ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA OB 150-LETNICI VOJNIH OPERACIJ 1813-1814 V MEJAH ILIRSKIH PROVINC FERDINAND TANCIK Pred 150 leti sta morali ilirska in italijanska vojaška sila zaradi pre- moči avstrijske vojske zapustiti tisti del jugoslovanskega ozemlja, ki ga je obsegala država 7 ilirskih provinc. Tako je Avstrija likvidirala to Na- poleonovo državno tvorbo, ki je Franciji omogočala trgovino z vzhodom, Avstriji zapirala vzhodnoalpske prehode in ji onemogočala dohod k morju, bila najvzhodnejši protiangleški blokadni člen v Sredozemlju in krepila francoski politični pritisk na Turčijo in Rusijo. Napoleonove težnje po francoski hege- moniji nad evropskimi državami v začetku XIX. .stoletja so povzročile 1812 francosko- i rusko vojno, ki je na zasneženih ruskih i poljanah zasenčila dotedanje vojne uspehe j vrhovnega poveljnika Velike armade in povzročila razpad njegove politične ure- ditve Evrope. Po porazu francoskega cesar- ja v Rusiji so tudi drugi pokorjeni evropski narodi pričeli uresničevati svoje težnje po neodvisnosti. Narodno prebujenje je zajelo zlasti Nemčijo in Italijo. Iz teh stremljenj j je nastala šesta evropska koalicija, v kate- \ ri so bile včlanjene Anglija, Rusija, Pru- j sija, Švedska, Španija in Portugalska. Blo- ku evropskih držav s protifrancoskim poli- tičnim programom se ni pridružila Avstri- ja, ker se je njen cesar Franc I. zavedal sorodstvenih vezi z Napoleonovim dvorom in je hotel ohraniti dediščino velikega francoskega cesarstva svojemu vnuku in sinu Napoleona in Marije Luise. Avstrija j tudi ni želela popolnega poraza francoskih j oboroženih sil že zato, da se ne bi mogla okrepiti Prusija. Metternichu je pa pomenil Napoleon tudi branik proti anarhiji, ki naj bi varoval Evropo pred revolucijami. Av- j strijska diplomacija je hkrati upala, da bo j Napoleon povrnil Avstriji vsaj del ozemelj, ki jih je zavojeval v prejšnjih vojnah, za njeno pomoč in nevtralnost. Zato je junija 1813 Metternich postal posrednik me^d Na- poleonom in koalicijskimi vojnimi silami. Ker so bila njegova pogajanja brezuspešna, je 10. avgusta 1813 h koaliciji pristopila tudi Avstrija in napovedala Franciji vojno. Tedanji guverner Ilirskih provinc (Les Provinces Illyriennes), otrantski vojvoda Joseph Fouche, ki je sledil Henriju Bert- randu in Junotu, je prevzel tudi ilirsko vojno organizacijo, ki jo je ustvaril prvi ilirski guverner Auguste Marmont. Marmont je obdržal krajiško vojno orga- nizacijo in obnovil 1. liški, 2. otoški, 3. ogu- linski, 4. slunjski, 5. prvi banski in 6. drugi banski krajiški graničarski polk. Oba ban- 185 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ska fK)lka sta se imenovala polka lovcev Ilirije (Regiments de chasseurs d'lllyrie). V ilirskih graniČarskih polkih je služilo 16.518 mož. Z ukazom z dne 12. 11. 1810 je bila ilirska oborožena sila razdeljena v 2 diviziji. 1. divizija, ki so jo sestavljali 4 hrvaški graničarski polki, je imela svoje poveljstvo v Ljubljani, 2. divizija, ki je obsegala otoški in liški hrvaški graničar- ski polk pa v Zadru, kjer je bil tudi dal- matinski orožniški polk. V Ljubljani usta- novljena 1. rezervna četa se je kasneje preoblikovala v Ilirski polk, ki je imel 3 bataljone. Ker so se po miru sklenjenem v Schönbrunnu 14. oktobra 1809, zmanjšale francoske oborožene sile v Iliriji le na 1 divizijo s 6.000 možmi, je guverner leta 1810 iz 10.000 prostovoljcev ustanovil Na- rodno gardo in Ilirsko floto, ki je imela 2 galeji, 2 brika, 10 topnjač in 20 čolnov. Flota je branila ilirsko obalo in luke. Štiri mobilizirane hrvaške bataljone je Marmont leta 1810 odredil v Dubrovnik, Kotor, Go- rico in Palmanuovo. Na področju province Vojne Hrvaške so leta 1812 ustanovili 1. in 5. hrvaški začasni polk (Regiments provi- soires croates), ki sta prešla v sestav Velike armade in sodelovala v francosko-ruski vojni. V začetku 1813 so ustanovili še 2. hrvaški začasni polk, ki je v sestavi 12. divizije sodeloval na nemškem bojišču. Nadalje so avgusta ustanovili tudi 4. hrva- ški začasni polk, ki so ga premestili v Ita- lijo, novo ustanovljeni 1. hrvaški huzarski polk je pa odšel v Francijo. Garnizije sedmih ilirskih provinc, ki so jih sestavljali pretežno domačini s franco- skimi poveljniki, so se pridružile vojski italijanskega podkralja princa Eugena Beauharnaisa. Poleg - Narodne garde in orožništva so bili na ilirskem ozemlju v za- četku francoisko-avstrijske vojne še 4 fran- coski, 4 italijanski in 8 hrvaških bataljo- nov, ki se niso mogli učinkovito upirati znatno močnejšim avstrijskim oboroženim silam, ki jih je poleg tega podpirala še angleška vojna mornarica. Vzporedno z vojnimi dogodki v Srednji Evropi se je vojna približevala tudi seve- rovzhodnim mejam Ilirije. 