/Primorski
Št. 91 (15.535) leto Lil.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka, Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 010/7796600_
GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
POSTMNA PLAČANA V GOTOVN SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50%
J500 UR
NEDEUA, 21. APRILA 1996
Olivno ali ricinusovo olje?
Bojan Brezigar
Danes bomo torej odločali o prihodnosti Italije; o tem, ali bo v prihodnjih petih letih vodila državo levosredinska ali desnosredinska vlada, ali bosta socialni mir in solidarnost Se pomembni vrednoti, ali pa bo zavladal razuzdani liberalizem, v katerem se bodo Se povečale socialne razlike med reveži in bogataši in bo država zašla v globoko družbeno, gospodarsko in politično krizo.
Res, visokodoneče besede so to, vendar so povsem upravičene in tudi povsem resnične.
Leva sredina je danes nosilka politike socialnega miru in solidarnosti. Čeprav si je Dini v zadnjem letu vladanja nabral mnogo očitkov in so nekateri izmed teh tudi upravičeni, je namreč vsak pošteno misleci državljan ugotovil razliko med enoletnim Berlusconijevim predsedstvom in zadnjim Dinijevim obdobjem. Razlika je bila predvsem v odgovornosti in v resnosti pristopa k reševanju problemov in v državniškem obravnavanju vprašanj, ki so za državo odločilnega pomena. Ce lahko to razliko opredelimo z enim stavkom, lahko rečemo, da je Berlusconi pojmoval oblast kot pravico, Dini pa jo je sprejemal kot odgovornost.
Ta razlika je razvidna tudi danes: Berlusconijev pristop k politiki je bil v tej volilni kampanji bolj podoben nastopu prodajalca, da ne rečemo Suš-marja, medtem ko se je Prodi predstavil volilcem z resnim programom: njegovi televizijski nastopi res niso bili najucinkovitejši, vendar, če lahko pritrdimo D’Alemi, Italija potrebuje dobrega predsednika vlade, ne pa telege-nične osebnosti.
Seveda ne gre samo za vprašanje programa: zaposlovanja, zdravstva, pokojnin, davkov in drugih programskih točk. Gre tudi za politično usmeritev. Nikakor ni namreč mogoče pozabiti, da sestavlja desno sredino tudi stranka, ki je neposredna naslednica nekdanje fašistične stranke in se dejansko ni nikoli primerno distancirala od svoje preteklosti. Združba te stranke, Berlusconijevega skrajnega liberalizma, razvpitega para Sgarbi-Pannella in desnih kril nekdanje krscansko-demokratske stranke ne more biti nobeno jamstvo za ohranitev demokracije v državi, kaj Sele za razvoj države v smeri večje odprtosti do problemov Šibkejših delov prebivalstva, med katerimi so tudi jezikovne manjšine.
Seveda to Se ne pomeni, da bodo z morebitno zmago leve sredine vsa vprašanja naenkrat rešena. Pot, ki jo mora prehoditi Italija, je dolga in polna pasti, ter bo težavna Se zlasti v prihodnjih dveh letih, če pač Zeli država ostati v družbi najbolj razvitih evro-
pskih držav in želi svoje gospodarstvo pripeti k evropskemu vozu, ki je danes videti kot edina resna razvojna perspektiva stare celine. Ker je Italija v zadnjih desetletjih, predvsem pa v zadnjih letih vladanja Craxija in Andreottija, potrosila mnogo več od tega, kar bi si lahko privoščila, bo treba sedaj to privarčevati. Upati je le, da bo breme padlo na slehernega prebvival-stva sorazmeroma z njegovimi sposobnostmi, da prispeva k rešitvi sedanjega stanja. Ce bo Italiji uspelo, da ostane v družbi najbogatejših, bo potem vse mnogo lažje. To pa lahko doseže le z velikimi žrtvami. Taka je pač stvarnost in laže, kdor obljublja, da bo drugače.
Odločitev za Oljko je torej po eni strani odločitev proti desnici, ki smo jo že okusili, po drugi strani pa tudi odločitev za drugačno prihodnost, za nov način pristopa do države, za pojmovanje politike kot odgovornosti do državljanov in ne le kot pravice do oblasti.
Napisali smo že, da z zmago Oljke ne bo kar tako vse rešeno. To velja tudi za Slovence v Italiji, ki so v tej volilni kampanji našli moč velike sloge in velike odgovornosti. Upati je, da bo to koristna Sola za našo manjšino, ki bo morala sedaj sprejeti nekatere odločitve. Očitno je namreč, da globalni zaščitni zakon ne more biti edina možna rešitev vseh problemov, če to sploh je, ampak bo treba iskati rešitve v sirSem okviru zavezništva, za katerega se opredeljujejo Slovenci. Te rešitve pa bodo morale biti sprejemljive za vse. Naj torej ostane globalna zaščita osnovna in načelna zahteva, vendar ne dopuščajmo, da nas v prihodnjih letih suhih krav čas prehiteva in da bo čez nekaj let naSa izhodiščna točka za postavljanje zahtev nižja od sedanje. V času, ko je kruha malo, so tudi drobtinice zelo dragocene.
Vse to smo napisali v optimističnem prepričanju, da bodo desne sile poražene. To je tudi nase upanje, saj vemo, da na desni strani nimamo kaj prida iskati: ne mi, Slovenci, ne mi, demokrati, ne mi, zagovorniki sožitja, prijateljstva in sodelovanja. V črni malhi namreč ni prostora za te vrednote. Ker vsi napovedujejo zelo tesen rezultat, je seveda koristen prav vsak glas in volilci, ki bi se na današnji dan odpovedali volilni pravici, bi dejansko povečali nevarnost zmage desnega tabora.
Ce pa Se kdo dvomi in sprašuje, zakaj naj danes glasuje za Oljko - in na glasovnici za proporčni del volitev poslanske zbornice za katero izmed strank, ki sestavljajo levosredinsko zavezništvo ali za SKP - mu lahko odgovorimo, da smo Slovenci ricinusovo olje že okusili in nam je olivno olje mnogo bolj vSeč...
Jutri posebna izdaja Primorskega dnevnika
Jutri bo Izšla posebna izdaja Primorskega dnevnika na 8 straneh. Namenjena bo skoraj izključno nedeljskim volitvam ter bo vsebovala prve izide, vsaj v zvezi z volitvami za senat, in komentarje. Redakcijo bomo zaključevali kasneje kot običajno, zato bo morda tudi pri dostavi naročnikom prišlo do manjših zamud.
MOSKVA / MEDNARODNI VRH G7+2
Dogovor proti vsem jedrskim poskusom
Še nerešeno vprašanje černobilske centrale
MOSKVA - Konec vseh jedrskih poskusov, strožje nadzorstvo proti tihotapljenju radioaktivnih snovi, dostop nadzornih komisij do vseh jedrskih central in laboratorijev ter zagotovitev varnosti jedrskih central, predvsem ostankov černobilske centrale, ki je eksplodirala pred 10 leti. To so bistvene postavke sporazuma, ki so ga podpisali včeraj na vrhu G7+2, kot so poimenovali srečanje sedmerice najbolj industrializiranih držav, katerim sta se pridružili Rusija in Ukrajina.
Ravno ta nekdanja sovjetska republika je postavila vprašanje večjega prispevka za vzpostavitev varnosti na območju Černobila in v prvi vrsti v nekdanji jedrski centrali. Države G7 ponujajo 3 milijarde dolarjev (skoraj 4.800 milijard lir) do leta 2000, vendar bo po mnenju ukrajinskih voditeljev potrebnih vsaj 4, 5
milijard dolarjev, ki pa jih	varnosti na območju cen-	jedrsko orožje,
vsaj tokrat predstavniki G7	trale, ki je eksplodirala 26. Predsednik Zda Clinton
niso pripravljeni potegniti aprila 1986.	(na sliki: telefoto AP) je na
iz žepa. Sam ukrajinski Vrhu sta sopredsedova- koncu vrha priredil urad-predsednik je priznal, da	la Jacques Chirac in Boris	no večerjo, na katero je po-
doslej še niso znali izkori-	Jelcin: slednji je naglasil	vabil razne vidnejše ruske
stiti mednarodne pomoči	rusko zahtevo, naj Zda	predstavnike, »pozabil«
za dokončno vzpostavitev	umaknejo iz Evrope svoje	pa je na Gorbačova.
ITALIJA / DANES PREDČASNE POLITIČNE VOLITVE
Zmerni optimizem Oljke, živčnost Kartela svoboščin
RIM - Italijanski volilci bodo na današnjih predčasnih parlamentarnih volitvah odločali o politični, a tudi o gospodarski ter družbeni usodi države. Volilnih upravičencev je nekaj manj kot 49 milijonov, ki bodo izvolili novi senat in novo poslansko zbornico. Volilni sistem je pretežno večinski, a s precejšnjo proporčno korekturo, posebno pri izvolitvi poslanske zbornice.
Negotovost o končnih rezultatih je zelo velika in to tudi zaradi pomanjkanja predvolilnih anket in raziskav, ki jih je parlament prepovedal. Voditelji Pola svoboščin so bili vsekakor do zadnjega precej živčni in so zadnje dneve volilne
kampanje izkoristili za žolčne, tudi osebne napade na Oljko in na Severno ligo. V krogih leve sredine pa vlada zmerni optimizem, ki je opazen tudi na mednarodnih valutnih in borznih tržiščih, ki zaupajo bolj Romanu Prodiju in Wal-terju Veltroniju (na sliki) kot Silviu Berlusconiju in Gianfrancu Finiju.
Umberto Bossi upa in pričakuje, da bo Severna liga v novoizvoljenem parlamentu jeziček na tehtnici med levo in desno sredino. ”Senatur“ je v zadnjih dneh volilne kampanje opustil gromke napovedi o odcepitvi Severa od Juga. Očitno si je hotel s spravljivejšimi toni prikupiti naklonjenost zmernih volilcev, ki podpirajo njegove predloge o federalizmu, ne pa njegovih skrajnih stališč.
