bi namenjena naprava, če je določena za obrt-nijsko podvzetje, ne delala kaki kmetijski rabi voda nepremagljive zapreke, in ali bi se ta na-sprotnost v koristih ne dala tako poravnati, da se za obrtnijsko podvzetje brez njegove škode odloči ktero drugo mesto na dotični vodi; e) ali je pri tem potreba, da se tuja last odstopi ali obteži, in ali je treba, da se k podvzetju Še druga tuja zemljišča privzamejo, in potem, ali bo treba za nje kaj odškodbe plačati. §. 58. Ako nastanejo pomisleki zastran tega, ali se bo nameravani namen sploh ali vsaj na povedani način doseči mogel ali ne, naj se ti pomisleki podvzetnikom naznanijo, da svojo misel izreko. (Dalje prihodnjič.) 317 List 42. Postava za Kranjsko deželo zastran rabe, napeljevanja in odvračanja voda. O prestopkih in kaznih. (Dalje in konec.) §. 68. Gosposka naj določi, ktera posestva in v kteri meri se morajo šteti pri osnovanji družbe za vde-ležena (drž. zak. §. 21.), potem naj pregleda načrt in prevdarek stroškov po §. 57., in če spoznd, da naČrt ne nasprotuje nobeni javni koristi, naj privzemši vse dotiČnike naredi v načrtu tiste prenaredbe, ktere bi utegnile potrebne ali namenu primerne biti in potem, ko so se na tanko razjasnile vse dotične razmere, naj določi obsežek podvzetja. §. 69. Po ustanovitvi vkupnega podvzetja naj se pozve razmera glasov za in zoper to reč oddanih; pri tem naj se tisti, ki niso glasovali, ali niso določno glasovali, prištevajo tistim, ki so zoper podvzetje glasovali, ali pa, če se je odstopilo od tega, da bi se v družbo privzeli, naj se na-nje nič več ne ozira. §. 70. Ako se za vkupno podvzetje ne doseže po postavi potrebna večina glasov, ali ako se pokaže, da, Če se je tudi dosegla postavna večina glasov, pa ni drugih, po §. 21. državne postave potrebnih razmer, da bi toraj manjšino siliti ne bilo opravičeno, tedaj naj daljna obravnava neha in gosposka naj samo izreče, da se tisti, ki pristopiti nočejo, siliti ne morejo in naj pristavi razloge, zavolj kterih je tako razsodila. Ce se je pa postavna večina glasov za podvzetje dosegla, ter se manjšina po postavi siliti sme, tedaj naj gosposka postop nadaljuje po §§. 59., 60., 61. in 62. in naj v razsodbi, ktero po §§. 64., 65. in 69. naredi, izreče, da je manjšina dolžna pristopiti k družbi. §. 71. Ako so si zahteve podvzetnikov nasproti, tedaj se (ne krateč predpisov v §§. 340. in 331. drž. zak.) udeležba pri vodi uravnuje t^ko-le: a) Ako nova podvzetja nasprotujejo že obstoječim napravam, naj se najpoprej pravične zahteve, ki jih imajo že obstoječe naprave, zagotovijo in potem naj se še le kolikor je mogoče zadostuje novim zahtevam. b) Ako pridejo nova podvzetja sploh, ali že obsto-* ječa podvzetja zavolj ostanka vode med seboj v prepir, tedaj ima tisto podvzetje prednost, ktero ima prevagljivo važnost za narodno gospodarstvo. Ako je o tem kaka dvomba, naj se voda, kakor je prav in spodobno, sosebno pa tako, da se- za rabo vode postavijo določene dobe, ali da se voda po druzih vodno rabo primerno uravnavajočih pogojih tako razdeli, da po primerno in gospodarno izpeljanih napravah zadostuje, kolikor je mogoče, vsem zahtevam. Ce se pa ne more vsem prosilcem vode podeliti, naj se posebno gleda na tiste zahteve, od kterih se d4 že pred videti, da bodo nameravan namen bolj popolnoma dosegle in druge manj nadlegovale. Tako isto naj se postopa v primerih, ko se zavolj pomanjkanja vode že obstoječim pravicam do vodne rabe popolnoma zadostiti ne more; pri tem se pa morajo obstoječi dogovori ali pridobljene posebne pravice pred vsem varovati, in ako zastran tega prepir nastane, naj to razsodi redni sodnik. §. 