2. rezervna sku- pina avstrijske glavne armade ali notra- njeavstrijska vojska, ki ji je poveljeval general baron Johann Hiller, se je preme- stila iz Prage v Bruck na Muri. Od tam je v začetku avgusta krenila proti Celovcu in Velikovcu. Ena njena brigada je preko Auseeja in Salzburga povezovala glavnino z Reussomijevimi enotami na Bavarskem, Fölseisova brigada je iz Celovca prispela v Celje, Radivojevičeva pa je krenila da- lje proti jugovzhodu ob Savi in vkorakala v Zagreb. Francosko-italijanska vojska princa Eu- gena je imela 7. avgusta 1813 vrhovno po- veljstvo v Vidmu. V njem so bili: podkralj, njegov generalni pribočnik general Gif- lenga, načelnik generalštaba divizijski ge- neral Vignolle, načelnik topniškega štaba divizijski general St. Laurant, načelnik inženirstva polkovnik Simon-Moydier. Prvo operativno skupino generalnega podpolkovnika grofa Greniera so sestavlja- li 1. in 2. divizija. 1. divizija divizijskega generala barona Marcogueta, ki je imela 11 bataljonov s 7189 možmi in 20 topovi, je bila ob Soči. 2. divizija divizijskega ge- nerala Gratiena je imela 11 bataljonoiv s 7.486 možmi in 18 topKJvi in je bila pri Vid- mu. Trije njeni bataljoni so tvorili garni- zijo v Beljaku. Drugo operativno skupino sta sestavljali 3. divizija divizijskega generala barona Quesnela, ki je imela 12 bataljonov s 7.777 možmi in 18 topovi pri Vicenzi in Castel- francu in 4. divizija divizijskega generala grofa Verdiera, ki jo je tvorilo 11 bataljo- nov z 8.200 možmi in 16 topovi, in je bila pri Bassanu in Feltri. V tretji operativni skupini divizijskega generala grofa Pina so bile tele enote: 5. divizija divizijskega generala barona Palomlbinija, ki je imela 12 bataljonov z 9.563 možmi in 16 topovi, v Padovi in Me- stri, 6. divizija brigadnega generala Lecehi- ja, ki jo je sestavljalo 12 bataljonov is 7.891 možmi in 16 to|>ovi in je imela po eno bri- gado v Ljubljani, Karlovcu in Reki, ljub- ljanska konjetiiška divizija generala Mer- meta, ki je imela 12 eskadronov s 1.800 mož- mi in je bila nastanjena v Padovi in Trbižu, nadalje rezervna pehotna divizija generala Bonfantinija, ki so jo sestavljali 3 bata- ljoni z 2.469 možmi, v Monteohiaru, in končno topniška rezerva z 18 topovi in 8 havbicami v Vidmu. Celotna francosko-italijanska armada podkralja Beauharnaisa je štela 50.575 mož pehote, 1.800 konjenikov in 130 topov. Vštevši konjenico, topništvo in tehnične enote je imela okroglo 55.000 mož. 10. avgusta je koncentriral princ Eugen v Vidmu 6 divizij in okrepil z eno brigado posadke v Trbižu in Beljaku, z drugo pa v Ljubljani in Trstu. Istočasno se je zbralo v Karlovcu 6 hrvaških graničarskih bata- ljonov. Druge enote hrvaške brigade so bile razporejene v garnizijah v Karlovcu, Reki ^n^na severni meji Ilirije. 186 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Štiri dni po avstrijski vojni napovedi, 16. avgusta 1813, so bile Gratienova divizija v Trbižu in Beljaku, Quesnelova pri Ge- moni in Marcoguetova pri Gorici, Belotti- jeva brigada Lecchijeve divizije v Ljub- ljani, v Karlovcu hrvaška brigada generala Janina in general Gamier je na Reki po- veljeval ■iOO hrvaškim graničarjem im ba- taljoinu lahkega italijan. pehotnega polka. Glavnina notranjeavstrijske armade top- niškega generala barona Johanna Hillerja je bila v začetku avgusta še v dolini Mure in je štela 34 bataljonov, 40 eskadronov in 120 tojMjv. Imela je približno 35.000 mož. 16. avgusta je bila Hillerjeva 2. rezervna skupina avstrijske glavne armade razdelje- na v dve krili. V vrhovnem poveljstvu, ki je bilo na levem krilu in nastanjeno v Ce- lovcu in okolici, so bili: poveljnik notranje av:strijske vojske topniški general baron Johann Hiller, načelnik generalštaba gene- ralmajor Richter Bienthal, načelnik topni- štva generalmajor Smola in načelnik teh- ničnih enot generalmajor Pechi. Desno- krilno skupino avstrijske vojske so sestav- ljale naslednje enote: brigada generalma- jorja Stanisavljeviča, ki je bila razporeje- na pri Ischelu in Usovu na Moravskem ter Radstatu in so jo sestavljali 1. bataljon 15. drugega sikuleškega (Szekler) graničar- skega polka (kasnejšega 6. pehotnega pol- ka