Ministrski predsednik Lamberto Dini je prepričan, da bo "Lista Di-ni“ presegla volilni prag za poslansko zbornico. Precej optimisti nad vodnimi rezultati so tudi voditelji Stranke komunistične prenove, ki so za večinski del volitev sklenili dogovor s Prodijevo Oljko, na proporčnih volitvah pa SKP nastopa s svojim simbolom.
Na 2.strani
Danes na športnih straneh
Tenisači Gaje končali z nastopi
Teniška moška ekipa Gaje je svoje nastope v elitni B ligi končala s prestižnim dvobojem (in pričakovanim porazom) proti državnemu prvaku TC Firenze.
Stran 20
Milan še ni nogometni prvak
V 31. kolu nogometne A lige je Milan proti Torinu igral le neodločeno, Juventus pa je zmagal v Milanu proti hiterju. Udinese si je z zmago v Padovi zagotovil obstanek in na izpad obsodil domače moštvo.
Stran 21
Triestina na dobri poti
Triestina je v 31. kolu nogometne C2 lige dosegla prestižno zmago proti Trevisu in je na dobri poti, da se uvrsti v končnico za napredovanje.
Stran 21
Jadranovci premagali Čedajce
Jadranovi košarkarji so v sinočnji 7. tekmi končnice za napredovanje v elitno B ligo s 97:81 premagali če-dajski Gesteco.
Stran 22
Koimpex mora še počakati
Odbojkarji Koimpexa so sinoči po pričakovanjih zmagali tudi v Legnagu, na napredovanje v B2 ligo pa bo potrebno počakati vsaj še en teden.
Stran 23
TOTOCALCIO
1X1 221 1XX X2XX
Dobitki; 13- 32.648.000 lir 12-	1.201.200 lir
NOVICE
DANES PREDČASNE PARLAMENTARNE VOLITVE /
Tovarniška hala v dim
PORDENON - Zaradi verjetnega kratkega stika je halo tovarne opažev BMV v Barcu včeraj ponoči zajel hud požar in podjetju, ki ima sedež v Pravi-sdominiju, povzročil za kakšnih 600 milijonov lir škode. Ogenj je uničil ogrodje zgradbe in nekaj strojev. Karabinjerji so uvedli preiskavo.
Skesanec ni spregovoril
MESINA - "Spreobrnjeni" mafijec Luigi Sparacio se je skujal. Na procesu zoper 45-letnega inšpektorja letečega oddelka policije Raffaeleja Grimigna, ki je obtožen podkupovanja in izdajanja uradne tajnosti, ni hotel odgovarjati sodnikom. Kot je znano, naj bi obtoženi obvestil mafijca, da ga hočejo zapreti, in mu omogočil beg, Sparacio pa naj bi mu iz hvaležnosti podaril 6 milijonov lir vreden rabljen avto fiat panda. Zakaj je priča molčala? Morda zato, ker so predtem vodjo mesinskega letečega oddelka, ki je bil obtožen istih prekrškov, oprostili. Proti Gri-mignu bo pričal še skesanec Salvatore Ventura.
Opsovali naj bi Sgarbija
COSENZA - V Castrovillariju sta bila predsi-nočnjim istočasno predvolilna shoda Oljke in For-ze Itaha. Vittorio Sgarbi (FI) in njegovo spremstvo naj bi pomotoma obšla govorniški oder političnih nasprotnikov, katerih varnostna služba naj bi se spravila nad njihov avto in ga lažje poškodovala; poleg tega naj bi Oljkini redarji opsovali predsednika poslanske komisije za kulturo in udarili v obraz karabinjerja. Vest o tem je sporočil sam Sgarbi med shodom.
Našli so ukradeni kipec
RIM - Iz bazilike sv. Sobote so ukradli marmornato glavo dečka iz I. stoletja p. n. š., karabinjerji pa so jo zasledili v Franciji še preden je župnik tatvino opazil. Sodstvu so prijavili zaradi nakupa ukradenega blaga nekega rimskega trgovca z umetninami.
PAVIA / ZENA TEŽKO RANJENA
Umor podjetnika
Že aretirani morilec ubil tudi hčer
VIGEVANO - Antonio Novello, 38-letni moški iz S ant'Angela Lomelline (Pavia), je včeraj malo po poldnevu s streli pištole ubil gradbinskega podjetnika Luciana Mattiolija in njegovo hčer Eliano ter zelo težko ranil Mat-tiolijevo ženo Piero Lui-gio Taioli, ki so jo v brezupnem stanju odpeljali v bolnišnico v Morta-ri.
Morilec, ki so ga že aretirali, je vstopil v stanovanje družine Mattio-li v dvonadstropni hišici na Korzu Garibaldi in presenetil tri prisotne
osebe. Po prvi rekonstrukciji tragedije, kateri ni prisostvoval nihče, naj bi Antonio Novello, ki je bil nekaj časa v delovnih odnosih z Mat-tiolijem, takoj po vstopu v stanovanje prijel za pištolo in ustrelil gradbinca. V nagli reakciji je njegova žena začela vpiti in Novello je streljal tudi nanjo ter jo težko ranil; v ubijalskem besu se je povzpel v prvo nadstropje, kjer je bila hči Eliana ravno pod tušem; tudi njo je ustrelil in pobegnil; karabinjerji pa so ga kmalu za tem aretirali.
Skoraj 49 milijonov volilcev bo odločalo o usodi Italije
Severno liga jeziček na tehtnici? - Še zelo velika negotovost
RIM - Po napeti in v zadnjih dneh tudi zelo živčni volilni kampanji bodo danes končno na potezi volilci. Volilnih upravičencev je vsega skupaj nekaj manj kot 49 milijonov, med katerimi je še precej neodločenih in, kot se vedno dogaja, tudi tistih, ki sploh ne bodo šli na volišča. Volitve bodo le danes med
6.30	in 22.uro, prvi delni izidi pa bodo znani že ponoči.
Glede končnih rezultatov vlada velika, če že ne popolna negotovost. Da bo na koncu najbrž odločala peščica glasov so prepričani vsi veliki tuji časopisi, medtem ko mednarodna valutna in borzna tržišča zaupajo v zmago Prodijeve Oljke, ker bi morebitna zmaga Kartela svoboščin potisnila Italijo v veliko gospodarsko in družbeno
negotovost. Nihče si vsekakor ne upa napovedovati izidov, zelo previdni pa so tudi analitiki in raziskovalci, potem ko je parlament s posebnim zakonom prepovedal volilne ankete v končnici volilne kampanje.
Desnica se vsekakor zelo boji volilnega poraza. Na zaključnem petkovem shodu so bili vsi njeni najvidnejši voditelji zelo živčni in zato zelo napadalni do Oljke in do levosredinskih komponent. Medtem ko se je televizijski dvoboj na Canale 5 med Silviom Berlusconijem in Romanom Prodijem v bistvu končal brez zmagovalca, je tudi navadno hladnokrvni Fini bil v petek videti zelo živčen in tudi zaskrbljen. Voditelja Nacionalnega zavezništva najbrž precej skrbijo spo-
ri in razkoli, ki so v zadnjem času spremljali desničarsko koalicijo.
V Oljki pa vlada zmerni optimizem, ki ga Prodi ni skrival niti med televizijskim soočenjem z bivšim ministrskim predsednikom. Nekoliko bolj nasmejan je bil v zadnjih dneh tudi Massi-mo D’Alema. Njegova stranka bo po nekaterih anketah zanesljivo prva stranka v proporčnem sistemu za poslansko zbornico, čeprav lider DSL stalno in povsod ponavlja, da mu je pr srcu predvsem globalna zmaga levosredinske koalicije.
Severna liga bo morda jeziček na tehtnici med desnico in levico. Um-berto Bossi je glede tega precej optimistično razpoložen, čeprav bo Liga v glavnem izvolila poslance in senatorje le v FJK, Venetu, Lombardiji in Piemontu. V Oljki upajo, da bo "senatur",
ki je v zadnjih dneh opustil demagoška gesla o odcepitvi Severa in podobno, odščipnil glasove Finiju in Berlusconiju, v Polu svoboščin pa upajo, da bo Liga pobrala volilne konsenze zmerni levici.
Pred volitvami so sicer vsi optimisti. Mednje sodi tudi ministrski predsednik Lamberto Di-ni, ki je trdno prepričan, da bo "Lista Dini“ brez težav presegla volilni prag štirih odstotkov za poslansko zbornico, v kar upajo tudi zeleni-Tako Dini kot pristaši zelenih so, kot znano, na večinskih volitvah sestavni del Prodijeve Oljke. Optimisti so tudi komunisti, ki so z levo sredino sklenili volilni dogovor, na proporčnih volitvah pa SKP, kot znano, "tekmuje" s svojo samostojno listo.
OSEMNAJST ARETACIJ / NA SICILIJI IN V PIEMONTU
PALERMO / PO ARETACIJI MAFIJSKEGA VOHUNA
Ponarejevalcem denarja odzvonilo
PALERMO, TURIN - Policisti in karabinjerji so z ločenima akcijama na Siciliji in v Piemontu aretirali skupno osemnajst oseb zaradi razpečevanja ponarejenega denarja.
Zlasti odmeven je podvig karabinjerjev iz Momealeja. Ti so z operacijo "kozorog" pod vodstvom namestnika palermskega javnega tožilca Mau-rizia Corsellija odkrili v Partinicu tajno tiskarno z dvema rotacijskima strojema, zaplenili za več kot 5 milijard lir ponarejenih bankovcev in kolekov ter ukle-nili v lisice šestnajst malopridnežev. S tem so zadali hud udarec kriminalni organizaciji, ki je bila razpredena po vsej Italiji in jo je po zatrdilu sodstva nadzorovala Cosa nostra.
