40. štev. V Ljubljani, četrtek 13. februvarja 1919. 11. leto. Velija v LJuhžj&nis ^cio leto . K 56-— ?vol ‘eta n 28-— S*trt let* B i4-_ »n mesec 5-_ Velja po oošti j IH ':e!o leto naprej K 60*— pol leta „ w 30— «s Setrt leta , „15*- SB *" mfesec . s-5C \ % Na pismenenaročbe brai pošiljat ve denarja »e ne raorerao ozirati. Naročniki naj pošljejo naročnino jpF* po nakaznici.' Oglasi se računajo po porabljenem prostoru tn si-cei 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 25 vin., z* večkrat popust. && Ureanintvo je aa Starem trgu *tev. 19. ^Pravnistvo je na Marljissem trjfti Stev. 8. — Te'efon Stev. 3fi0. ■' -"=== Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka Telja ?»0 vinarjev. Vprašanjem glede inseralov i. ar. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirnjo. — Rokopisi se ; vračalo. Ustava kraljevine SHS. Dolga stoletja smo trpeli kot brezpravni sužnji, kot ponižni podaniki Pod neroško-madžarskim gospodstvom. Naše pravice so bile le na papirju, v resnici pa smo bili navadni sužnji, ki ne smejo migniti niti z očesom brez dovoljenja svojega gospodarja. Toda tudi suženj se naveliča večnega trpljenja. Cilj vsega življenja je svoboda in po tej svobodi smo hrepeneli tudi mi. Napenjali smo svoje mišice, da zdrobimo okove, v katere So nas okova,li naši tirani. Zahtevali smo svoje pravice: združenje z brati Srbi ip Hrvati v enotni svobodni državi. Po več kot štiriletnem neznosnem trpljenju svetovne vojne smo strli suženjske verige in uničili tiranstvo nem-ško-madžarske gospode. Solnce svobode je zasijalo nad našo domovino in prvikrat smo zadihali zrak politične prostosti v združeni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Postali smo svobodni državljani in naše pravice so res naše pravice. 8. L m. pa so objavile „Službene Novine“ v Belgradu začasno ustavo kraljevine SHS. Nova ustava je izdelana na podlagi dosedanje srbske u-stave in je stopila takoj v veljav o. 1 Glavne določbe ustave so sledeče: Kraljestvo SHS je dedna ustavna monarhija z narodnim zastopstvom. Vsi državljani kraljestva SHS so pred zakonom in pred oblastmi enaki. Državljanom kraljestva SIIS se ne morejo ne dati no priznati naslovi plemstva. Osebna svoboda državljanov je zajamčena. Za politične zločince ni smrtne kazni, razen za izvršen ali poizkušen napad na vladarjevo osebo ali kakega člana kraljeve hiše. Lastnina je nedotakljiva, bodisi kakršnekoli vrste. Nikogar se ne more prisiliti, da bi svoje premoženje odstopil za državne ali druge javne potrebe, niti se ne more lastninska pravica zaradi tega omejiti, razen kjer zakon to dopušča in proti zakoniti odškodnini. ' Kazen zaplembe premoženja se ne more odrediti. Svoboda vesti je neomejena. Vse vere so svobodne in stoje pod zakonitim varstvom, v kolikor ne kršijo obstoječih zakonov javnega reda ali nravnosti. Pouk je svoboden, obisk ljudske šole obvezen. Ne more se odrediti ne cenzura ne kaka druga preventivna odredba, s katero bi se preprečila izdaja, prodaja ali kolportaža spisov in časnikov. Samo za časa vojske se more odrediti vojna in diplomatična cenzura. Kralj sklicuje narodno zastopstvo. On otvarja in zaključuje seje narod-nega zastopstva osebno, s prestolnim govorom ali potom ministrskega sveta s poslanico ali z ukazom. Tako prestolni govor kakor poslanico in u-kaz morajo protipodpisati vsi ministri. V slučaju, kadar po določbah te ustave ostane prestol brez naslednika, vzame ministrski svet kraljevo oblast v svoje roke. Ministrski svet je tedaj dolžan, da najdalje v enem mescu po kraljevi smrti skliče Narodno zastopstvo, ki naj določi o prestolu. Začasno narodno zastopstvo sestavljajo poslanci srbske narodne skupščine in poslanci narodnih organizacij iz ostalih pokrajin kraljestva SHS Nadaljne določbe ugotavljajo, da mora biti narodno zastopstvo stalno zbrano, da se bodo volitve v konsti-tuanto vršile svobodno in neposredno na temelju enake in splošne volilne pravice. Volitve bodo tajne. Volilec more biti vsak, kdor je po rojstvu državljan kraljestva SHS; kdor se je doselil, mora bivati v kraljestvu vsaj 5 let. Določbe, kdo more postati poslanec, so ostale iste kakor v stari ustavi. Poslovnik srbske narodne skupščine postane pravilnik narodnega zastopstva, ki ga more po potrebi iz-premeniti. Šesti del govori o ministrih, njihovih dolžnostih in odgovornosti. Okraji, okrožja (županije) in občine imajo svojo samoupravo. Samoopravne volitve so neposredne. Delokrog in odredbo samoupravnih okrožnih okrajnih in občinskih oblasti in njihovo medsebojnn razmerje urejajo posebni zakoni. ‘ Državne finance, državno gospodarstvo in državno premoženje, določa, da plačuje davke državi vsak državljan in da se plačuje neposredni davek po premoženju. Enajsti del govori o glavnem nadzorstvu. Državna služba določa, da imajo vsi državljani v vseh strokah državne službe enake pravice; uradniki so v službi odgovorni in imajo pravico do pokojnine. Cerkev, šola in dobrodelni zavodi, določa, da pripada notranja uprava dotičnim duhovnim oblastem. Duhovne oblasti stoje pod nadzorstvom ministra za bogočastje. Vse javne in zasebne šole in drugi zavodi stoje pod nad-zorsvom državne oblasti. Dobrodelni zavodi in posvetne ter dobrodelne u-stanove morejo obstajati nadalje, ako jih odobri državna oblast. Vsak je dolžan služiti v armadi. Službeno dobo in način določa poseben zakon. Stanje armade se bo določalo vsako leto z zakonom o državnem proračunu. Trpim. Po 18 letnem učenju sem 1. 