romunskega kralja Karla), 1. bataljon 17. drugega vlaškega graničarskega polka (kasnejšega 50. pehotnega polka badenske- ga velikega vojvode), 2. eskadrona 9. Fri- montijevega (Erdödyjevega) huzarskega polka in 3 trifuntni topovi. Stanisavljevi- čeva brigada je štela 3.000 mož. Brigado generalmajorja Ludwika Ekhardta, ki je bila pri Spittalu na Dravi, so sestavljali: madžarski 8. Wurmserjev lovski bataljon, madžarski 15. drugi sikuleški graničarski polk in 4 eskadroni 9. Frimontijevega hu- zarskega polka in 3 trifuntni topovi. Bri- gada je imela vsega 3.000 mož. Divizijo desnokrilne skupine generala Marschalla so sestavljali: brigada general- majorja Winzianskega, ki je imela 2 bata- ljona madžarskega 39. pehotnega polka ba- rona Duka, 2 bataljona slavonskega 53. pe- hotnega polka Ivana Jelačiča in 1 šestfunt- no baterijo s 6 topovi; divizion generala barona Frimonta je bil v sestavi brigade generalmajorja Vlasiča, ki je imela mad- žarski 9. Grethov lovski bataljon, bataljon hrvaškega 9. petrovaraždinskega graničar- skega polka (kasnejšega 70. pehotnega pol- ka), 6 eskadronov madžarskeiga 10. Stipsi- csejevega (Meszarosovega) huzarskega pol- ka in eno konjeniško baterijo s 6 topovi; konjeniška brigada generalmajorja grofa Vecseya Hajnacskeöja je imela 6 eskadro- nov 1. ulanskega polka Merwelta in 6 eska- dronov 3. ulanskega polka nadvojvode Kar- la; brigado generalmajorja Pulskega Eset- falskega so sestavljali 4 bataljoni koroške- ga 26. pehotnega polka Hohenlohe-Barten- štein (kasnejšega koroškega pehotnega polka, od 1817 italijanskega, od 1866 ma- džarskega) in 1 šestfuntna baterija s 6 to- povi; divizion generala Marzianskega je sestavljal brigado generalmajorja J. Ma- yerskega, ki je imela 3 bataljone furlan- skega 13. pehotnega polka Reiskega (ka- snejšega češkega, od leta 1815 moravskega, od leta 1830 gališkega pehotnega polka), 4 bataljoni štajerskega 27. pehotnega polka Chastelerja in 1 šestfuntna baterija s 6 to- povi; divizion generala Marquisa Somma- rive z brigado generalmajorja barona Stut- terheima, ki je imela 1 bataljon grenadir- skega polka Wolsperga, 1 bataljon grena- dirskega polka Chimanija, 1 bataljon gre- nadirskega polka Faberja in 1 šestfuntno baterijo s 6 topovi; in poleg teh še 1 bata- ljon grenadirskega polka Purccelija; ko- njeniška brigada generalmajorja barona Wredeja je imela 4 eskadrone 2. dragon- skega polka Hohenlohe (ki je leta 1860 po- stal oklepniški, leta 1867 10. dragonski polk in leta 1873 15. huzarski polk), 6 eskadro- nov 5. savojiskega dragonskega polka (1860 —1867 je bil 1. dragonski polk, kasneje 13. dragonski polk). Celotna divizija generala Marschalla je štela 21 bataljonov, 28 eskad- ronov, ki so imeli 17.000 mož in 30 topov. Brigada generalmajorja Jožefa Fölseisa je bila pri Celju in je levo krilo notranje- avstrijske vojske povezovala z desnim kri- lom. Sestavljali so jo: 1 bataljon 7. brod- skega graničarskega polka (kasnejšega 78. pehotnega polka), 2 bataljona štajerskega 16. pehotnega polka Lusignana, ki je imel svoje vojno okrožje v Mariboru (1815 je postal italijanski, 1866 madžarski in 1872 hrvaški pehotni polk), 2 eskadrona 5. hu- zarskega polka Radetzkega in 1 polovična trifuntna baterija s 3 topovi. Brigada je štela vsega 3.000 mož. Levokrilno skupino notranjeavstrijske vojske topniškega generala Hillerja je tvo- rila divizija generala Pavla Radivojeviča, ki je bila razporejena v Zagrebu in njegovi okolici. Levokrilno skupino so sestavljale: brigada generalmajorja barona Avgusta Živiča Roherskega, ki je imela 1 bataljon madžarskega 52. pehotnega polka nadvoj- vode Franca Karla, 1 bataljon 5. varaždin- 187 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO sko-križevskega graničarskega polka iz Bjelovara (kasnejšega 16. pehotnega pol- ka); brigada generalmajorja Rebrovica, v kateri so bili 2 bataljona madžarskega 52. pehotnega polka nadvojvode Franca Karla in 1 bataljon 8. gradiščanskega graničar- skega polka iz Nove Gradiške (kasnejšega 16. pehotnega polka); brigada generalma- jorja grofa Lavala Nugenta je imela 4 eskadrone 5. huzarskega polka Hradetzke- ga in 1 polovično trifuntno baterijo s 3 to- povi; divizija generala Radivojeviča je imela vsega 9.000 mož in 9 topov. Topniška rezerva 2. rezervne skupine avstrijske glavne armade je bila v Celovcu in je raz- polagala z 72 topovi. V začetku vojnih operacij med francosko- italijansko in notranjeavstrijsko vojsko je bilo središče koncentracije