Pod obtožbo zločinskega združevanja za tiskanje in širjenje ponarejenih bankovcev in kolekov so v ječi; 44-letni C ari o Gargano (iz Carinija), 42-letni težak Cosmo Špica (San Giuseppe Jato), 31-letna gospodinja Maria Cristina Rio-lo in njen mož Francesco Menzo, zapriseženi stražnik (Piana degli Albanesi), 50-letna gospodinja Margherita Esposi-to (Partinico), 27-letni delavec Vincen-
zo Notabella, 38-letni gradbenik Seba-stiano Gammino (Belmonte Mezzagno), 27-letni krošnjar Giovanni Lo Monaco (Niscemi), 21-letna Paola Gigliola Ren-da, 56-letni Giovanni Ciaramitaro, 53-letni trgovec Salvatore Lo Bianco (Partinico), 25-letna Filippa D’Atragna (Carini), 5 9-letni tiskar Vincenzo Inghilleri (Partinic) in 26-letna Rosaria Cintura.
Povezani so bili z mafijo v San Giuseppeju Jato, ki jo vodi skrivač Giovanni Brusca. Salvatore Lo Bianco je oče mafijca Giuseppeja, ki se prav tako skriva, Sebastiano Gammino pa je v sorodstvu s tretjim skrivačem, Benedettom Spero, vodjo mafijcev v Belmonteju Mezzagno. Pri preiskavi je sodelovala civilna obveščevalna služba Sisde.
Pri Turinu je policija spravila za zapahe 36-letnega Domenica Cutrija iz Cosoleta pri Reggiu Calabrii in 58-let-nega Salvatoreja Ruggiuja iz Silanosa pri Nuoru. Zasegli so jima za pol milijarde lir ponarejenih bankovcev, zasumili pa so ju zaradi njunih stikov s kalabrijsko mafijo. Tiskarne za ponarejanje še niso odkrili, gotovo pa je v tu-rinski okolici.
Policijski funkcionarji potrjujejo zvestobo protimafijski strategiji
Za najemanje in usposabljanje novih agentov potreben strožji ključ
Condipodaro (drugi z leve v beli srajci), ko je še »ščitil« Giovannija Falconeja (AP)
PALERMO - Pokrajinski tajnik združenja policijskih funkcionarjev
Maurizio Ficarra je »grenko in zaprepadeno« sprejel vest o aretaciji Micheleja Condipo-dara, agenta, ki je bil v Falconejevem spremstvu in obenem mafijski vohun. »On je vsekakor izjema, ki potrjuje pravilo, da je policija v bistvu zdrava in ima protitele-sca za izločanje gnilobe,« je izjavil Ficarra rekoč, da bodo palermski policijski funkcionarji napeli vse moči za to, da se sprejemanje svežih sil v policijo, kakor tudi njihovo usposabljanje podvržeta najstrožjim pogojem. Dodal je še, da večina policistov v boju zoper mafijo in druge kriminalne organizacije tvega tudi življenje.
VOLITVE / PROTI NACIONALISTIČNI IN DEMAGOŠKI DESNI KOALICIJI
Napredna koalicija Oljke za sožitje v odprtem Trstu
Bratina v Nabrežini, Zgoniku in Repentabru - SKP za Cancianija
Tržaški kandidati levosredinske Oljke Orazio Bobbio, Fulvio Camerini in Paolo Rumiz
DOLINA / ZA UTRDITEV ODNOSOV
Prvi slik novih upraviteljev s Tovarno velikih motorjev
Demokratični in odprti Trst bo danes množično podprl kandidate levosredinske Oljke Fulvia Camerinija (za senat) ter Orazia Bobbia in Paola Rumiza (za poslansko zbornico), medtem je Darko Bratina kandidat za senat v občinah Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor. Kljub tradicionalni moči nacionalistične desnice, imajo vsi kandidati Prodijevega gibanja realne možnosti za izvolitev.
Oljka je med vso volil-
Darko Bratina (Oljka)
no kampanjo odkrito in jasno izpostavljala odprto vizijo tržaške stvarnosti, v kateri imajo vse komponente enako dostojanstvo. Desnica Kartela svoboščin pa je vseskozi skrivala svoje "politične karte", ker se morda ni hotela zameriti sredinskim in zmernim krogom, ki so naveličani stalnih demagoških polemik polemik o slovenski manjšini, o istrskih be-
guncih in o Sloveniji. Najvplivnejši komponenti Pola svoboščin sta Nacionalno zavezništvo, ki je pri nas le kontinuiteta fašistične MSI, in Lista za Trst, ki hoče spet poslati v Rim bivšega poslanca in vladnega podtajnika Giulia Camberja. Politična vloga Berlusconijeve stranke "Forza Ita-lia“ pa je precej postranska.
Za proporčno izvolitev poslanske zbornice kandidira na listi SKP Giorgio (Jure) Canciani, ki ima, glede na zapleten sistem ostankov med večinskim in proporč-nim delom volitev, možnosti za izvolitev v Mon-tecitorio. Kandidat DSL na proporčnih volitvah je dosedanji poslanec El-vio Ruffino, Zelene liste Renato Fiorelli in Ljudske stranke Francesco Russo. Slednji uživa tudi podporo stranke Slovenske skupnosti, ki je v zvezi s tem podpisala volilni dogovor z Ljudsko stranko in z južnoti-rolsko SVP.
Na predčasnih volitvah pred dvema letoma so bili v večinskem delu volitev izvoljeni poslanca Gualberto Niccolini in Antonietta Vascon (oba Kartel svoboščin) ter neodvisni senator Clau-dio Magris na listi "Trie-ste“, ki je doživela podporo leve sredine in komunistov. V Rim je šel tudi pristaš Nacionalnega zavezništva Roberto Menia, ki je prevzel poslansko mesto svojega tajnika Gianfranca Finija.
V poslansko zbornico sta bila drugod po državi izvoljena Tržačana Wil-ler Bordon (Demokratsko
zavezništvo) in Antoni-no Cuffaro (SKP). Slednjega tokrat ni med kandidati, medtem ko se nekdanji miljski župan na listali Oljke spet poteguje za poslansko mesto v nekem rimskem volilnem okrožju.
1
Giorgio Canciani (SKP)
Te dni sta se dolinski župan Boris Pangerc in odbornik Darij Brajnik sešla v Tovarni velikih motorjev z njenim ravnateljem osebja dr. Feli-cejem Fulviem Brago-nijem. To je bil prvi stik nove uprave z največjo industrijsko stvarnostjo v občini in pokrajini.
Na sestanku so izrazili pripravljenost, da odlične odnose med lokalno upravo in TVM še razvijejo in poglobijo, sicer pa je prišlo v pogovoru na dan več vprašanj, ki jih velja razrešiti. Tako so poseben poudarek namenili zvočnemu in zračnemu
onesnaževanju ter zaščiti teritorija in zdravja občanov, torej problemom, ki prebivalstvo za-skrbljajo, kakor sta župan Pangerc in odbornik Brajnik povedala predstavniku tovarne. Ta je poudaril občutljivost podjetja za vse te nevšečnosti in zatrdil, da jih poskušajo ublažiti z najsodobnejšo tehnologijo. Na sestanku so se dogovorili, da se bosta strani tudi v prihodnje čim večkrat sestajali, skupaj preverjali konkretne probleme in s tem seznanjali tudi občane.
V tovarni je zaposlenih 200 domačinov.
LIKOVNA RAZSTAVA
TEDEN DNI PRIREDITEV / OD VČERAJ
Manj pomani Černigoj v galeriji Cartesius
Od včeraj so v galeriji Cartesius (UL Marconi) na ogled Černigojevi globoki tiski, ki sodijo med manj poznana slikarjeva dela (foto KROMA). Gre za vrsto del v različnih tehnikah, ki jih je Avgust Černigoj ustvaril v obdobju ’67-’74. Razstava, ki so jo včeraj popoldne uradno odprli, bo odprta do 3. maja, in sicer ob delavnikih od 11. do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih pa samo dopoldne med 11. in 13. uro.
Nova delovna mesta
Samo jutri in pojutrišnjem bodo sprejemali v uradu za delo v Ul. F. Severo 46 prošnje za mesto strojepisca 2 znanjem slovenščine in računalniških programov na devinsko-nabrežinski občini in za dve mesti na področju socialne oskrbe na tržaški občini. Predstaviti je treba dokument C/l o vpisu v seznamu brezposelnih, delovno knjižico, dokumentacijo o lanskem dohodku in družinski list. Potrebna je diploma nižje srednje Sole. Tržaška občina je razpisala 20 delovnih mest voznika z dovoljenjem kategorije C. Za informacije je na razpolago urad v sobi 324 na Oširku Granatieri 2 oz. tel. št. 6754911.
Kulturni utrip Italijanov v Istri
Pobuda tržaške občinske uprave in Italijanske unije z Reke
Odpiranje mesta drugim in vrednotenje vloge manjšin: to sta bili že od vsega začetka med vodilnimi smernicami nove tržaške občinske uprave in v tej luči gre zato brati tudi teden italijanske kulture v Istri in na Reki. Zupan Illy in odbornik Da-miani sta včeraj s takšnimi mislimi odprla pomembno kulturno pobudo, ki jo tržaška občinska uprava prireja z Italijansko Unijo z Reke (foto KROMA). Predstavniki te organizacije, na včerajšnji krajši slovesnosti sta jo zastopala predsednik sveta in izvršnega odbora Giuseppe Rota in Mauri-zio Tremul, so se najprej zahvalili tržaškim upraviteljem, saj gre za prvo tovrstno tako obširno predstavitev sedanjega kulturnega utripa italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški. Tako eni kot drugi seveda niso mogli mimo trenutnih težav, ki jih preživlja italijanska
skupnost na Hrvaškem, izrazili pa so željo, da bi bile težave že v kratkem premoščene.