1911 končal pravniške študije ter vstopil kot pravni praktikant k sodišču, da absolviram predpisano enoletno sodno prakso. Po enoletnem brezplačnem garanju pri sodišču posvetil sem se odvetništvu ter dobil mesto z mesečnimi K 120-—, pozneje pri drugem šefu z mesečnimi K 150-— in pri tretjem s K 180’— končno K 200 —. Zaradi preobložitve z delom nisem nikdar našel časa, premišljevati o tem, *VSak P'sač 'n vsak trgovski pomočnik brez predizobrazbe služi mesečno vsaj polovico več in to že od . *e*a. naprej. Tri in pol leta so tako minila in pričel sem polagoma, da bi svoj položaj čimprej izboljšal, s pripravo za odvetniški izpit. Pa prišla je vojna in, kot človeka, ki se je zanimal tudi nekoliko za politiko, uhvatili so me že pri prvem prebira .. ter me poslali k vojakom. Ob izbruhu vojne mi je šef znižal plačo za K 40-—, od trenutka pa, ko sem pričel služiti vojake, mi je bila edina plača „lenun-ga“ — 16 vin. dnevno, moja žena pa je dobivala dnevno vzdrževalnim) 77 vinarjev (pozneje K 1 60) s katero je plačevala stanovanie K 40 — mesečno. To je bila vzdrževalnina. Pri vojakih sem dobil seveda o-značbo p. u. in vlačili so me semin-tja po Lebringu in drugod. Kot p. u. nisem imel dostopa v častniško šolo in ostal sem ves čas svojega 40 mesečnega vojaškega službovanja poslušen „mož“. Prosil sem za sprejem k vojaškem sodišču, moj protekt. r pa mi je z grozo pisal o nosu, ki ga je dobil, ker je priporočal p. u. moža. Ni kazalo torej drugega, kot pisati po barakah, pisarnah in magacinih; vtem duhamornem delu je g nilo juridično znanje v pozabnosti, ostalo jele upanje, da se sistem zlomi in da pride zadoščenje. Tolažilna je bila odredba z dne 21. avgusta 1916 drž. zak. štev. 268, s kaiero je avstrijsko justično ministrstvo izreklo, da se bo štel čas vojaškega službovanja v predpisano 7 letno pripravljalnp dobo, ako ima do-tičnik Va leta sodne in 2 leti odvetniške prakse. Manj tolažilno pa je bilo videti, kako srečnejši kolegi pridobivajo, živeči v prostosti, na praksi, na plači in kako zbivajo izpite, olajšane vsled vojnih razmer in kako zasedajo mesta. Jugoslavija nam je dvignila pogum, ker smo pričakovali, da bo spoznala krivico, ki se je nam godila, in jo bo popravila s tem, da nam bo šla na roko pri izpitih, da jih bo, če že ne popolnoma spregledala, vsaj olajšala in nam na ta način pripomogla, da čimprej pridemo do samostojnosti in vsaj deloma doidemo one tovariše, ki niso bili vojaki. Toda Jugoslavija obrača drugače in čudne stvari se slišijo iz odvetniške zbornice in iz sodišča. Neki visok gospod je izjavil na tozadevno interpelacijo: slovensko odvetništvo je bilo na dobrem glasu in pri tem nočemo ostati. Gospodje, ki so se vrnili od VLADIMIR LEVSTIK. 21. nadaljevanje. Višnjeva repatica. Ali Smučiklas je užival v tej ceremoniji odmeve svojih donjuanskih let, ko je trud še kaj zalegel; vsaka najmanjša procedurica je dramila v njegovem duhu mrgolenje davnih ljubic in mlačno srečo ur, ki jih je bil pregrešil ž njimi. Zadovoljno si je pogladil sivkasti strnišči ter krenil k zajtrku; povest o grofu in profesorju se mu je zdela kaj pripravna za razgovor pri kavi. Nič hudega sluteč je stopil z raskavo dobrotnim smehljajem pod brki v prisojno obednico, naučeno z rezljanim hrastovim pohištvom in pisano . azarno ropotijo; duh kave, meda in prigrizkov mu vabljiv° planil v nosnice. Razen Egona, ki je oči-ldno še delal pokoro za veselo noč, je bila zbrana o a rodbina okrog belo pogrnjene mize. Gospa Tončka liy1?^'k*asova> plavolasa koščenka, grobe polti, je navad drug°šolcu Gvidonu že tretjo skodelico; naje n(? ,Se Je sladko ozrla možu naproti, danes pa jo ; °^vidno skrbelo, da ne bi razlila mleka. Odvetnik PrisaSlutil’ da se kuja, ker se je vrnil pozno in ni sjj e* Po lahko noč. Kljub svoji zreli starosti je no-rjja gospa Tončka čedalje bolj grotesno izrezane do-Cuat ■ ?ke ter mučila soproga z vedno bujnejšimi let " ^di hčeri, dvaindvajsetletna Nina in osem sk Silva- sta pozdravili krmežljavo, ne da bi *‘l očetu v objem. Nervozno je stisnil zobe in s težavo premagal jezo, ki mu je bliskoma skrčila obraz. »Dobro jutro, smučiklasje, dobro jutro!« je zaklical z nepristnim glasom, delaje se sle pega, v srcu pa trdno odločen, da vpričo vseh nahruli ženo radi njene zadnje nezvestobe, ako ne bo miru. Mrtvaška tišina; kakor gluha je mazala Tončka svoj med na kos maslene štruce. Briljanti na menih vozlatih prstih so lučali Smučiklasu gnevne žarke, in mozolec na levi nosnici je skakljal, v znak, da nabira solze. Požrešna Silva se je davila s kosom gnjati; Nina je obletela z zelenkastimi zenicami najprej mater, nato očeta, pomežiknila mu je in se mu namuznila v skodelico. »Ali že veste naj novejšo novico?« je vprašal od-vetnikas poslednjim ostankom svoje priljudnosti. Soproga niti ni povzdignila oči. »Kaj je, papa?