glavnine 2. re- zervne skupine avstrijske glavne armade generala Hillerja v Celovcu in njena pred- hodnica je segala ob levem bregu Drave zahodno do predmestja Beljaka, medtem ko so enote generalmajorja Ekhardta ob- vladovale področje okoli Spittala ob Dravi. Avstrijski oddelki pri Humbergu, kjer je mostišče preko Drave na položajih pri Bi- strici in Rožeku varovala Frimontijeva di- vizija, so napredovali že proti Ljubelju. Brigada generalmajorja Fölseisa je od Ce- lja prodrla do PodpečnJka, kjer se je bila s svojo predhodnico povezala s Frimontije- vim odredom na Ljubelju. Glavnina francosko-italijanske vojske, ki je štela 5 divizij, se je 18. avgusta 1813 že približevala Ljubljani. Ena divizija iz sestave oboroženih sil princa Eugena je svoj premik usmerila proti Trbižu. V Go- rico je 19. avgusta prispela zaščitnica Beau- harnaisove armade z vrhovnim povelj- stvom. 3. namestništvo divizijskega gene- rala Pina je 20. av-gusta bilo osredotočilo svoje sile v Ljubljani, ko je prispela pred- hodnica glavnine francosko-italijanske vojske šele v Postojno. 1., 3. in 4. divizija in poleg njih tudi italijanska garda so se razporedile med Vipavo in Postojno. 2. di- vizija generala Gratiena je svoje enote razmestila med Trbižem in Beljakom, ki ga je zasedla s 3 bataljoni. Italijanski pod- kralj princ Eugen Beauharnais je prispel 20. avgusta v Postojno, kjer je ostal s svo- jim vrhovnim poveljstvom do 22. avgusta. Gouyonova konjeniška brigada, italijan- ska garda in Quesnelova, Verierova ter Marcoguetova divizija so med 21. in 27. avgustom prispele v okolico Beljaka. Isto- časno je 24. avgusta dosegla Trbiž tudi Quesnelova divizija. Predhodnica francosko-italijanske voj- ske se je pri Beljaku in Šmartinu pri Ro- žeku 19. (21.) avgusta spopadla z enotami generala Frimonta, pri Paternionu pa z bri- gado generala Ekhardta, ki sta prodirala v osrčje province Koroške. Gratien je usmeril prodiranje svoje divizije proti Šmartinu, kamor so prodirale tudi ostale 3 divizije, ki so 27. avgusta prišle ob Soči na severnotilirsko bojišče. Takoj, ko je Gratien zapustil Beljak, iso ga 23. avgusta zasedle Frimontijeve enote, ki so prisilile Gratiena, da se je s svojo 2. divizijo umak- nil od korita Žile in se utrdil Pod Vetrovi, od koder je potem skušal 24. avgusta pol- kovnik Duche s 3 bataljoni ponovno pro- dreti proti Beljaku, kjer mu je onemogočil nadaljnje napredovanje močan odpor bata- ljona 39. pehotnega polka Duka in oddelek slavonskega 53. pehotnega polka Ivana Je- lačiča. 28. avgusta je uspelo francosko-ita lijanskim enotam zavzeti Rožek in potisniti Avstrijce na levi breg Drave. Frimontijevi enoti sta morali zapustiti 29. avgusta Beljak in ga prepustiti Gratienu. Iz Ljubljane je krenila 26. avgusta na koroško bojišče tudi brigada generala Belottija in je na svojem pohodu preko Tržiča dospela na Ljubelj, ki ga je 29. avgusta zavzela ter potisnila Frimontijev odred proti severu. Iz Zagreba, kjer je bila razporejena glav- nina levega krila 2. rezervne skupine glav- ne avstrijske armade, je 22. avgusta začel prodirati polkovnik Milutinovic z bataljo- nom 8. gradiščanskega graničarskega polka iz sestave brigade generalmajorja Rebrovi- ca proti Novemu mestu. Pri Brežicah so se mu pridružile enote generalmajorja Föl- seisa, ki so prodirale na jug proti Savi iz Celja. Ker sta Milutinovic in Fölseis ogro- žala severovzhodno mejo province Kranj- ske, se je pridružila Belottijevi brigadi v Ljubljani še Perreymontova konjeniška brigada, ki je znatno okrepila obrambno moč Pinijeve 3. operativne skupine. Levo krilo notranjeavstrijske vojske ge- nerala Radivojeviča pri Zagrebu je štelo 9.000 mož. Brigada generalmajorja grofa Nugenta je obvladovala važnejše komuni- kacije v provinci Civilni Hrvaški vse do Jadranskega morja in je obenem med voj- nimi operacijami tesno sodelovala z angle- ško vojno mornariško eskadro admirala Freementla, ki je imela svoje glavno opo- rišče na Visu. Eskadra je imela 3 linijske ladje, 1 brik in 1 transportno ladjo. Nugent je z bataljonom 5. varaždinsko- križevskega graničarskega polka 17. avgu- sta prekoračil mejno reko Savo in prisilil 188 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Janinovo hrvaško brigado, da se je morala 19. avgusta umakniti iz Karlovca. Ko so se Nugentu pridružili bataljon 4 slunjskega, 5. prvega banskega in 3. ogulinskega gra- ničarskega polka, je osvojil karlovško okrožje in 20. avgusta vkorakal v Karlovac. Iz Karlovca je nadaljeval svoj pohod proti Reki, kjer so generala Greniera oblegali uporni Hrvati. Pred bližajočimi se Nugen- tovimi hrvaškimi graničarskimi bataljoni je 20. avgusta zapustila Grenierova reška garnizija mesto, v katero je 26. avgusta vkorakal Nugentov bataljon. Grenierova garnizija se je 21. avgusta skušala znova polastiti Reke, vendar se je morala 26. av- gusta umakniti iz bližine mesta in 28. av- gusta je svoj umik nadaljevala preko Šapjan proti Trstu. 