Po slovesnosti so v sosednjih prostorih na Trgu Unita odprli likovno razstavo štirih umetnikov in italijanskih publikacij izdanih v Sloveniji in Hrvaški. Slikarji Bruno Pala-din, Mauro Stipanov, Quintino Bassani in Fulvio Juričič so v prejšnjih
dneh slikali v muzeju Re-voltella in ta dela so sedaj na ogled do prihodnje nedelje. Od jutri pa do nedelje se bodo zvrstile najrazličnejše pobude, na katerih bo prikazana trenutna kulturno-razisko-valna dejavnost med Italijani v Istri in na Reki, v petek pa bo okrogla miza posvečena trenutnemu položaju italijanske manjšine.
H OBNOVITEV PARLAMENTA h
Volitve so le danes do 22. ure
Na voliSCu, ki bo odprto med 6.30 in 22,uro, bomo danes dobili tri glasovnice. RUMENO GLASOVNICO za senat, ROZA GLASOVNICO za večinski del poslanske zbornice ter SIVO GLASOVNICO za proporcni del poslanske zbornice. Na nobeni glasovnici ne pišemo preferenc, ker so imena in priimki kandidatov že natisnjeni. PREKRIŽAMO LE SIMBOL GIBANJA (senat in večinski del zbornice) OZIROMA STRANKE (proporcni del zbornice). V VSEH TREH PRIMERIH TOREJ PREKRIŽAMO LE SIMBOLE.
Občine Trst, Milje in Dolina sodijo v prvo senatno okrožje, občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor pa v drugo senatno okrožje, ki zajema Se Gorico in del videmske pokrajine (Benečijo in Rezijo).
Središče Trsta sodi v prvo poslansko okrožje, okoliške občine, zahodni in vzhodni Kras ter Barkovlje, Sv.Ivan, Skedenj in Sv.Ana pa v drugo poslansko okrožje.
Na volišče s potrdilom in z osebnim dokumentom
Na voliščih bo treba predstaviti veljavni osebni dokument ter volilno potrdilo. Kdor ga še ni prejel ali ga je izgubil, naj ga dvigne pri pristojnih občinskih uradih, ki bodo odprti od 6.30 do 22. ure. V tržaški občini izdajajo volilna potrdila v prvem nadstropju anagrafske palaCe na Trgu Granatieri.
Na Prefekturi bodo danes in jutri posredovali tisku volilne izide. Posebej gre zabeležiti, da bodo rezultati tokrat dostopni tudi prek Interneta na vseh računalnikih, ki so povezani z »materjo vseh kompjuterskih omrežij« in sicer na naslovu http://wwvr.spin.it/prefettura_ts. Za povezavo skrbijo podjetja Spin, Infordata in CreditDa-ta.
Podatke iz posameznih volišč bodo zbirali na občinah, le-te jih bodo posredovale Prefekturi, od koder jih bodo sporočili notranjemu ministrstvu v Rim. Se pred zaključkom volitev bodo zbrali podatke o številu volilcev.
Najprej preštevanje glasov za senat
Na Prefekturi so izdelali pregled udeležbe na volitvah v zadnjih 21 letih: iz razpredelnice izhaja nezadržno upadanje udeležbe, ki je znatnejše pri referendumih (na referendumu leta 1978 je glasovalo 96, 02% upravičencev, leta 1990 samo 60, 4%, lani pa 63, 07%), medtem ko je padec manjši na političnih volitvah (na volitvah leta 1976 je glasovalo 96, 02% upravičencev, leta 1979 93, 9%, leta 1983 89. 7%, leta 1987 90, 47%, leta 1992 88, 8%, leta 1994 pa 86, 67%).
Takoj po zaprtju volišč bodo začeli preštevati glasove za senat: če ne bo večjih zapletov, bodo štetje glasov za senat končali kmalu po polnoči. Nato bodo začeli preštevati glasove za poslansko zbornico.
ZADRUŽNA
KRAŠKA
BANKA
obvešča
cenjene člane, da bo redni občni zbor, v drugem sklicanju v četrtek, 25. aprila 1996 s pričetkom ob 9.30, v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 1 s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo Upravnega sveta, prikaz in obrazložitev Obračuna z dne 31. 12. 1995
2.	Poročilo Nadzornega odbora
3.	Razprava in odobritev Obračuna, poročil in predloga o razdelitvi dobička iz leta 1995
4.	Odobritev pravilnika za vodenje občnega zbora
5.	Odobritev pravilnika za volitve zadružnih organov
6.	Določitev sejnine Odbornikom in honorarja Nadzornikom
7.	Izvolitev treh članov Upravnega odbora, celotnega Nadzornega odbora in razsodišča.
Če se kdo ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti izključno drugega člana.
Za vstop v dvorano je obvezno vabilo.
ZA ČLANE IZ NABREŽINE IN OKOLICE BO POSKRBLJENO ZA PREVOZ Z ODHODOM S TRGA SV. ROKA, OB 8.50.
BODUNEC / SREČANJE OSNOVNOŠOLCEV
Prisrčen zaključek letošnje Odprte meje
Na srečanju tudi župana Doline in Herpelj-Kozine
V gledališču »Prešeren« so se včeraj srečali osnovnošolci Doline in Hrpelj (f. KROMA)
NOVICE
Predstavitev raziskave o fojbah
V	torek 23. ob 20.15 bo v knjigami In Der Tat v Ul. F. Venezian 7 predstavitev raziskave »Genocid? Izhodišča za poglobitev vprašanja fojb«, ki jo je speljala redakcija »Nuove Alabarde«; v razpravi bo sodeloval prof. Samo Pahor.
Omejitve prometa pod Križem
Od srede (in za 30 zaporednih dni) bodo v dveh fazah zaprti odseki ceste, ki povezujejo državno cesto 14 s Križem. 1. odsek: od križišča državne ceste s cesto, ki vodi do hišne številke 363 v Križu pa do križišča z odsekom Ul. Pucino v smeri proti železniški postaji; 2. odsek: od križišča z odsekom z Ul. Pucino v smeri proti železniški postaji do hišne številke 567.
Danes prometne omejitve zaradi sejma antikvariata
V	mestnem zgodovinskem jedrn bo danes od 8. do 23. ure že tradicionalni sejem antikvariata. Zaradi tega bo na današnji dan prepovedano voziti in parkirati v okoliških ulicah.
Skušal je podkupiti karabinjerje
Tržaški karabinjerji so prijavili sodstvu zaradi poskusa podkupovanja trgovca po rodu iz Apulije, čigar ime niso posredovali javnosti. Izvidnica karabnjerjev je nadzorovala promet po Ul. Battisti; med drugimi so ustavili tudi trgovca in ugotovili, da je njegovo vozniško dovoljenje zapadlo. Možje postave so mu dokrunent zaplenili, kot pač veleva zakon, trgovec iz Apulije pa jim je ponudil svojo zapestno uro, da bi zamižali na eno oko. Zadeva se je tako zanj še poslabšala: ne samo, da so mu zaplenili vozniško dovoljenje, zagovarjati se bo moral tudi zaradi poskusa podpkupovanja javnih funkcionarjev.
m
HI
|
■
I
S srečanjem najmlajših občanov Doline in Herpelj-Kozine se je včeraj dopoldne v gledališču »Prešeren« v Boljuncu zaključila letošnja Odprta meja. Prireditev so prenesli za en teden in izakaza-lo se je, da je bila poteza posrečena, saj je vse potekalo v najlepšem redu, tokrat pa je bilo naklonjeno tudi vreme. V dolinskem občinskem gledališču so se zbrali učenci osnovnih šol D. Benčiča-Brkina iz Hrpelj, Fran Venturinija iz Boljunca in Mare Samse od Domja in še otroci, ki obiskujejo otroški vrtec v Ricmanjih. Včerajšnjega srečanja pa se je udeležilo tudi predstavništvo osnovne šole Antona Ukmarja iz Kopra, ki je v foyerju gledališča pripravila razstavo »Meja je most«.
Zbrane sta pozdravila župana občin, ki sta po-
budnici Odprte meje, in sicer gostitelj, dolinski župan Boris Pangerc in »prvi mož« Hrpelj-Kozine Vladislav Kermelj. Ravnatelji sodelujočih šol so si poleg pozdravov izmenjali tudi darila, kot gostiteljica je nastopila dolinska didaktična ravnateljica Ksenija Dobrila Nadlišek, prisotna pa sta bila ravnatelja šol iz Her-pelj Miha Jezeršek in iz Kopra Tone Baloh. Na včerajšnjem srečanju so uradno obeležili tudi razstavo koprske šole »Meja je most«, ki je bila sicer v gledališču že nekaj dni na ogled. Gre za eno izmed prireditev istoimenskega obširnejšega projekta, ki je na koprski šoli potekal februarja in marca in ki so se ga udeležili tudi kulturniki in skupine Slovencev v Italiji.
Preko sto osnovno-šolčkov in skupina malčkov iz otroškega vrste a pa so v gledališču izvedli pester program. Učenci osnovne šole D. Benčiča-Brkina so najprej prikazali plesno točko Maček Muri, nato so nastopili v dramatiziranem prizoru po baladi Povodni mož, nakar so odplesali še točko na tehno glasbo. Učenci celodnevnih šol Frana Venturinija in Mare Samsa in otroci ric-manjskega otroškega vrtca so se predstavili v daljšem spletu ljudskih plesov in pesmi iz Brega in Trsta.
Osnovnošolci iz her-peljske šole so izvedli še plesno točko Klovni, ob zaključku pa je njihov zbor zapel. To je bil uraden del prireditve, kateremu je sledil bolj sproščen del srečanja.