« se je oglasila Nina, videč, da je oče zagrabil 'za prst in ga zdaj zdaj potegne z vsem skupaj z mize. »Ničesar nismo slišali.« »Pohlin se je zbratil z nekakšnim grofom; ne s tukajšnjim, od zunaj je prišel. Velika zver mora biti; je hropel Smučiklas pretrgano, nabadaje gospo Tončko na ost svojega pogleda. »Ves čas, odkar sta se zbra-tila, tičita neprestano skupaj. Včeraj je bil grof pri njem; ljudje pravijo, da se zanima za Vido, kar sevd ne more biti res. Toda lehko si misliš, kako se napihujemo.« Izraz obličja, s katerim je Smučiklas povedal svojo novico, je bil podoben ultimatu; ali veter se je obrnil tudi brez tega. Vsa četvorica je zazijala; Silvi se je zaletelo, Nini je padla žlica iz rok, in Gvidon je urno porabil priliko, da se zarezgeče na vse grlo. Gospa je pozabila vso užaljenost ib plosknila z rokami. »Ni mogoče!« je zasvirala s strmo modeliranim glasom in naostrenimi ustni, kar je smatrala za fino. »Ah, kaj praviš To je vendar . . .« »Nezaslišano,« je polzela Nina. »Kakšen pa je tisti grof? Izbirčen ne kakor kaže.« »Ampak Pohlin je izbirčen!« Iskra zavisti je že tlela v maternih očeh. »On duha, kaj mu bo za Čast in slavo pred ljudmi: Ne, veš kaj, Josip —!« »Da, naš stari se je posladkal,« je ušlo tudi Smučiklasu, katerega je minevala jeza. »Hudirja, grofi ne leže po cesti kakor . . . Le on, nesrečnež, kaj je zgrešil, da je padel v roke temu dehorju: ali si res ni vedel finejše družbe?« »Saj to sem hotela reči!« je vzkliknita Smuči-klasa : črte njenega naprašenega in naličenega obrazo so bile polne sočutja. »To vendar ni občevanje za boljšega človeka; Pohlinu se niti ne sanja, kako sprejeti takšno osebo. Ne rečem, ako bi prišel k nam —« »Saj slišiš, da se zanima za Vido,« je hudobno pripomnila Nina. »Ljubezen ga vleče, vse drugo mu je malo mar.« _______________________ (Dalje.) vojakov, bodo morali nazaj v odvetniško prakso, kajti vsega časa vojnega službovanja jim ne moremo všteti. Pri izpitih bomo strogi in zahtevali vso tvarino, le upravno pravo bomo malo spregledali. — Kako milostno! Tako gg.! Za 4 in večletno kri- j vico pod avstrijskim režimom nas po- 1 ženete sedaj služit k našim prejšnjim j ' tovarišem, daste tem priliko, zasesti vsa boljša mesta In brusite nože, da nas boste trančirali na svojih zelenih mizah. Zdaj želite, da bi se mi mesce in leta pripravljali na odvetniški izpit — preostaja le še, da medtem uvedete numetus clausus. Potem ste nas ubili in zatrli, v kolikor tega že Avstrija ni storila. Toda tako mirno in gladko ne pojde! Mi zahtevamo odločno, da nam pustite vse one-ugodnosti, ki nam jih je priznala celo birokratska Avstrija (gl. cit. odredbo), mi zahtevamo, da se nam izpregledajo odvetniški izpiti, če pa tega ne, da se imenujejo v iz-praševalne komisije možje, ki imajo srce na pravem mestu, in ne izglodani avstrijski birokrati. Mi zahtevamo, da se nam odvzame ves nepotrebni učni balast in da se nam dovoli, polagati izpite tudi v Zagrebu in Belgradu! Vse sotrpine pozivamo, da se strnejo za temi zahtevami in podvza-mejo najodločnejše korake, da se jim j ugodi. Dr. -o- j ; Nova nasilstva koroških Nemcev. Ljubljanski dopisni urad je v objavo prejel nastopni posnetek iz nekega uradnega protokola z dne 3. februarja 1919: Dne 11. januarja 1919 je bil župnik Jakob Kindelmann v Kloštru pri Grebinju v svoji sobi, ko je prišla k njemu njegova sestra vsa prestrašena s poročilom, da hočejo vojaški roparji pri glavnih vratih vdreti v župnišče. Župnik je vzel samokres in pobegnil skozi vrt proti Grebinju, meneč, da je tam še jugoslovanska posadka. Nemški vojaki so streljali za njim, ne da bi ga zadeli. Šele v Grebinju je videl, da tam ni več jugoslovanske posadke. Srečala sta ga dva oborožena nemška civilista in ga tirala k nemškim vojakom v Narodni dom. Tam so ga pehali, mu pljuvali v obraz in mu pretili z granatami. Kmalu potem so prignali tudi župnika Holca iz Gre-binja. Tudi njega so voiaki psovali, ga zmerjali »Windisches Schvvein, win-discher Hund, VerrSter, verdammter Pfafie« itd. Naposled so ju vojaki odpeljali proti Št. Andreju v Labodski dolini, ln sicer v največjem dežju. Na potu je okoli 25 nemških vojakov prisililo oba župnika, da sta stopila z voza. Agent Wilhermer iz Št. Andraža je nastavil župniku Holcu samokres na prsi in bi ga bil ustrelil, ako ga drug vojak ne bi bil hitro potegnil nazaj. Potem so zahtevali vojaki, da bi vrgli »oba farja« na tla in pognali konje preko njiju ali pa da bi ju privezali na konje in ju tako vlekli v St. Audraž. Spravili so ju na drug^voz in ponavljali najhujše grožnje. V Št. Andražu so ondotni vojaki sprejeli oba župnika z jednakimi grožnjami, nekateri so ju klofutali. Drugi so ju bili s pestmi v obraz; eden jima je brisal z metlo preko obraza. Naposled so ju spravili med divjim krikom v občinski zapor; tiral ju je tjakaj mesar Kondrac iz Št. Andraža, tako, da ju je držal od zadaj in delal z njima kakor z živino, ju stresal, butal skupaj in jima grozil, da ju pobije kakor vola. Od tukaj je podivjana soldateska tirala najprej župnika Kindelmanna v kasarno. Ondi so ga pustili na hodniku, da so se zabavali z njim vojaki v negližeju. Eden