72. Pritožba zoper razsodbe politiške okrajne gosposke gre na politiško deželno gosposko, pritožba zoper poslednjo pa na ministerstvo za poljedelstvo; če se pa kdo pritoži zoper kazensko razsodbo, gre ta pritožba na ministerstvo za notranje stvari. Vsaka pritožba se mora tisti politiški gosposki, ktera je na prvi stopinji reč obravnavala, pismeno ali ustmeno podati v 14 dneh po naznanjeni razsodbi. §. 73. Pritožba , podana v pravem času, ima od-ložno moc. Ako je nevarno, reč odlagati, sme politiška gosposka, akoravno se jej je pritožba podala, dovoliti, da se narede naprave, ktere so v odvrnitev nevarnosti neobhodno potrebne. §. 74 Izpeljujejo se vse naprave, h kterim je po tej postavi dovoljenja treba, pod visim nadzorstvom po-litiških gosposk. Te gosposke naj se po tem, ko so naprave dovršene, prepričajo, ali se one vjemajo s podeljeno dovolitvijo, in pri gonilih in jezilih, ali se je prav in na primernem mestu jezilna mera (steber, vizira) postavila , ter, ako zapazijo kake pomanjkljivosti in napačnosti, naj jih ukažejo odstraniti. §. 75. Neposredno nadzorstvo nad vsemi napravami zastran rabe, napeljevanja in odvračanja vodd imajo krajne policijske gosposke, ktere naj v nujnih primerih brez odloga to store, česar je treba v javno korist in varstvo; ako pa ni nobene nevarnosti v odlogu, naj si poiščejo povelja od politiške gosposke. Ako obvezanci tega, kar jim je kraj na policijska gosposka ukazala, niso storili v določenem obroku, ima ta gosposka oblast, potrebna dela izpeljati na stroške zamudnikov. (Kon. prih.) 334 342 Postava za Kranjsko deželo zastran rabe, napeljevanja in odvračanja voda. O prestopkih in kaznih. (Konec.) §. 76. Stroške za komisijske pozvedbe in obravnave v privatnih zadevah mora plačati tista stranka, ktera je prosila za postop ali ktera ga je sama kriva, posebno po nagajivih ugovorih. Politiška gosposka ima razsoditi, kako naj se pri vkupni koristi ti stroški primerno razdeli na stranke in ali mora tisti, ki je pravdo zgubil, povrniti svojemu nasprotniku kaj vzrokovanih postopnih stroškov, kterih je on kriv. Stroški preiskave zarad postavnih prestopkov padejo na tistega, ki je kriv spoznan. §. 77. Vsaka politiška gosposka mora imeti zapisno knjigo (vodno knjigo) in tudi vodokaze (vodovide); v teh morajo biti razvidne vse v okraji že obstoječe in na podlagi te postave na novo dobljene pravice do vodne rabe, kakor tudi določbe zastran visokosti jezilnih mer in tudi prenaredbe, ktere so se v teh jezilnih merah naredile z ozirom na določbe, na ktere se opirajo. Kar zadeva zapisovanje vodnih družeb v vodno knjigo, se je vrh tega treba držati odločeb §. 22. državne postave. Vsakemu je na voljo dano, pregledati vodno knjigo in v njej omenjene uradske obravnave, kakor tudi vodokaze in tudi dobiti iz njih izpiske proti plačilu po postavi določenem. §. 78. Kako se ima uravnati in pisati vodna knjiga in vodokazi, to bodo povedali posebni ukazi. Konečne določbe. §. 79. Šestdeseti dan potem, ko se bo razglasila ta postava, ima ona stopiti v veljavo. S tem dnevom stopijo iz veljave vse postave in vsi ukazi, ki se tičejo predmetov te postave in ki so v nasprotji z določbami te postave. §. 80. Pravice do rabe voda po prejšnjih postavah pridobljene ali druge zasebne pravice, ki se vode doti-čejo, ostanejo v moči. Obstoj in obseg takih pravic naj se sodi po prejšnjih postavah, njih vživanje, kakor tudi postop naj se pa ravna po tej postavi. Ministrom poljedelstva, pravosodja, notranjih reči in trgovine se nalaga, zvršiti to postavo.