30. avgusta so se začeli tudi Istrani pridruževati Nugentovim eno- tam. Razvoj vojnih dogodkov vzdolž celotnega bojišča francosko-italijanske in notranje- avstrijske vojske je narekoval vrhovnemu poveljstvu armade Eugena Beauharnaisa sledeči bojni razpored njegove vojske: 1. namestništvo generala grofa Greniera je pri Šmartinu in Rožeku razporedilo 3. divizijo generala Quesnela, ki sta jo sestav- ljali brigadi generala Campija in polkov- nika Pegota, 1. divizija generala Marco- gueta je imela brigadi Dupeyrouxa in Ja- nina v Podkorenu. 1. namestništvo je imelo v svojem sestavu 15.000 mož in 38 topov. 2. namestništvo divizijskega generala Verdirja s 4. divizijo generala Rouyerja, v kateri sta bili Schmitzova in Arnaudova brigada, in z 2. divizijo generala Gratiena, katero sta sestavljali brigadi generala Piata in pribočnika Montfalcona, je pri Beljaku in Pod Vetrovomi razpolagalo s 14.000 mož- mi in 32 topovi. 3. namestništvo divizijskega generala Pi- na je imelo v Kranju in iia Primorskem 14.000 mož in 32 topov, ki so bili v 5. divi- ziji generala Palombinija; to sta sestavljali Ruggierova in Galimbertova brigada in v 6. diviziji generala Lecchija, ki je vsebo- vala brigado generala Belottija in italijan- sko gardo. Brigada generala Mazzuche- lija je tvorila Bonfantinijevo rezervno pe- hotno divizijo s 3.500 možmi in 18 topovi. Brigadi generalov Pereymonta in Gouyona sta sestavljali konjeniško divizijo generala Mermeta, ki je bila razporejena pri Ljub- ljani in Trbižu in je štela 2.000 konj in 12 topov. Odred Evgenuvega pribočnika ge- nerala Giflenge je pri Paternionu opazoval premike enot avstrijskega generala Ek- hardta. Glavnina avstrijske vojske je bila takrat še vedno zbrana pri Celovcu. Na desnem bregu Drave pri Bistrici je bila Yeoseyeva pehotna brigada, ki je varovala mostišče preko Drave pri Humbergu in obvladovala dohod do Ljubelja. Poročnik grof Gödling je prodiral s 1. četo 9. Grethovega lovskega bataljona iz Podljubelja, kjer so ostale druge čete lovskega bataljona, skozi Sv. Lenard proti Ljubelju, s katerega se je 2. septembra umaknil general Belotti v Tr- žič, kamor mu je sledil Gödling, ki je po- tisnil Belottijevo brigado dalje proti Kra- nju. Poveljnik štajerskega 27. pehotnega polka Chastelerja polkovnik Paumgarten je zasedel Kokrski prehod in s 1. brambov- skim bataljonom krenil proti Kranju, ki ga je Belotti zapustil in se s 3 bataljoni in 4 topovi umaknil do Medvod. Zaradi avstrijskega predora položajev italijansko-francoske armade, ki je povzro- čil vrzel med 1. namestništvom generala Greniera in 2. namestništvom divizijskega generala Verdiera na levem krilu armade iin 3. namestništvom divizijskega generala Pina na desnem krilu Evgenove vojske, je hotel italijanski podkralj dokončno zava- rovati Ljubelj in je zato vrhovno povelj- stvo ukazalo Marcoguetovi 3. diviziji pre- mik od Podkorena preko Jesenic do Tržiča. Medtem je prodiral Grenier s Quesnelovo divizijo in Rouyerjevi diviziji pripadajočo brigado Schmitza proti Št. Jakobu, istočasno pa je Arnaudova brigada iste divizije Pod Vetrovi utrdila svoje položaje. Divizijski general Verdier je z Gratienovo divizijo ostal pri Beljaku. Med temi premiki fran- cosko-italijanske armade je prispelo v Pod- koren vrhovno poveljstvo z italijansko kraljevo gardo. Ker je divizijski general Pino sporočil vrhovnemu poveljstvu, da ogroža Ljubljano, Postojno in. Trst levo krilo notranjeavstrijske vojske in ker je obenem tudi levo krilo francosko-italijan- ske armade pričakovalo napad na svoje po- ložaje pri Bistrici, je 5. septembra italijan- ski podkralj ukazal divizijskemu generalu Marooguetu utrditi položaje njegove 3. di- vizije na črti Begunje—Tržič, sam pa je z vrhovnim poveljstvom prispel iz Podkorena na Jesenice, kjer je z okopi utrdil svoje položaje. Avstrijski generalmajor Vecsey je imel pri Bistrici 8 topov in 5.000 mož. Njegova brigada je bila sestavljena iz 10 čet furlan- skega 13. pehoinega polka Reiskega, 2 