mu je dregal s palico v obraz, drug mu je nastavljal vsak hip revolver na prsi in na glavo. Ako je župnik Kindelmann proti temu protestiral, so ga bili po obrazu. Čez nekaj časa je prišel nadporočnik, v civilu baje nadučitelj v Krškem (Koroškem); ta ga je dal odvesti v veliko mrzlo sobo. Prve straže mu niso dale vso noč nobenega miru. Proti jutru je prišla druga straža, starejši pametnejši vojaki, ki so mu prinesli tudi tople črne kave, ker je bil že čisto onemogel. Po intervenciji župana Manrija iz Grebinja so ga peljali v gostilnico Mayerhoferjevo. Tam je dobil boljšo postrežbo in prej omenjeni nadporočnik je čutil potrebo, da se oprosti zaradi grdega ravnanja vojaštva. Med tem je nemško vojaštvo z nemško civilno drhaljo vred oplenilo župnišče. Vzeli so župniku in njegovi sestri vse perilo, vso obleko in obutev, razen tega vse meso, mast mošt itd. Ob tej priliki je hotel nern-škutarski trgovec iz grebinjske okolice ubiti župnikovo sestro s kopitom. Tako, oziroma še huje so ravnali z župnikom Holcem. Pozneje so spravili oba župnika v Volšperk in šele 21. janurja v Celovec ter ju interni-pri knezoškofu. Tudi Holcu so izropali vse župnišče. V župniščih so se podivjani vojaki zabavali na svoj način in se norčevali iz obredov katoliške cerkve. Opazilo se je, da so morali kornandantje dopustiti, da so vojaki delali, kar so sami hoteli, in grozno je misliti, da bi razuzdana soldateska ter nemški in nemčutarski civilisti še nadalje vladala v naših pokrajinah. Pod italijanskim jarmom. Obupni klici naših bratov. Glasom nekega članka v uradnem listu „Osservatore Triestino" snujejo naši „prijatelji14 zakonske načrte, na podlagi katerih bi potom javne dražbe prodali vso erarsko industrijsko in zasebno imetje v zasedenem ozemlju ter z izkupilom, ki ga cenijo več mi-ljard, celili težke financijelne obremenjene italijanske domovine. Moralno smo že usmrčeni, ker nam bodo kmalu odvzeli vse pravice zlasti v jezikovnem pqgledu. Ako se še ta nakana uresniči, pridemo z beraško pabco in culjico v roki v Jugoslavijo prosit naše brate usmiljenja, ker bi drugače tukaj morali poginiti. Italijani kradejo vseprek. Knin, 11. febr. (Lj. k. u.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Italijanska okupacijska oblast si je prisvojila materijah ki je bil v Kninu za dela na novi liško-dalmatinski železniški progi. Zaplenila je ves materijal, vse stroje in ves živež, ki je bil preskrbljen za prehrano delavstva i.i je last podjetja „Dalmaspoj“. Zaplenjeni materijal je vreden nad tri milijone kron. Italijani nočejo razumeti našega jezika. Županstvo občine Rakek je vložilo že decembra meseca pri tamošnjem laškem poveljstvu protest proti okupaciji v slovenskem jeziku. Poveljstvo je protest zavrnilo s pripombo, da ga ne sprejme, ker je pisan v slovenskem jeziku. Nov interniranec. Dr. Ludvik Jenko, občinski in železniški zdravnik v Ajdovščini, je v času, ko so se snovali Narodni sveti v naši domovini, prevzel predsedstvo Narodnega sveta v Ajdovščini. Med umikom avstro - ogrske armade je z drugimi odborniki skrbel, da se je Ajdovščina kolikor mogoče obranila škode, posebna naloga je bilo čuvanje velikih municijskih zalog Ko ho prišli Italijani, je z županom vred, kakor se je zgodilo to po vseh drugih krajih, vložil protest proti okupaciji. Nato se je Narodni svet prostovoljno razšel. 29. decembra 1918 je bil sprejet radi bolezni v tržaški sanatorij, kjer je ležal do 4. februarja 1919. Že ves ta čas so prihajali v sanatorij karabinerji poizvedovat po njem in tudi njega izpraševat. 4. t. m. je bil pozvan na karebinerski oddelek, kjer se mu j vročil ukaz, da se mora do 9. t. m. priglasiti v Civitaveclvji v Italiji v svrho internacije na Sardiniji. Dr. Jenko še ni ozdravel; ne samo, da je vsled bolezni oslabel, ampak bil bi tudi potreben daljšega specijalističnega zdravljenja. Governatorat je prošnjo, da bi se dr. Jenku dovolilo oditi na Dunaj, oziroma definitivno zapustiti zasedeno ozemlje, odklonil. Mirovna konferenca. Wilson brani Nemce, Lugano, 12. (Lj. k. u.) Čehosl. tisk. urad poroča: Barzini javlja, da je bila zadnja seja vojnega sveta zelo burna. WiIsona baje navdajajo boljša čutila do Nemčije. On hoče respeki-rati demokratski duh v novi Nemčiji. Balfour in Clemenceau ostro protestirata proti temu, da bi Nemčija sama poročala o jcoličinah vojnega materi-jala, ki ga še ima. Clemenceau je zaklical: „Vedno so nas nalagali in nas bodo tudi vedno nalagali!" Naposled so imenovali komisijo, ki bo določila gospodarska in vojaška sredstva za ukrotitev Nemčije. Političen pregled. Romuni — vredni bratci Italijanov. Praga, 11. februarja. (Lj. k u.) Ceho-slov. tisk. urad poroča: Jugoslovansko poslaništvo prosi za objavo nastopne vesti: Romuni so v državah ali-irancev in nevtralcev razširli vesti o j činih srbskega terorja, ki so se baje dogodili v Banatu. V tem zmislu so Romuni vojaškim misijam zveznih držav v Bukarešti izročili poseben memorandum. Vse te vesti so povsem neresnične. Okupacijska vlada se mora kajpada brigati za red in disciplino, zlasti če gre za okoliše, kakoišne so zasedli Srbi, kjer so se namreč po odhodu avstro-ogrskih