ZGONIŠKA OBČINA / CIVILNA ZAŠČITA
Koristno delo prostovoljcev
Prejšnji teden akcija med Saležem in Samatorco
Skupina zgoniških prostovoljcev civilne zaščite
Na območju zgoniške občine že vrsto let deluje občinska prostovoljna skupina za civilno zaščito, ki je obenem tudi prostovoljna gasilska enota. V njej sodeluje lepo število članov, ki prihajajo iz vseh vasi zgoniške občine; načeljuje jim Bruno Pegan, ki je tudi kot občinski svetovalec odgovoren za to službo. Izvedli so že celo vrsto uspešnih akcij kot so gašenje požarov, čiščenje Krasa, razne prireditve in drugo. Zadnja izmed teh akcij se je odvijala v soboto, 13. in v nedeljo, 14. aprila, ko so v okviru preventivnega posega proti požarom temeljito počistili klanec, ki gre iz Samatorce do Saleža mimo »Baredov« in »21eba». V soboto popoldne se je delovne akcije lotilo petnajst članov, v nedeljo pa jih je bilo v teku celega dneva kar osemnajst. Nekateri pa so bili zadolženi za pripravo skupnega kosila.
Opravili so vsekakor izredno koristno delo, ne samo z vidika protipožarne službe, ampak za vse tiste vaščane, ki se poslužujejo klanca za sečnjo drvi, za kmetijske dejavnosti itd. Domači prostovoljci so tako ponovno dokazali, da je njihovo delo neprecenljivega pomena za krajevno skupnost in v veliko pomoč občini, ki sama ne uspe kriti vseh potreb na teritoriju.
V kratkem načrtuje prostovoljna skupina še eno podobno akcijo čiščenja klancev na območju občine. Med temi pa nestrpno pričakujejo s strani Dežele obljubljeno prevozno sredstvo, za katero je že podpisana konvencija, ki bi nemalo pripomoglo k njihovemu požrtovalnemu delu.
Naval z onstran meje
°cr Katina«
□	naš/s/ado/ed/ so pripravljeni samo z naravnimi sestavinami
U velik senčnat vrt
□	prostorno parkirišče
Ob slabem vremenu je vrt pokrit in ogrevan
Ul. Eremo 259 blizu Kati na re - Tel. 910342
Mestno središče so včeraj preplavili kupci z onstran meje. Že od zgodnjih jutranjih ur so se predvsem Hrvatje in Madžari potikali po ulicah Terezijanske četrti, vozila so napolnila vsa parkirišča na Nabrežju, avtobusi pa trg pri vhodu v Staro pristanišče (foto Balbi/KROMA). Bilo je veliko kupcev tudi iz sosednje Slovenije, na Opčinah pa je bilo opaziti kolone vozil namenjenih proti trgovinskim centrom bližnje Furlanije. Vsekakor so včeraj tudi tržaški trgovci dobro poslovali, čeprav ne tako kot »v lepih starih časih«, ko so se kupci dobesedno trli pred vrati trgovin.
Za zaščito živali
Skupina 12 pripadnikov skrajnega gibanja za zaščito živali je včeraj demonstrirala od 15. do 16. ure pred vhodom v Staro pristanišče, od koder večkrat odplujejo ladje z živalskimi tovori namenjenimi predvsem v arabske države.
Pred časom je med podobno manifestacijo prišlo do izgredov, tokrat pa je bilo demonstrantov malo in so bili vsi iz Trsta, tako da je policija z lahkoto nadzorovala potek manifestacije. Med drugim so demonstranti pozivali k vegetarijanski prehrani, živinorejo pa so primerjali s krutostjo nacističnega režima, (foto Balbi/KROMA)
Černobil,
Mon
Amour
Pod naslovom Černobil, mon amour se nam obetajo v dneh 25., 26. in 27. t.m. trije zanimivi dogodki, ki naj bi nas ozavestili o stanju pri nas in v svetu. Pred desetimi leti smo se prvič resno soočili z nevarnostmi, ki nas obdajajo. Takrat smo se najprej zgražali nad neodgovornim ravnanjem tujih oblastnikov in znanstvenikov, takoj za tem pa smo spoznali, da so podobne nevarnosti vsepovsod in da bo treba kmalu dajati obračun za udobno izobilje, v katerem živimo. Je to spoznanje kaj premaknilo v nas?
Paolo Paolin nas skupno s Skupino 85, SKD Tabor, ARCI Nova - Trst in krožkoma Rumena hiša ter La Rupe - Ob pečini vabi k razmisleku o tem, kaj se v in okoli nas dogaja. V četrtek 25. t.m. bo ob 13. uri pri Rumeni hiši (tel. 040/43520) kosilo s "kontaminiranimi ” jedmi in pijačo "Navzkrižni okusi v naših loncih”, v petek 26. t.m. bo ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah na vrsti drezanje v jezik, umetnost in kulturo z naslovom "Kaj vse ima nečisto kri” in za zaključek bo v soboto 27. trn., ob 20.30 spet v Prosvetnem domu na Opčinah večer "bastardizmov” v muziki, na katerem bodo Paolo Paolin z i Roc-ciosi in The Original Klezmer Ensamble prikazali razsežnosti spajanja in onesnaženja v glasbi. Nas bo ta pester prikaz "kontaminacije” res ozave-
stil?
BK
r SSG / V TOREK IN SREDO GLASBENI KABARET
»Domovina, ljubezen moja«
Avtor in interpret je Gojmir Lešnjak
Z aprilom so se zadnje sezone Slovenskega stalnega gledališča v glavnem iztekle, a letos ne bo tako. V Kulturnem domu je bilo in je prav ta mesec nadvse živahno. Do ponedeljka je oder zasedal ansambel Stalnega gledališča Furlanije-Ju-lijske krajine, ki je pod vodstvom umetniškega vodje in režiserja Antonia Calende pripravil uprizoritev igre mladega italijanskega dramatika Roberta Cavosija II Maresciallo Butterfly. Krst je doživela v torek v Bologni, v Rossettiju jo bodo prikazali od 2. do 6. maja, za nas pa je posebno zanimiva, ker v glavni ženski vlogi nastopa Članica SSG Lučka Počkaj.
Vtem je oder zasedla ekipa, ki pripravlja zaključno abonmajsko predstavo sezone 1995-96, Costanzovo komedijo Izpraznjeno vrni. Pod vodstvom režiserja Jaše Jamnika se trudita in v delu uživata Adrijan Rustja in gostja, ki je bo občinstvo gotovo nadvse veselo, saj je to splošno priljubljena Polona Vetrih.
V torek in sredo pa si bomo končno lahko ogledali že dvakrat napovedani in zaradi bolezni oz. nezgode odpovedani glasbeni kabaret o Človekovi prehrani Domovina, ljubezen moja, ki bi moral biti za mla-
de tako rekoC višek sezone. Z avtorjem in glavnim interpretom Goj-mirom Lešnjakom je pri njegovem oblikovanju sodeloval Boris Kobal, podobo pa mu daje predvsem rockovski ansambel EPHamrs. Gojmir Lešnjak se v njem izkaže kot sijajen igralec, pevec, konferansje, plesalec in mimik, potem ko je že opravil odlično delo kot avtor in komponist.
Predstava pripoveduje o Človeku majhnega naroda, ki se je znašel na križišču velikih cest, pa o prehrani in prebavi. Gre za veselo, hrupno, satirično našpiCeno glasbeno predstavo, ki je namenjena predvsem mladim, nikakor pa ne samo njim: ob njej bodo uživali vsi, ki jim je pri srcu dobra glasba, odlična igra in brušena beseda, Ce jih le ne motijo nekoliko visoki toni rocka, punka, country in narodnozabavne glasbe. Avtor je namreč v podnaslov zapisal, da je predstava ”zlo-glasna”, kar je treba razumeti kot zloglasna in zelo glasna. To drugo je zagotovo. Ob koncu meseca pa bo v Kulturnem domu tudi predstava Festivala sodobne dramske umetnosti, ki ga prireja Stalno gledališče Furlanije-Julij-ske krajine. Nastopila bo slovita Lel-la Costa.
ZGODOVINA / PREDSTAVITEV DVEH KNJIG
0 Sloveniji in Italiji brez dlak na jeziku
TREBČE / LIKOVNA RAZSTAVA
Prvi samostojni nastop P. Kralja
Mladi slikar iz Slivnega študira arhitekturo
V petek so v prostorih trebenskega društva otvorili prvo samostojno razstavo Pavla Kralja, mladega ustvarjalca iz Slivnega. Ponuja nam desetletje doživetih slikarskih izrazov, ki so se rodili kot osebna potreba po izpovedovanju preko barve in oblike in to vzporedno z leti študija, prav tako usmerjenega v likovni svet, po zahtevni poti zlatarskega oblikovanja, ki združuje tehnično strokovnost s spajanjem estetskih vrednot in namenskosti. Naj povem, da je obiskoval za to posebno šolo v Valenci Po. Njegove zlatarske unikate smo lahko občudovali na različnih skupinskih razstavah.
Trenutno dokončuje arhitekturo v Milanu, kar predstavlja važno dopolnilo in pripomore k globljemu doživljanju prostora in rasti na kulturnem področju.
Iz prvotne, figurativne interpretacije prehodi postopoma evolutivno pot, ki je bila lastna slavnim mojstrom modeme od Picassa, Mondriana, do našega Černigoja. Začenši z orisovanjem zunanjih atmosfer impresionizma v prvih krajinah, ki jih pa že preveva lirična interpretacija, do bolj emotivno nabitih, ekspresivnih portretov, kjer barva močno označuje izraznost. Motiv bark na morskem obrežju dovoljuje zraCno-
Dela Pavla Kralja bodo na ogled še danes (f. KROMA)
sti potez, da kompozicijsko svobodno zaživijo v iskanju simbolične sinteze, a tudi osebnejše likovne izpovedi. Vsebolj se uveljavlja dinamična prostorska struktura, ki prestopa v abstrakcijo: odločnost v nizanju potez in živahno členjenje prostora omilijo barvne igre, svetlobni utrinki, ki tako močno pritegujejo opazovalca in ga vodijo znotraj slike v prerojeni svet umetnikove duše.