ba- taljonov štajerskega 27. pehotnega polka Chastelerja pri Zgornji in Srednji Bistrici, 4 čet 27^pehotnega polka Chastelerja in 4 189 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO eskadronov 1. ulanskega polka Merwelda v Spodnji Bistrici. Quesnelova divizija je 6. septembra v dveh kolonah začela napre- dovati skozi Spodnje Brezje, istočasno je kolona generala Campija zavzela Mače pri Bistrici in dalje dospela do vii&in, ki domi- nirajo v okolici. Kolona divizijskega gene- rala Quesnela je s 45. pehotnim polkom, kraljevimi dragonci in 2 polbaterijama prodrla do naselja Sveče pri Bistrici. Pre- mike avstrijske vojske na levem bregu Drave je na gozdnem obronku pri PodgOirju pri Rožeku opazoval bataljon iz sestava Evgenove armade. Schmitz^va brigada iz Rouyerjeve divizije je dosegla Št. Jakob pri Rožeku in se razvrstila na položajih zahodno od enot divizijskega generala Quesnela. Vzdolž Drave je patruljiral ba- taljon Arnaudove brigade. Italijanski podkralj ,princ Evgen Beau- harnais je 6. septembra zapustil Jesenice in prodiral z dvema bataljonoma gairdnih lov- cev skozi dolino Zavrha preko Kočne proti Bistrici. 9. lovski bataljon je prodrl do Bi- strice in se tam povezal s Campijevo bri- gado. Enote divizijskega generala Quesnela so medtem prodirale dalje proti avstrijskim položajem v Zgornji Bistrici, medtem ko je Schmitzova brigada napadala v Spodnji Bistrici okope Vecseyeve brigade. Vendar se je posrečilo majorju baronu Griessu z 9. in 10. četo štajerskega 27. pehotnega pol- ka Chastelerja in polčeto furlanskega 13. pehotnega polka Reiskega zaustaviti Evge- novi vojski prodor do bistriškega mostišča. Z obrobnih višin je uspelo generalu Cam- piju prodreti v Vranjico in Šingarico pri Borovljah. Tudi levo krilo generala Schmi- tza je napredovalo do Spodnje Bistrice in potisnilo iz nje 4 čete furlaaiskega 13. pe- hotnega polka Reiskega. Desno krilo Schmitzove brigade je istočasno dospelo do Quesnelove 2. divizije in z njeno pomočjo zavzelo Zgornjo Bistrico. Le grad, pokopa- lišče in reduto sta še branila 2. in 3. divi- zion lovskega bataljona Neunerja vse dot- lej, dokler se nista morala umakniti pred bataljonom grenadirjev 9. rednega pehot- nega polka iz sestave Schmitzove brigade. Ko so francosko-italijanske enote zavzele ključne položaje Vecseyeve konjeniške brigade v okolici Bistrice, se je Vecsey umaknil z ostanki svoje brigade v Podsinjo in Svetno ves, kamor mu je sledil tudi divizijski general Quesnel s pehotnim pol- kom in ga potiskal preko Št. Janža do Hum- berga, kjer je prisilil Vecseya, da se je s svojimi ©notami umaknil na levi breg Drave. Prodor Paumgartnovega 1. brambovske- ga bataljona do Kranja, iz katerega se je moral Belotti umakniti, je povzročil vrzel med desnim in levim krilom francosko-ita- lijanske armade, ki jo je hotelo 3. namest- ništvo divizijskega generala Pina odstra- niti, da ne bi ogrožala osrednjih področij province Kranjske. Divizijski general Pino je s 5 bataljoni zasedel savski most pri Črnučah, 7 njegovih bataljonov je krenilo proti Višnji gori, kjer so se utrdile enote iz Rebrovičeve brigade, katerih prednje straže so segale že do Šmarja, 3 bataljone je Pino razporedil na cesti Ljubljana—Re- ka. V Ljubljani koncentrirane enote Belot- tijeve brigade so 2. septembra pričele pro- dirati proti Kranju in so ga zavzele po Paumgartnovem umiku. Kljub neuspehom desnokrilne skupine notranjeavstrijske vojske so enote levega krila divizije generala Pavla Radivojeviča prodirale dalje. 2. septembra je prodiral kapetan Lazarevič s 40 graničarji 5. varaž- dinsko-križevskega graničarskega polka in 12 huzarji 5. huzarskega polka Radetzjcega iz Lipe proti Veprincu in se potem povezal z Nugentovimi enotami in angleško vojno eskadro, ki je tedaj operirala v Kvarnerju in ob istrski obali. Vdor predhodnice av- strijskega levega krila v bližino Istre je ogrožal garnizije provinc Istre in Civilne Hrvaške na Istrskem polotoku in prisilil skrajno desno krilo francosko-italijanske armade, da se je pričelo udeleževati bojev z Nugentovimi silami. Garniziji iz Pulja in Rovinja sta krenili proti Zminju, kjer sta se združili, in 3. septembra dospeli v Pazin. Od tam sta 4. septembra nadaljevali pohod proti Učki gori. Tudi Lazarevič je nada- ljeval pohod v Istro in 3. septembra pre- koračil sedlo Učke gore in dospel v Vranje, kjer so se mu pridružili vojaki nekdanjega tržaškega prostovoljskega bataljona. Še isti dan je dospel do Cerovelj, kamor