oddelkov po- ! javili sumljivi znaki. Kljub vsemu v j vzhodnem Banatu, kolikor so ga zasedli Srbi, ni bilo nemirov, dokler niso tja prišli iz tujine tjakaj poslani hujskači. Pa tudi potem so srbske oblasti nastopale tako, da jim je ameriška misija izrazila pohvalo in priznanje, kar treba beležiti v interesu resnice. > Otvoritov angleškega parlamenta. London, 11. februarja. (Lj. k. u.) Glasom Dunaj. kor. urada javlja Reuterjev urad: Kralj je danes otvoril parlament s prestolnim govorom. Ocenil je najprvo razpad Nemčije in potrebo, da se pusti primemo vojsko na bojnem ozeml|u v svrho izkoriščanja uspehov. Konferenca v Parizu deluje povoljno in ni čuti o nobenih nespo-razumljenjih. Prestolni govor zahteva končno sredstva za kritje povročenih trajnih in novih izdatkov. Viljem in Franc Josip sta hotela imeti vojno. Pariz, 11. (Lj k. n.) Čehoslov. tisk urad poroča: Glasom „Corriere della Sera“ piše „Tem-ps“: Nemško-avstrijski državni tajnik za zunanje stvari je baje med tajnimi dokumenti bivšega avstro-ogrskega ministrstva za zunanje stvari našel poročilo Viljema in Franca Josipa, v katerem se dokazuje potrebo, napo: vedati Srbiji vojno, da se ohrani av-stro-ogrska monarhija in da bi nem-čija imela močnega zaveznika. To poročilo, ki so ga sestavili meseca junija 1. 1914 pred sarajevskim atentatom dokazuje dovolj jasno namen osrednj h držav, napovedati vojno. Milan Pribičevič odlaga vojaško suknjo. Polkovnik Milan Pri-bičevič je povodom vesti, da namerava stopiti v pokoj in se posvetiti političnemu delu med jugoslovanskim kmetskim ljudstvom, sotiudniku Novinarskega odseka, ki se je tozadevno obrnil do gospoda podpolkovnika samega izjavil, da je vest resnična. Polkovnik Pribičevič je izjavil: Vložil sem prošnjo za upokojitev. Jaz nisem bil vojak po poklicu in zaio, da bi dosegel višjo šaržo, ampak samo zato, kar sem se vedno zavedal, da je os-vobojenje in ujedinjenje mogoče samo z vojaško silo in potom revolucije. Zato sem do sedaj delal kot vojak in kot revolucijonarec. Danes je vojaško delo končano, vsaj tako upamo. Sedaj je za to idejo najbolj potrebno politično in kulturno delo med narodom. Kar se tiče programa, na čigar podlagi hočem delovati, se bom na vsak način priključil veliki demokratski stranki Hrvatov, Srbov in Slovencev. Zastopal bom v njej najiskrenejše Jugoslovanstvo. Potegoval se bom za obsežne reforme na korist kmetom za radikalne odredbe v svrho modernizacije našega javnega življenja. Tudi našo vojsko bo treba modernizirati na podlagi demokratskega načela. Veliko več bom mogel storiti kot neodvisen delavec, kakor če bi obdržal uniformo. Tajna poročila trinoga Friderika. Praga, 12. februarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: „Narodni listy“ javljajo: Novinarski oddelek nemško-avstrijskega državuega urada za vojaštvo bo izdal brošuro s tajnimi poročili, ki jih je svojčas nadvojvodi Friderik predi jžil kot armadni vrhovf poveljnik cesarju Francu Josipu. Tl poročila vsebujejo zlasti prisilne odredbe proti Čehom. List ob tej priliki ostro napada nadvojvodo Friderika' Proti detomržnim na Češkem« Praga,' 12. (Lj. k. u.) Čehosl. tisk. urad poroča: Narodna skupščina je danes razpravljala zakonski načrt o podpori brezposelnih do 15. marca. Po tem roku bodo vsakega, ki noče delati zabeležili v poseben seznani delomrznih elementov. Načrt odklanja sorodnikom brezposelnih podporo in pozivlje vlado, daj sklene zasilna dela I in naj vpliva na podjetnike, da delav- J cev ne odpuste brez vzroka. V drugih slojih je mnogo več delomrznih. Posl. Johanes je stavil resolucijski predlog, ki zahteva brezobzirno postopanje s pohajkovalci, javno nadziranje dela in preiskavo, so li podatki, podani po podpirancih resnični. Drobr.e vesti. Francoska vlada je odredila, da J se bode tudi v letu 1919 poletni čas pomaknil in sicer, v noči od 1. na 2. marca za 60 minut. Normalni čas se bode uvedel zopet 5. oktobra. Vpra- šanje je samo,če se bo zmogel ta čas vzdržati tudi po sklenjenem miru. Vlada je v svrho proučitve tega vprašanja postavila posebno komisijo. — Snoči je v Zagrebu nenadoma umrl politik in pisatelj dr. Ante Radič, brat znanega voditelja „Seljačke pučke stranke, Stjepana Radiča. Dr Ante Radič je bil ustanovitelj te stranke i« j njen prvi vodja. Pozneje ga je izpnd- ! rinil v vodstvu niegov mlajši, ali agil-nejši in brezobzimejši brat. — Dr. Melko Čin grija je dobil iz Belgrada brzojavni nalog, da mora takoj odpotovati v Pariz. — Tvorr.ica kaibida in cionamida na Dolgem rtu (Dalmacije) prične zopet z obratovanjem, kar je posebne važnosti za naše narodno gospodarstvo. — Glasom poročil iz Londona so zavezniki sklenili, obno- 1 viti trgovsko zvezo s Srbijo in Rumu- j nijo. — Minulo nedeljo se je vršilo na Dunaju protestno zborova je dija- I kov in dijakinj, ki so jih izgnali z dunajskih visokih šol. Navzočih je bilo 2000 dijakov in dijakinj V Rimu in Milanu je prišlo minulo nedeljo do velikih republikanskih demonst acij. V Rimu je morala nastopiti policija. — V ponedeljek so prišli 3 izvedenci italijanske komisije v dunajske galerije in so zahtevali izročitev 50 slik, ki j«h je svojčas ce^ar