Pavla Kralja vodi radostni splet bogate pripovedi znotraj slike same do uglašenosti in harmonije, ki ju zna spretno, intuitiv-
no ustvariti in posredovati gledalcu na eleganten in dostopen naCin. Neposredni sporočilnosti konstruktivizma zna vtisniti tisti kvas mediteranske kulture in tržaškega biti, ki ji daje svojstven peCat in se nam zariše v srce, čutimo jo kot del našega ustvarjalnega prostora, s ponosom smemo otvarjati prvo, a že umetniško izoblikovano razstavo. Razstavo v tre-benskem društvu si je mogoče ogledati še danes dopoldne.
Jasna Merkči
ZAHVALA
V torek, 23. aprila, prirejata Slovenski klub in pokrajinski odbor SKGZ za Tržaško srečanje na temo Slovenija -Italija (Od preziranja do priznanja - Bela knjiga o diplomatskih odnosih). Spregovorila bosta diplomat Jože Sušmelj in zgodovinar Boris M. Gombač. Srečanje bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu.
Obe novi knjigi sta bili prvič predstavljeni v ponedeljek, 25. marca, v Narodnem muzeju v Ljubljani. Sledila je vrsta predstavitev, pred nami je zdaj tržaška. Dve novi knjigi za poznavanje preteklih in sedanjih odnosov med Slovenci oziroma med Slovenijo in Italijo. Knjigi nista napisani proti nečemu, temveč sta napisani za boljše poznavanje odnosov med obema državama. Nastali sta na pobudo slovenskega zunanjega ministrstva, zato ni naključje, da je predgovora k obema napisal prav minister Zoran Thaler.
Belo knjigo o diplomatskih odnosih sta uredila Branko Gradišnik in Jože Sušmelj. Integralno je napisana in predstavljena v slovenščini in angleščini. To je zbirka dokumentov o dvostranskih odnosih. V predgovoru je minister Thaler med drugim zapisal: »Republika Slovenija je sklenila z objavo Bele knjige dokumentirano in pravno osvetliti zgodovinske odnose
med državama in v tej luCi pred oCmi tuje in domaCe javnosti razjasniti tudi ozadje vsega nepotrebnega in neupravičenega dogajanja, ki dandanes meCe senco na skupno prihodnost dveh evropskih sosed.«
Tržaški rojak in zgodovinar Boris M. Gombač je avtor knjige z naslovom Slovenija, Italija (Od preziranja do priznanja). Knjiga je izšla istočasno in skupaj z Belo knjigo. Na eni strani spremlja Belo knjigo, na drugi strani pa je samostojna publikacija. Avtor jo je zasnoval ne le kot priročnik, ki naj osvetljuje posamezne dokumente iz Bele knjige, ampak vzporedno tudi kot odgovor raznašalcem italijanske mitologije o »zgodovinskih krivicah«, o »preganjanju« in celo o »prototipu etničnega čiščenja«, ki da so jih od slovenske roke trpeli in jih še trpijo Italijani v prostoru, ki si ga naroda delita že tisoč let in več. GombaC predstavlja v knjigi zgodovinski povzetek slovenskih, pretežno nelagodnih in včasih zares tragičnih odnosov z Italijo. Gre za bilanco zgodovinskih krivic. Avtor pravilno v svojem uvodnem razmišljanju opozarja, da je vsaka še tako dobronamerna objektivnost -vedno subjektivna. Knjiga je razdeljena v štiri razdelke: 1. K.U.K., 2. Konkvista, 3. Železna zavesa in 4. Odjuga.
Zgodovinska raziska-
va se zaključuje optimistično. Avtorjeva zaključna misel se končuje z ugotovitvijo, da vse poti ne peljejo ravno v Rim, temveč v Evropsko u-nijo.
Izid publikacij je takoj sprožil nervozno reakcijo italijanske zunanje ministrice Susanne A-gnelli. Pa tudi v slovenskih krogih je bilo zaznati različne komentarje. Vse to dokazuje, da sta knjigi zadeli v črno.
Milan Pahor
Ekonomski krožek
V okviru obiskov in srečanj, ki jih Ekonomski krožek prireja v prvem semestru tega leta, bo 16. maja ogled tržaške luke. V sodelovanju s podjetjem Mediterranea so predstavniki krožka pripravili obisk z namenom, da bi podrobneje spoznali to ekonomsko realnost v naši pokrajini, ki je bila v zadnjih časih večkrat v ospredju v raznih programih za promocijo in razvoj tržaške ekonomije. Vsi zainteresirani naj se javijo v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Ul. Sv. Frančiška 20 do najkasneje 24. t.m. Za podrobnejše informacije pa se lahko obrnejo do elanov krožka, ki so vedno na razpolago.	(E.B.)
POBUDA / ČLOVEKOLJUBNO ZDRU2ENJE
"Starši skupaj" za prizadete
Apel na prebivalstvo, naj jim priskoči na pomoč s prispevki
Kot je že poročal Primorski Dnevnik, smo starši otrok s posebnimi potrebami ustanovili decembra 1993 združenje "Starši skupaj - Genitori in-sieme”. Za osebe s posebnimi potrebami veljajo tiste osebe, ki so fizično, čutilno, motorično, psihično in socialno prizadete.
Cilj združenja je, da tem osebam pomaga, da dozorijo, postanejo fizično, psihično, socialno in ekonomsko samostojne in da se primerno vključijo v družbo. V ta namen si je Združenje zadalo nalogo, da ščiti koristi prizadetih oseb z ustreznimi zahtevami in predlogi pristojnim oblastem, da seznanja javnost in javne urade s problemi in potrebami prizadetih preko vseh sredstev množičnega obveščanja in da poveča njihovo občutljivost ter zanimanje za njihove potrebe.
Združenje je vpisano v javne registre združenj, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom in podobnimi dejavnostmi.
Združenje "Starši skupaj” se je predstavilo javnosti šele pred kratkim, in sicer z dobrodelnim koncertom ansam-
bla Nomos v ‘prostorih Pomorskega kluba Sirena, z razstavo in prodajo ročnih izdelkov. Zaceli smo s to pobudo, ker nameravamo nabaviti prevozno sredstvo, ki je nujno potrebno za razne dejavnosti, ki jih opravljajo prizadete osebe. To je naš prvi cilj, za katerega je potrebna precejšnja denarna vsota. Da povečamo možnosti za dosego tega cilja, smo elani združenja skupaj s Psihopedagoško službo organizirali tečaj za oblikovanje gline za elane in nečlane, ki jih to zanima. Izdelke bomo prodajali na prireditvah, ki jih mislimo organizirati. Prva takšna pobuda bo koncert Tržaškega okteta, ki bo v organizaciji društva "Ivan Grbec" v Skednju 23. maja. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti vsem tistim, ki so nam pomagali z denarnimi prispevki, bodisi na razstavi pri Sireni, kot tudi s prispevki v časopisju.
Upamo, da nas bodo vsi, ki so občutljivi za naše probleme, še naprej podpirali.
Združenje "Starši skupaj -Genitori insieme”
Ob izgubi naše drage
Pepke Kralj vd. Košuta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in jo pospremili na zadnji poti.
Najiskreneje se zahvaljujemo zdravnikom in osebju 6. medicinskega oddelka bolnišnice San-torio.
Svojci
Gabrovec, 21. aprila 1996
ZAHVALA
Vsem, ki ste počastili spomin našega dragega
Zorka
Tavčarja
in sočustvovali z nami se najiskreneje zahvaljuje-
Družina
Trst, 21. aprila 1996
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
t
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
Alojz Mihelj
Pogreb bo jutri, 22. t. m., ob 10.40 iz barkoljan-skega pokopališča v domačo cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Majda, sestra Marija, nečaka Oskar in Darko z družinama ter ostali sorodniki
Barkovlje, 21. aprila 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob izgubi
sen. Jelke Gerbec
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli naCin počastili njen spomin.
Posebna zahvala gre Stranki komunistične prenove, VZPI-ANPI in vsem drugim organizacijam.
Svojci
Trst, 21. aprila 1996
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega
Josipa Zafreda
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli naCin počastili njegov spomin.
Posebna zahvala naj gre g. Dušanu Jakominu, cerkvenemu pevskemu zboru in ženskemu pevskemu zboru Ivan Grbec.
Svojci
Trst, 21. aprila 1996 (Pogrebno podjetje -Trst.Ul.Torrebianca 34)
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame, none in pra-none
Amalije Vodopivec vd. Štolfa
(Milka)
se iskreno zahvaljujemo dr. Grudnu, g. župniku Markuži, tetama Angeli in Sveti, cerkvenemu pevskemu zboru in nosilcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti ter počastili njen spomin.
Svojci
Salež, 21. aprilal996
Ob smrti drage Amalije (Milke) Vodopivec vd. Štolfa izreka iskreno sožalje sinu Srečku in svojcem
Sekcija SSK Zgonik
17.4.1991	17.4.1996
Pet let je minilo, odkar nas je zapustil naš dragi
Ljubomir Petaros
s hvaležnostjo v srcu se ga spominjajo
Svojci
Boršt, 21. aprila 1996
SLOVENSKO
lijjjjjjj*" STALNO GLEDALIŠČE
Gojmir Lešnjak-Gojc Boris Kobal
DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA
Glasbeni kabaret o prehrani človeka
V torek, 23. t. m ob 16. uri ABONMA RED G in I v sredo, 24. t. m., ob 16. uri ABONMA RED H
in ob 20.30 IZVEN ABONMAJA
OSTALI ABONENTI LAHKO IZKORISTIJO DODATNI KUPON!