je prodrl iz 'Pazina tudi nasprotnikov odred, ki so ga sestavljali italijanski bataljon 4. lahkega pehotnega polka, 2 četi 2. otoškega grani- čarskega polka in 80 francoskih topničarjev in orožnikov. Odred, ki je štel le 1.200 mož in 3 topove, se je moral pred premočjo La- zarevičevih enot umakniti do Lindarske gore in potem še dalje do Pazina. V spo- padu z Lazarevičem je 4. septembra izgu- bilo francosko topništvo dve havbici. Umik odreda je pri vhodu v Beramsko dolino varoval trifuntni top, ki so ga kmalu osvo- jili Avstrijci. Ostanek odreda, 900 mož, se ni moglo dolgo upirati avstrijskemu priti- sku in se je vdal in izročil Lazareviču še 190 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ostale 3 topove. Iz Beramske doline je Nu- gentova predhodnica krenila dalje v Pazin in ga zasedla. Kljub temu se je morala že naslednji dan vrniti na Reko, v katero je vkorakala 6. septembra in se kasjieje po- novno vrnila v Pazin. Potek vojnih operacij je franoosko-itali- janski kakor tudi notranjeavstrijski arma- di kmalu narekoval spremenjen razpored njiliovih enot. Quesnelova divizija s Schmitzovo brigado je bila v Bistrici, ge- neral Granier v Št. Janžu in njegove enote so bile povezane z Marcoguetovo divizijo v Tržiču in obenem so obvladovale tudi Ljubelj. Gratienova divizija je bila v Be- ljaku, Arnaudova brigada je bila razpore- jena v Pod Vetrovi in Ločilu. Medtem ko je general Gifienga prodiral že proti Pa- ternionu, se je 8. septembra vrhovno po- veljstvo premestilo v Kranj. Enote avstirijskega generala Fennerja so bile tedaj pri Lienzu v Pustriški dolini (Pusterthal) in Ekhardtova brigada je bila razporejena pri Spittalu. Glavnina desno- krilne skupine notranjeavstrijske armade je bila pri Celovcu in povezana s Frimon- tovo divizijo pri Vrbi. Fölseisova brigada je obvladovala področje med Kamnikom in Podpečnikom. Glavnina Rebrovičeve bri- gade je bila pri Novem mestu, del Nugen- tove brigade pri Lipi, odred kapetana La- zareviča pa je že prodiral proti Kopru. Zaradi premoči levokrilne skupine no- tranjeavstrijske armade na bojiščih 3. na- mestništva generala Pina je 7. septembra poslal general Palombini 3 bataljone Rug- gierijeve brigade iz Postojne po reški cesti proti jugu, da bi ponovno osvojili izgublje- ne položaje pri Lipi in Jelšanah, ki jih je zavzel Nugent. Istočasno je general Fresia poslal iz Trsta odred v pomoč proti Lipi prodirajočini Ruggierijevim bataljonom. Nugentov kapetan Zucchieri je z 2 četama madžarskega 52. pehotnega polka Franca Karla, 1 četo 5. varaždinsko-križevskega graničarskega polka in 2 trifuntnima topo- voma 3. septembra prodiral po postojnski cesti do Trnovega. Istočasno sta prodirali iz Materije proti Hrpelju 2 četi 5. varaždin- sko-križevskega graničarskega polka. Na- predujoči francosko-italijanski odred je potisnil Avstrijce na njihove prvotne polo- žaje, ki jih niso zmogli obdržati in so se morali še nadalje umikati do Podgrada. General Ruggieri je 7. septembra dospel s 3 bataljoni in 4 topovi že pred Trnovo. Kapetan Zucchieri se je moral umakniti proti Jelšanam. Tudi general Nugent je istočasno s 7 pehotnimi četami in 2 huzar- skima eskadronoma prodiral iz Lipe proti Jelšanam. Med spopadom obeh nasprotnih generalov je uspelo kapetanu Zucchieriju prodreti v Dolenje. Avstrijci so zavrli Rug- gierijevo prodiranje in ga prisilili, da se je umaknil proti Postojni. Po njegovem umiku se je Nugentova rezerva vrnila v Lipo. Tja sta se umaknili tudi dve četi graničarjev iz Podgrada pred odredom ge- nerala Fresia, ki sta ga sestavljala 2 bata- ljona z 2 topovoma, ki sta prodirla iz Trsta do Pasjaka. Vendar je uspelo Nugentu s 3 četami 52. pehotnega polka Franca Karla potisniti odred do Hrpelja. Odred je med umikom izgubil 2 topa. Pred Nugentovo premočjo so se morali ostanki odreda umakniti v Trst. General Belotti je 8. septembra krenil iz Kranja proti Črnučam, da bi pred Fölsei- som zavaroval tamkajšni most in obenem nadzoroval področje toka Save do Zaloga. Fölseiisova predhodnica, v kateri so bili di- vizion štajerskega 16. pehotnega polka Lu- signana in pol eskadrona 5. huzarskega polka Radetzkega, je bila pri Kamniku, glavnina Fölseisove brigade pri Dobu, di- vizion štajerskega 27. pehotnega polka Chastelerja je pri Dolu nadzoroval ozemlje med Savo in Bistrico. Belottijeva kolona, sestoječa iz 2 bataljonov, 3. in 4. čete 4. ita- lijanskega pehotnega polka, eskadrona ko- njeniških lovcev (Chasseurs ä che