Ferdinand iz- Benečije poslal na Dunaj Ravnatelj je izjavil, da ne more ugoditi njihovi želji, ker nima naročila. Komisija je nato dejala, da se morajo slike oddati do jutri, sicer bi se takoj ustavii dovoz živil. — Jutri zvečer dospe na budtm-peštanski južni kolodvor prvi brzo-vlak iz Pariza na petu v Bukarešto. — Glasom čehosl. tisk. urada poroča „Avantiu iz Genove, da se je ondi pri zborovanju zveze kovinskih delavcev sklenilo uvesti v vsej Italiji osemurni delavnik. — „Corriere della sera" poroča: Večji del bivšega avstrijskega trgovinskega brodovja, in sicer 54 ladij, se nahaja še v Tarentu. Pričakuje se še 30 ladij. — Nastavljenci zavarovalnih družb so sklenili splošno stavko nastavljencev zavarovalnih družb v Velikem Berlinu. Dopisi. Ptuj. Ptujski Slovenci še vedno mislijo, da so v stari Avstriji. Zlasti naši fantje se ne zavedajo preveč svojih domovinskih in vojaških dolžnosti. Gospodje na okrajnem glavarstvu ne smejo pozab ti, da sedaj ni čas za vojaške oprostitve. Našim strahopet- nežem pa svetujemo, da skoraj izpol-n'j° sX°j° dolžnost, ker jih boino prihodnjič z imeni naznanili kot dezerterje. Kdor noče ubogati naših oblasti, je izdajalec domovine. Trbonje. Prvi shod v marber-skem okraju se je vrš>l v nedeljo, dne 9. t. m. v šoli v Trbonjah. Obnesel se se je tako, da nam je v dobro spodbudo. Trbonjsko učiteljstvo se iskreno zahvaljuje v prvi vrsti gospodu okrajnemu glavarju dr. Ipavicu, ki je odre-j ta to*' potreben shod in se ga nit ’ Jcakor tud' ostalim govor-j T>n? * rbonjčani, oklenite se teh . . °dkritosrčmh državljanov, ki ■ »e!° yaše blagostanjo in ne po-v usal^e več raznih dvomljivih hujska-cev iz Maribora in od drugod, ki vas !J° vznem rjat z raznimi lažmi ter vam ponujat na neznan način pndo-Dijeno blago za vaš pošteno pridelan 2‘vež. Storite ž njimi tako, kakor z »uliko v pšenici I , Dnevne vesti. Dr. Korošec in general Maister častna občana. Občina Šmarjeta ob Pesmci, Grušova in Dragučova v pol. okr. Maribor so imenovale ministrskega podpredsednika dr. Antona Korošca in generala Maistra svojim častnim občanom. S tem so jasno izrazile svojo narodno vdanost in obenem demonstrirale protin nemškim okupacijskim načrtom. Pripomriti moramo, da leže gori omenjene občine na naši skrajni severni meji. Ljubljanski občinski svet je v svoji seji 11. t. m. enoglasno protestiral proti okupaciji slovenskega o-zemija po Italijanih in Nemcih, proti nasilnemu postopanju v zasedenem ozemlju in proti vsaki državni ureditvi brez celokupnega jugoslovanskega naroda. Primorski begunci, sedaj vojaki pri 5. stotniji tržaškega pešpolka, so poslali na pristojno mesto izjavo, kjer zahtevajo ujedinjenje naše po Italijanih zasedene slovenske kraje v svobodno državo SHS Slovensko vseučilišče v Ljubljani. Kakor doznajemo, je že Uulu-ceno, da se. otvori prihodnjo jesen v Ljubljani vseučilišče in sicer za enkrat bogoslovna, modroslovna in pravo-slovna fakulteta. Obenem se odpre tudi tehnična visoka šola. Črno-žolti poštni nabiralniki strašijo še vedno po Ljubljani. Bi li ne kazalo, da se prebarvajo? Takisto slab uiis nap>avi glavni portal Št. Pe-teiske Vi jašnice. — Za Boga milega, potem ni čuda, da imajo o nas tujci mtieuje. da smo še vedno Avstrijci! Še bo treba železne metle! Bet? Nemcev iz Jugoslavije naša vlada vse premalo vpošteva. Ljubljanski Nemci, katerim so tla postala prevroča, prodajajo sedaj kar po vrsti svoja posestva raznim bančnim zavodom in privatnikom, kar je gotovo nadvse razveseliivo. Tako smo dobili v kratkem obstoju nase države tovarno ‘Onnes, nadalje Saimssa in slična jfrnga \e,ja podjetji. Pred par dnevi *e prodal svojo hišo tudi znani za^ri-*enec svojo tvidko C Holzer, J. Burger ,.a težke tisočake. Ti Ijudie so naše Judstvo izsesavali leta in leta, a sedaj vojsko so si napravili pa narav-*0st hoientno premoženje. V Nemški ^vstnji strogo pazijo na tike, ki imajo J^men, da se izselijo in s tem odenejo davčni oblasti. Iz zanesljive strani vemo, da se bo pri nas napram ojnim dobičkarjem neusmiljeno po-.°Palo. Naložilo se jim bo do 80% vka na njihov dobiček. Čas je, da tem ljudem, ki imajo oči viden na-Zemi’ kar najhi*reje izginejo iz naše hov na’°*' primeren davek od nji- u e8a skupička, ki ga nameravajo je n v Nemško Avstrijo. Postopati in r -reba dotičnim oblastnijam hitro 0dBadi.ka,no. dokler ti dobičkarji ne esejn pete. Po«5rhir®’ ,eJe in vojna posojila dan j* ~ tal{0 se čita skoraj vsak <>D07V-ni^k dnevnikih. Ljudstvo se Unti/ i i' S0.