KD Fran Venturini
DOMJO
V sredo, 1. maja, ob 14. uri v Centru »Anton Ukmar-Miro»
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
SLOVENSKI KLUB	Pokrajinski odbor SKGZ
vabita na srečanje
Slovenija - Italija
Od preziranja do priznanja
Gosta večera bosta bivši konzul JOŽE ŠUŠMELJ in zgodovinar BORIS M. GOMBAČ
V torek, 23. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani
(Ul. S. Francesco 20/11. ndstr.)
05
ncvo
NAPOVEDANI NASTOP SKUPINE SUKAR ODPADE ZARADI BOLEZNI V ANSAMBLU
ARS NOVA vabi na KONCERT KVARTETA
7+ iz Izole
Na sporedu: črnske duhovne in moderne
priredbe slovenskih narodnih pesmi
Danes, 21. t. m., ob 20. uri
v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku
-----------------Sodelujeta:-------------------
Rože Miki - Nabrežina trg, tel. št. 200286 Gostiina-pizzeria Guštin-Zgonik, tel. št. 229123
VCERAJ-DANES
Danes, NEDELJA,
21.	aprila 1996
ANZEK
Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 19.59 - Dolžina dneva 13.50 - Luna vzide ob 8.30 in zatone ob 23.34.
Jutri, PONEDELJEK,
22.	aprila 1996 KAJTIMIR
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,4 stopinje, zračni tlak 1023,9 mb narašča, brezvetrje, vlaga 51-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 12,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Valerio Tesser, Irene Ruzzier, Gabriele Palese, Francesca De Luca.
UMRLI SO: 88-letni Gio-batta Gianeri, 59-letna Silvana De Santis, 82-letna Francesca Cherin, 64-letna Bruna Parovel, 78-letni Dragutin Palčič, 86-letni Arturo Gianolla, 22-letni Sebastiano Martella.
KD PRIMORSKO
vabi danes,
21. t. m., ob 18. uri
v Srenjsko hišo v Mačkoljah na ogled komedije
MALOMEŠČANSKA
SVATBA
Izvajajo Člani dramske skupine KUD Domovina iz Ospa, režija SERGIJ VERO
Toplo vabljeni!
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na
PROSLAVO OB 25-LETNICI OTVORITVE DOMA
danes, 21. t. m., ob 17. uri v Mladinskem domu v Boljuncu
POSLOVALNICA IKMto totiP TRIS ENALOTTO
im)
BAR SLADOLEDI
UU1ŠS&
PROSEK 140 - Tel. 040/225286
DRUŠTVO
SLOVENSKIH
IZOBRAŽENCEV
Mag. Primož Krečič:
0DRŽAVOTVORNEM POMENU
PAPEŽEVEGA OBISKA NA PRIMORSKEM
Gosta bo predstavil Milan Gregorič
Večer bo v Peterlinovi dvorani
jutri, 22. t. m., ob 20.30
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUESi -Ul. VoMrivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
HkasitU
A. Marsich
cementni izdelki material za gradbeništvo
TRST - Drž. cesta 202 - III. km Rocol (Caliaia) anagr. St. 1683 Tel. 910806-Fax 910924
U LEKARNE
NEDELJA, 21. APRILA 1996
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Rossetti 33, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Borzni trg 12.
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 211001).
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Rossetti 33 (tel. 633080), Ul. L. Stock 9 -Rojan (tel. 414304).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Borzni trg 12.
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Borzni trg 12 (tel. 367967).
Od PONEDELJKA, 22., do SOBOTE, 27. aprila 1996
Normalen urnik lekarn
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982), Ul. Tiziano Ve-cellio 24 (tel. 633050), Lungomare Venezia 3 -Milje (tel. 274998).
NABREŽINA	(tel.
200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. S. Giusto 1, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Roma 15, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA	(tel.
200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Roma 15 (639042).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
V CENTRU NABREŽINE
prodajamo lepe hiše v gradnji z lastnim vrtom. Možnost odkupa že od 350. OOO. OOO Ur dalje.
GRADBENE INICIATIVE
- KOSMINA - Tel. 040/212267
UNIPOL
ASSICURAZIONI
ZAVAROVALNICA
IZBIRA NA PODLAGI SELEKCIJE 2 ZAVAROVALNIŠKA AGENTA
Interesenti naj pošljejo »curriculum« ali telefonirajo na:
AGENZIA GENERALE UNIPOL
Trg Venezia 1 TRST - Tel. 305946
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	15.15,
19.00,	21.00 »Jack Fru-sciante e uscito dal grup-po«, r. Enza Negroni, i.Vio-lante Placido, Stefano Ac-corsi; 17.00, 22.45 »Les ro-seaux sauvages - L’eta acerba«, r. Andre Techine.
EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Facile preda«, i. Cindy Cravvford, VVilliam Baldvvin.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Toy Story«, prod. Walt Disney.
AMBASCIATORI
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »lo ballo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Copy-cat - Omicidi in serie«, i. Sigourney VVeaver, Holly Hunter.
NAZIONALE 2-16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »A ri-schio della vita«, i. Jean-Claude Van Damine.
NAZIONALE 3 - 16.00, 18.50, 21.45 »Brave Heart -Cuore impavido«, r.-i. Mel Gibson.
NAZIONALE 4 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Mary Reilly«, i. Julia Roberts, John Malcovich.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »La porno storia di Al Ca-pone«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.30, 21.00 »Casino«, r. Martin Scorse-se, i. Sharon Stone, Robert De Niro, Joe Pešci, porepo-vedan mladini pod 14. letom.
ALCIONE - 16.00, 18.00,
20.00,	22.00 »Viaggi di nozze«, r.-i. Carlo Verdo-ne, i. Veronica Pivetti, Claudia Gerini.
LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »Jane Eyre«, r. Franco Zeffirelli, i. VVilliam Hurt.
-J PRIREDITVE
SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. Se jutri 22. t. m. razstavlja akvarele MARJAN MIKLAVEC. Razstava je odprta vsak dan od 16. do 20. ure.
SKD PRIMOREC vabi na ogled RAZSTAVE olj in akvarelov Paola Kralja v Ljudskem domu v Trebčah. Urnik: danes, 21. t. m. od 10. do 13. ure.
V GLEDALIŠČU MIELA bodo danes, 21.t.m. predvajali obnovljeni film R.Rossellinija “Roma citta aperta" in film C. Lizzanija “Celluloide". Začetek ob 20. uri.
SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom OPENSKA GLASBENA SREČANJA danes, 21. t. m., ob 18. uri koncert znanih opernih in operetnih arij sopranistke EDITH KOCJAN. Pri klavirju Aleksander Vodopivec. Vabljeni!
SKD TABOR, SKUPINA 85, Krožek ARCI Rumena hiša, Krožek “La Rupe - Ob pečini" - Opčine, ARCI Nova - teritorialni odbor Trst - CERNOBVL - MON AMOUR - ob 10- letnici tragičnega dogodka v Četrtek, 25. t. m. ob 13 uri Navzkrižni okusi v naših loncih - kosilo s “kontaminiranimi" edmi in pijaCo -Rumena Hiša, Strada del Friuli 293 (tel. št. 43520), v petek, 26. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opcinh - Kaj vse ima nečisto kri— drezanje v jezik, umetnost in kulturo (razprava) ter v soboto, 27. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah - KAN-
Hicmanjska cerkvena skupnost s hvaležnostjo Čestita svojemu župniku
dr. Angelu Kosmaču
ob priliki njegovega 50-letnega masniskega posvečenja
TAMINACIJAI! Baštardiz-mi v muziki - Paolo Paolin e I Rocciosi The Orginal Klezmer Ensamble (koncert).
KD V. VODNIK vabi vse likovne ustvarjalce v Bregu na tradicionalno razstavo, ki jo prirejamo v okviru vsakoletne Majence. Za prijave in informacije kličite na tel. St. 635626 (Damiana) ali 227037 ( David od 17. do 19. ure). Prvo srečanje s postavljanjem del bo v ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 v galeriji Torkla v Dolini. Vabljeni!
KD FRAN VENTURINI -Domjo priredi v sredo, 1. maja, ob 14. uri v Centru »Anton Ukmar - Miro* GLAS HARMONIKE.
□ ČESTITKE
deljo, 28. t.m., v sodelovanju z občino Devin-Na-brežina, vaško skupnostjo Gorjansko in občino Komen »Tretji pohod prijateljstva Mavhinje-Gorjan-sko» za odprto mejo. Zbirališče v Mavhinjah pred gostilno »Al Carso» ob 10. uri. Odhod ob 11. uri. Vljudno vabljeni!
KRIŠKE VAŠKE ORGANIZACIJE sporočajo, da bo v četrtek, 25. t.m., ob 10. uri polaganje vencev na spomenik. Odhod izpred Ljudskega doma v Križu.
SEKCIJA VZPI-ANPI iz Križa sporoča , da bo v soboto, 27. t.m., ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu SEKCIJSKI KONGRES.
ZADRUGA »NAS KRAS* vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v ponedeljek, 29.t.m., v drugem pa v torek, 30. t.m., ob
20.30	v Kraški hiši v Re-pnu. Na dnevnem redu je poročilo upravnega sveta, blagajniško poročilo in odobritev bilance, poročilo nadzornega odbora in razno.
MALI OGLASI
191.040-361888
Danes praznuje LUDVIK ZENIC 60. rojstni dan. Obilo sreče in zdravja mu želijo žena Marta, Robi, Erika ter vsi, ki ga imajo radi.
Danes, 21. t.m., praznuje svoj 84.rojstni dan borec in politični preganjanec v Buchenwaidu ALBERT STEFANČIČ. Vse najboljše mu vošči sekcija VZPI-ANPI iz Križa ter borci.