val) in 2 toj>ov, je dospela v Moste, kjer je zadela na predhodnico diviziona 16. pehotnega polka Lusignana. V boj je posegel še vod 1. ulanskega polka Merweldta, ki je pri- jezdil s Šmarne gore pri Tacnu, kjer ga je nadomestila četa brambovskega bataljo- na. General Fölseis je poslal iz Doba proti Šmarni gori še 2 četi 27. pehotnega pol- ka Chastelerja, drugi 2 četi istega polka sta pa zasedli Mengeš. Nadaljnji 2 četi sta krenili proti Trzinu, da bi Fölseisove enote zavarovali pred napadom iz smeri Črnuč. Belotti je kljub temu skušal prodreti do Mengša. Vendar so ga po hudem boju po- tisnile avstrijske enote proti Trzinu. Ker mu ni uspelo prodreti položajev Fölseisove rezerve, se je umikal nazaj proti Mengšu, kjer ga je zavrnil pKxlpolkovnik baron Neugebauer z ostanki obeh bataljonov 16. pehotnega polka Lusignana in obenem tudd iz Kamnika prodirajooo predhodnico. Be- lotti se je umaknil delno do Loke, delno pa do Mengša. Njegovo topništvo je izgu- bilo pri umiku 2 topa, ostanki njegove bri- gade so se pa umaknili v gozdove. Potek vojnih operacij je 10. septembra ,,\ i;arek,9yal Jrancosko-itali^aaski awadi aa- 191 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO slednji razpored njenih enot: 2. operativna skupina generala Verdiera je branila ob- močje Drave in varovala mostišči pri Ro- žeku in Humbergu, obenem pa je tudi opa- zovala premike avstrijskega desnega krila pri Spittalu in Saohsenburgu. Dva njena bataljona sta zasedla Beljak. Poveljstvo 2. namestništva Verdiera je bilo v Bekštajnu. 1. operativna skupina generala Greniera je branila ozemlje ob Savi. Quesnelova di- vizija je bila pri Tržiču in Kranju, njena 2 bataljona sta varovala Ljubelj. Severno je bila povezana z desnim krilom 2. ope- rativne skupine. Marcoguetova divizija je bila v Ljubljani in je nadzorovala mostišče pri Črnučah. Njene enote so bile razpoxe- jene od Zaloga in zahodno so segale do Studenca v bliži-ni Ljubljane. Palombinijeva divizija je 10. septembra prispela v Lož in od tam krenila dalje proti položajem Nugentovih enot. Vrhovno po- veljstvo francosko-italijanske armade je 11. septembra zapustilo Kranj in se preme- stilo v Ljubljano, od koder so krenili proti Šmarju 4 bataljoni italijanske garde in ko- njeniška baterija. Divizijski general Pino je usmeril premik Ruggierijeve brigade ponovmo v bližino Ljubljane. Proti Šmarju napredujočim enotam italijanske garde in topništva se je blizu Višnje gore pridružil še bataljon iz sestava Ruggierijeve brigade, ki je prodiral proti Šmarju, kjer se je na bojnih položajih utrdil polkovnik Teodor Milutinovic Milowsky; ta je poveljeval 8. gradiščanjSkemu graničar. polku ter z ba- taljonom, sestoječim iz 6 čet in dveh eskad- ronov 5. huzarskega polka Radetzkega prodrl do Šmarja, kamor je 13. septembra dospelo tudi čelo francosko-italijanske ko- lone po cesti iz Ljubljane. Milutinovic je moral umakniti svoje predstraže in zbrati svoje enote na višinah pri Šmarju. Pri Beli cerkvi (tega kraja ni več na današnjih to- pografskih kartah) je četa kapetana Mar- tinija varovala Milutinovičevo levo krilo, medtem ko je na njegovem desnem krilu bila četa kapetana Nikšiča. Tem enotam sta se pridružili še 2 četi 5. varaždinsko- križevskega graničarskega polka z 2 tri- funtnima topovoma. V globeli pred nase- ljem je italijanski podkralj Evgen razpo- stavil 2 bataljona italijanske garde, 2 eskadrona kraljevskih dragoncev in konje- niško baterijo. Bataljon italijanske garde je prodiral proti avstrijskim položajem na višinah pri Beli cerkvi, drugi je krenil proti severovzhodu, da je obšel desno krilo Milutinovičevih enot. Kljub dobro premiš- ljenemu strategičnemu bočnemu napadu franoosko-italijanskih enot na avstrijske položaje so se morale Eugenove sile umak- niti zaradi avstrijske premoči. (Se nadaljuje) * OBVESTILO i i UREDNIŠKI ODBOR KRONIKE JE SKLENIL NA SVOJI SEJI s DNE 15. MARCA 1963 ZVIŠATI NAROČNINO NA { 800 din { ZA LETNIK PRICENŠI Z LETNIKOM XI. - 1963, POSAMEZNA ŠTEVILKA PA BO STALA OD LETOS DALJE 300 DIN. PRO-1 SIMO VSE TISTE NAROČNIKE, KI SO ZA LETNIK 1963 ZE i NAKAZALI 400 DIN, DA DOPLAČAJO ŠE 400 DIN NA TEKOČI j RAČUN KRONIKE ŠT. 600-14/608-85 (NARODNA BANKA, ML i Ä KLOSICEVA 8, LJUBLJANA) ' i UREDNIŠKI ODBOR , KRONIKE , Tiskano in izdano v Ljubljani 1963 — Tisk tiskarne >Toneta Tomšiča* v Ljubljani — Klišeje izdelala klišarna »Ljudske pravice« v Ljubljani ~ Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja dr. Jože Sorn 192