*0 brezvestni špeku-Sesno’ 'zrahljajo nevednost v krvo-na h„ n?mene- Vojna posojila notirajo 0m *d 60 do 68, a ti brezvest- neži ponujajo in begajo ljudstvo z 40 do 50 procentov. Isto je z denarjem tuje veljave. Kdor ima kaj na prodaj, naj se preje informira pri denarnih zavodih. Sicer pa kje je oblast, da bi temu škandalu napravila konec? Židje, s katerimi so drugi kraji nad vse blagoslovljeni, niso dosedaj imeli pri nas obstanka. Toda vojska je tudi tukaj posegla vmes. Priteplo se je nekaj teh verižnikov v naše kraje, ki so trgovce in obrtnike tirali v verižno kupčijo, da je krvosestvo premila beseda za to. — Bili so to razni Schoori, Rosenfeldi in še cel pater-nošter. Vlada je posegla sedaj vmes in odpovedala mnogim stanovanje, med drugim tudi tem Židom. Čas je, da se te ljudi iztira iz naših krajev, popreje naj se pa tem tičem primeren vojno-dobitveni davek naloži. Rosenberg, kakor sam priznava, si je naredil do malega milijon. Do poloma v Zadružni centrali so tudi te korifeje pripomogle. Dali smo podatke, drugo pa naj stori vlada oziroma policija. Iz šolske službe. Višji šol. svet SHS v Ljubljani je odslovil iz službe Franca Klockla, šolskega voditelja pri Sv. Jerneju nad Muto "ter tja namestil Ivana Verbiča. Mestni dekliški licej v Ljubljani se bo podržavil in preosnoval v osemrazredno dekliško realno gimnazijo. V svojem imenu vas obsodim. ,,Jutranji list poroča: V nekem večjem kraju Dalmacije je moral sodnik soditi obtoženca. Toda ne ve, v čegavem imenu naj izreče sodbo. Premišljuje. Potem pa se vzdigne. Nastane svečana tišina ... in sodnik spregovori: ,V svojem imenu vas obsodim*1. Zagrebški list dostavlja: Težko nam, ako bomo sodili vsak v svojem imenu .. . Uljudnost je lepa lastnost. Neka vojaška oblast v Ljubljani dopisuje z zasebnimi strankami prav po avstrijsko: Pomijam Vas itd. Malo več uljudnosti pač ne bi šk< dovalo! Največji junak v boju proti alkoholu je brez dvoma krčmar pod Rožnikom, ker toči še danes prav slabo vino po 14 K liter. Priporočamo ga „Sveti vojski" v odlikovanje. Malo več zavednosti! V jugoslovanskem poštn. oficijantnt m tečaju je še par gospodičtn, ki se še vedno ne zavedajo, da niso v „Cilli“, ampak v prestolici Slovenije. Govore namreč vedno še v oni ,,Herrnsprache“, kateri pravimo mi nemško. Malo več zavedat ja gospodarne iz lepe štajerske doline! Tatvina. Dne 11. t. m. zvečer je bilo z vitiihom ulomljeno v sobo g. režiserja slov. nar gledališča Bratine v tivolskem hotelu. Ukradeno je bilo več obleke. Taiu so zas edili po smodkah ki jih je imel g Bratina na mizi in so se našle na omari tatu, nekega Dalmatinca, ki je nočeval v sosednji sobi. Smodke je g Bratina spoznal po razni kakovosti in po tem, ker je bila ena nekoliko odtgnjena. To je že druga tatvina v tivolskem hotelu. Imena naših novcev. Kraljeva vlada v Begradu je vprašala deželno vlado v Ljubi lani, kako naj se naš denar imenuie, ali dinar ali krona. V Ljubljani so odgovorili, naj ostane pri kroni, da bi ljudstvo ne mislilo, da je ob vso veljavo. Začasno prav tako! Polagoma pa si bomo, kakor v trgovini, obrti, upravi, sodstvu, šolstvu itd , tudi v valuti p stavili svojo podlago, kakor hitro dobimo zanesljive meje, trdne gospodarske razmere in zdrav uvoz iri izvoz — torej zdrave carinske odnošaje na meji. Takrat pa si ustanovimo tudi novce z lastnimi imeni, ker so dosedanji tujega izvora. Soid je iz vojaške latinščine, dolar od Jo-ahimovega dola, vinar je Dunajčan (Wiener), helar je nemški belič; povrhu imamo Napoleondore. Marija-Tereznike, goldinarje po mestu Firenci, krone in krajcarje po nemškem vzorcu. Dinar je latinski, dukat in cekin so beneški. Ako v novi državi ostanemo pri teh imenih, nam bi tuiec opravičeno očital, da nimamo lastne kulture; zatorej ne sme biti samo bla^o, tudi denar in njegova imena morajo biti naša. Kaj pa nam je bližje kakor imenovanje po državi sami! Država je jugoslovanska, obstoječa iz Srbov, Hrvatov in Slovencev; kakor so torej Benečani imenovali dukate po svojih predsednikih (duka), tako imenujmo mi denarno jednoto po Jugoslovanih; mesto forintov, dinarjev, kron, vinarjev, petkronskih, pa prekrstimo svoje novce v Srbe, Hrvate in Slovence. Vnet prebivalec naše mlade kraljevine bo torej nosil v žepu Jugoslovane, med drobižem in bankovci pa naj bodo Srbi, Hrvatje in Slovenci, gotovo umestneje, kakor tuji Louisdori, Marija-Terezniki, goldinarji, krone, dinarji ali celo odurni helerji in ficki, kakor jim nekateri pravijo. — J. Z. St. Ruperski Sokol na Dolenjskem je priredil preteklo nedeljo popoldan dobrouspelo igro „Na ogledih". Perilo za naše vojake. Naši fantje, ki branijo našo domovino na Koroškem in Štajerskem, pogrešajo potrebnega perila. Odbor dobrosrčnih gospa zbn a v ta namen perilo po Ljubljani. Po deželi pa ne more. Zato se je obrnil potom „Dobrodelne pisarne" do župnih uradov in šolskih vodstev po vsem nizasedenem slovenskem ozemlju, naj bi blagovolili pomagati, da se zbira perilo tudi no deželi. Nabrano perilo naj se odda dotičnemu okrajnemu glavarstvu, odkoder se bo doposlalo »Dobrodelni pisarni" v Ljubljani (Alo;zijevišče). Iz krajev pa, kjer jim je priročneje poslati direktno tej pisarni, naj pa kar njej pošljejo. — Pa tudi vsaka druga obleka se hvaležno sprejme. Kajti invalidi vedno prosijo obleke, a se jim more le malo ustreči. Če smo za staro Avstrijo toliko podobnega dela naredili, storimo to tudi za našo pravo domovino! Prošnja invalida. Invalid, bivajoč v I. Jugoslovanski bolnici, oddelek 14, se obrača do dobrih Jugoslovanov s prošnjo, da bi se mi podarila harmonika v zabavo in razvedrilo vseh tukajšnih invalidov. Iv. Burger, invalid, I. Jugoslovanska bol. odd. 14. Naši slepi vojaki se obračajo tem potom do slavnega občinstva, proseč za kakšno glazbilo, ki bi jim slajšalo njihovo kruto usodo. Najbolj primeren bi bil gozdni rog (Flugel-liorn). Če bi kdo bil voljan ga darovati v ta blagi namen ali vže obrabljen za primerno ceno odstopiti, se naproša, naj se zglasi pri č. sestri Klari v XIV. oddelku belgijske vojašnice ali pri vojnemu kuratu Bonaču (trgovina Bonač). Izgubljeno. V nedeljo popoldne je nekdo vzel v Slavčevi diuštveni sobi šal. Oseba, ki ga je vzela je znana in se prosi, naj ga prinese hišniku v Narodnem domu. Kulturen pregled. Nova pota Jugoslavljanov. opisal dr. Živko Lapajne. V tej izredno zanimivi knjigi ne razpravljajo se samo javno-higijenska vprašanja, kakor n. pr. pravilno lečenje jetike itd., marveč še obilica drugih, zlasti gospodarskih in šolskih vprašanj. Razpravlja se n. pr. kake postave bi bilo skleniti, da pridejo Ljutomerčani do svojih loz, sploh Slovenci t- dozdaj narod proletarcev ~ do posestva in imenja, nadalje, kako bi se opomogli jugoslovanski kmetje, obrtniki, trgovci, delavci in in-dustrijci do srečnejše eksistence, ka-korsne dozdnj nismo bili deležni. V knjigi so navodila kako je preustrojiti vse šolstvo, da bo v korist kmetu, delavcu in vsem stanovom naroda. Nikdo naj tedaj v lastnem interesu ne zamudi, proučiti vsa omenjena izredno važna vprašanja! Knjiga pa se dobiva po vseh knjigarnah za ceno 2 K, glavna zaloga pri L. Schvventnerju v Ljubljani. Nova knjiga prbodoslovnega društva v Zagrebu. Kot druga knjiga *l'branih del iz prirodoslovja“ je izšlo znamenito delo slavnega francoskc-ga učenjaka Delageja „Teonje o raz-voju“. Delo je prevedeno v vse evropske jezike. Jugoslovani imamo sedaj hrvatski pievod. Francoski učenjak je strnil v tej knjigi v>e pozitivne nauke o razvoju živih bitij na zemlji. Opisal je natanko darvinizem, temeljna načela slavnega francoskega zoologa Lamar-cka, nemškega učenjaka Weismanna, teorije Rouxa, Mendela idr. Knjiga je potrebna vsakemu inteligentu, da si obogati svoje znanje z najnovejšimi pridobitki moderne vede. Nevezana knjiga stane 7 kron, vezana 8 kron 50 vin. Naročuje se pri uredništvu »Prirode1-, Zagreb, Demetrova ulica 1. Dobi se pa tudi v vsaki boljši knjigarni. Gospodarstvo. Štetje živine. Štetje živine se je vršilo zadnjikrat po stanju z dne 30. aprila 1918. Prehranjevalni urad nima jasne slike, koliko klavne živine bi se lahko odvzelo v posameznih krajih, ne da bi se s tem uničevala živinoreja. Zato izvede prehranjevalni urad dogovorno s poverjeništvom za kmetijstvo štetje vse živine (goveje živine, konj, prašičev, ovac in koz) po Sloveniji po stanju z dne 28. februarja 1919 Živež gnije — a ljudstvo strada. Glasom poročil v hrvatskih listih je v Slavoniji in Sremu še danes 8— 10.000 vagonov nepobrane koruze, ki gnije po njivah. Delavcem obljubujejo četrtino nabrane koruze, a vzlic temu nočejo delati. Zato predlaga neki trgovec v ..Jugoslovanskem ekonomistu", naj se dovoli prosta trgovina, pa bodo že trgovoi poskrbeli, da se koruza pobere. — O tem predlogu bi se dalo razpravljati, toda pod gotovimi pogoji in predvsem brezpogojni prepovedi izvoza preko državnih mej. Cena živine na Hrvaškem in pri nas. Cena živine je na Hrvaškem približno tako visoka kakor pri nas; kilogram žive teže stane pri goveji živini 8—12 K. Zato je umljivo, da se živina izvaža na Hrvaško in v ozemlje, zasedeno po Italijanih, kjer se plačujejo prav tako visoke cene. Slovenski živinorejci so bili že v avstrijski dobi oškodovani za milijone, ker je imela goveja živina v ozemlju, naseljenem po Slovencih, nižjo ceno nego drugod ista živina enake kakovosti. Ministrstvu za prehrano v Bel-gradu se pošlje spomenica, v kateri se zahteva, da se na vsak način izenačijo cene za govejo živino v vsem kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Razno. Denar za Franc Ferdinandov spomenik. Po umoru Franc Ferdinanda v Sarajevu so nabrali nad en milijon kron za njegov spomenik. Ker so za spomenik največ prispevali mo-hamedanci, predlaga sedaj glasilo jugoslovanske mohamedanske demokracije „Jednakost“, naj se s tem denarjem vzgoji sirota, ki bi imel ime glavnega sarajevskega atentatorja Gavrilo j Princip. Kako se je dr. Anton Biankini spoznal z VVilsonom? Znano je, da je Wilsonov svetovalec o jugoslovanskih zadevah zdravnik dr Ariton Bian-j kini, brat bivšega državnega poslanca Juraj Biankinija. Pred kaN cd £ CA) •S - 0 *st 1 A 8 - I - . S 73 ^ O > > N K enorazrednice želi menjati službo. Šola nova, vrt velik in lep. Drva se dobe lahko. Menja tudi z učiteljem večraz-rednice, torej s prostim stanovanjem. Naslov pove upravništvo. 436 1 Baterije in hilze \ le prve vrste, nudi najceneje tvrdka K. A. Kregar Ljubljana, Sv. Petra c. 21-23. Mast, sianinu, suho meso i salamu (Braunšvajger) razašiljem u sve krajeve Jugoslavije u poslanskim pa-ketima od 20 kg po dnevni cijeni. Ia kavin nadomjestak nepakovan K 5.50 po kg. la kavin nadomjestak u paketima 'Akg po K 6‘50 po kg. Novac unapried ili 50% kapare, ostatak uz pouzeče. Pakovanie (Sanduk) računam K 9.—, a poštarinu K 4-20. Kupci, koji lično dogju, mogu slobodno iz mjesta kao i preko granice Hrvatske svaku količino sa sobom poneti. 295 20 12 /"> i .. j p tvomlca suhomesnate robe 1 masti, ■J m i & U V ILj Nova Gradiška, Slavonija.