OBVESTILA
ODBOR DRUŠTVENE GOSTILNE NA PROSEKU
vabi elane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v torek, 23. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Priporočena je prisotnost!
SK BRDINA organizira ZAKLJUČNI VEČER z nagrajevanjem dne 24. aprila v Domu Brdina na Opčinah ob 20. uri. Prosimo elane, da potrdijo prisotnost do jutri, 22. t. m.na tel.
št. 212859 ali 299573.
ODBOR DRUŠTVENE GOSTILNE vabi vse elane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v sredo, 24. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. Alpini 18.
EKONOMSKI KROŽEK
organizira 16. maja letos ogled tržaške luke. Zainteresirani naj se javijo do vključno 24. t. m. (zaradi birokratskih razlogov) v prostorih Narodne in studijske knjižnice v Ul. sv. Frančiška 20, kjer lahko dobijo tudi vse dodatne informacije. Vabljeni!
PREDSEDNIK Sloven-
skega raziskovalnega instituta sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 30. t. m., ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 v Trstu. Dnevni red:	poročilo
upravnega sveta, obračun za leto 1995 in predračun za leto 1996, razreSnica nadzornega odbora in raz-
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v ne-
PODARIM simpatične male mucke. Tel. st. 220793.
PODARIM psička majhne rasti mešane pasme, križanec. Tel. st. 040/231670.
HIŠO ob skedenjski soli, oddana lokala, en poseben prostor v pritličju, prazno stanovanje v nadstropju prodam. Tel. St. 815340 -pozno popoldne.
SAMO 15.000 lir kv. m vrt na Krasu. Tel. St. 040/229126.
Gradbeno podjetje prodaja v Dolini
hiše-dvojeke:	kubinja-
dnevna, tri spalnice, kopalnica. WC, taverna, pralnica, garaža, zunanji parkirni prostor, samostojni vrt, izročitev marec ’97, možnost posojila.
BREZ POSREDNIKOV -Tel. St. 040/360372
PRODAM Mercedes 190, letnik ’89, dobro vzdrževan, garažiran in brezhiben, izjemna priložnost. Tel. St. 637560 od 8. do 13. ure.
EDINI lastnik proda WV Golf GTI 1800 k.c. Cena po dogovoru. Tel. na št. 040/814242.
FIAT 126, letnik 1980 dobro ohranjeni prodam. Tel. St. 040/214744 ponedeljek- petek od 9. do 12. ure.
DRUŽBA v likvidaciji ugodno proda pisalne mize, omare, stole, kompju-terje in tiskalnike. Informacije na tel. St. 0481/537386 od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
Loterijo	20 °p"71996
BARI	13	59	1	67	23
CAGLIARI	19	5	86	45	58
FIRENCE	18	32	10	9	1
GENOVA	36	41	39	70	67
MILANO	4	5	37	75	29
NEAPELJ	50	39	19	21	37
PALERMO	88	84	71	55	43
RIM	82	56	44	74	32
TURIN	55	13	83	16	5
BENETKE	83	67 ENALOHO		74	46	3
1 1 1	X 1 X	2 2	X 2	X X	
KVOTE
12	94.124.900,-
11	1.756.100,-
10	142.500,-
OSAMLJENA in razočarana gospa (66 let) želi spoznati prijatelja starega do 75 let, višje postave z avtom. Alkoholiki in kadilci niso zaželjeni. Pismene ponudbe pošljite na Primorski dnevnik , Ul. 24.maja 1, 34170 Gorica, pod šifro “V dvoje je lažje".
VODILNO podjetje na področju stanovanjske opreme isce notranjega prodajalca 23/35 let za nov sedež v Casale sni Sile, odprtega značaja, komunikativnega s strankami z geometrsko diplomo ali podobno; zaželjena praksa. Z določeno obdobje bo službovanje na našem sedežu v Cittadelli (PD). Odlični ekonomski pogoji.
Tel. St. 049/5975200.
URADNIKA/CO isce podjetje. Ponudbe, pisane lastnoročno, poslati na Pu-bliest Srl, Ul. Valdirivo 36, 34132 Trst, pod geslo “Uradnica".
TAKOJ zaposlimo vestnega geometra z znanjem slovenskega in italijanskega jezika. Tel. št. 0038663/701039 ali 701108.
ODDAJAMO opremljeno trosobno stanovanje na Proseku za krajše obdobje, tudi sezonsko. Tel. št. 200115 ob večernih urah.
OSMICO sta odprla Nevenka in Milko v Saležu 73 - Bajta.
OSMICO ima odprto Frandoli v Slivnem. ToCi odlično belo in Črno vino.
OSMICO ima Stubelj v Sempolaju.
PRI PIŠČANCIH ima
odprto osmico Andrej Ferfolja.
OSMICO ima odprto Alojz Milic, Repen 49.
OSMICO sta odprla Anica in Renato v Samatorci
St.l.
ŠKRK v Praprotu ima odprto osmico.
OSMICO sta odprla Maksi in Rosana Komar, Log 243. Točita Črno in belo vino, vitovsko ter nudita domaCo slanino.
OSMICA odprta v Storjah pri Sežani Se danes, 21. t. m. Domača hrana in pijača. Vabljeni!
V JAMLJAH je Mario Pahor odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. Vabljeni!
KAM PO BENCIN
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP
Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli)
Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča)
Ul. Carducci 4
Ul. Molino a Vento 158
Ul. A. Valerio 1 (univerza)
MONTESHELL
Ul. Giulia 2
Drevored Čampi Elisi 1/1 Drev. D‘Annunzio 73 Miramarski drev. 37 Nabrežje T. Gulil 8 SESLJAN -drž.c. 202
ESSO
Trg Liberta 10/1 UI.C. Battisti 6 (Milje).
IP
Ul. F. Severo 2 Drev. D‘Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213
ERG PETROL!
Nabrežje N. Sauro 14
API
Ul. F. Severo 2/5 Passeggio S. Andrea
NOČNE ČRPALKE
(self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3
ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49
NA AVTOCESTAH
(odprte 24 ur)
AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
DANES OD 7. DO 22, URE
GORICA / POBUDO SO PREDSTAVILI V PETEK
NOVICE
Pomembno je da se volitev udeležimo
Nekaj koristnih navodil
Zaživel je sklad "dr. Dorče Sardoč”
V korist učencev in študentov, pripadnikov naše narodnostne skupnosti v Italiji
Okrog devetinštirideset milijonov volilcev bo danes odločalo, Ce bo Italija odločneje stopila na pot gospodarskega razvoja, prenove in utrditve družbene solidarnosti ali pa bomo stopili korak, ali kar nekaj korakov nazaj v primeru zmage desnosredinske koalicije. Obstaja tudi tretja možnost: nekakšen pat položaj, ki bi stanje negotovosti in nestabilnosti, ki traja že predolgo, podaljšal Se lep c as.
Prav zaradi navedenega je danes toliko bolj pomembno, da dosledno izvajamo državljansko pravico - dolžnost, se podamo na volišCe in glasujemo odgovorno. Vsak glas je namreč pomemben in odločilen.
V primerjavi s prejšnjimi volitvami je današnje glasovanje, s tehničnega vidika, zelo preprosto. Na glasovnici je treba prekrižati le znak stranke ali gibanja, ki uživa naše zaupanje. Imena kandidatov so namreč že natisnjena.
Vsak volilec bo na volilnem sedežu prejel dve, oziroma tri glasovnice (volilci, ki Se niso dopolnili 25 let namreč ne glasujejo za senat). Glasovnici za poslansko zbornico sta rožnate, oziroma sive barve, za senat pa je glasovnica rumene barve. Glasovnica za poslansko zbornico (proporC-ni del) je enaka v vseh volilnih okrožjih nase dežele. Sicer pa vabimo bralce, da spet vzamejo v roke včerajšnjo številko Pd, kjer smo na 11. strani objavili fac simile glasovnic za okrožja na Goriškem in Tržaškem ter deloma v Benečiji.
VolišCa bodo tokrat odprta samo danes in sicer od
7. do 22. ure. Že vCeraj smo poročali, da so v zadnjem Času v goriški občini izvedli nekaj sprememb v razporeditvi volišč, zato priporočamo, naj volilci na potrdilu kontro-lirajo, kje je sedež njihovega volišča. Tako so odpravili volišča, ki so bila doslej v prostorih učiteljišča Slataper na Verdijevem korzu, v zavodu IPSIA, v zavodu Fermi, v zavodu za umetnostno oblikovanje, v Soli v ulici Codelli in v ulici Leopardi ter v poslopju Sole v Kapucinski ulici. Kdor Se nima volilnega potrdila ali ga je izgubil, se lahko tudi danes javi v občinskem volilnem uradu in zaprosi za kopijo ali dvigne originalno potrdilo, Ce mu še ni bilo izročeno. Odprt bo tudi urad za izdajanje osebnih izkaznic. V goriški občini bodo poskrbeli (brezplačno) tudi za prevoz volilcev, ki imajo težave s premikanjem. To se lahko uredi preko telefona in sicer na številko 383227.
Napotki, ki veljajo za goriško občino, veljajo seveda za vse druge občine. Volilec, ki še nima volilnega potrdila ali je potrdilo izgubil se mora pac zglasiti na pristojnem županstvu v kraju, kjer izvaja volilno pravico.
Volišča bodo zaprli ob 22. uri. Kasneje bodo lahko volili le upravičenci, ki bodo ob zaprtju v notranjosti volilnega sedeža. Kaj pa glede štetja glasovnic? Najprej bodo znani rezultati za senatno zbornico, šele nato za poslansko zbornice. Prvi dokončni (čeprav neuradni) podatki za senat bodo predvidoma na razpolago že okrog 23. ure.
Sklad DorCe SardoC je po dolgem birokratskem postopku zaživel. V petek smo v Kulturnem domu prisluhnili predsedniku upravnega odbora Borisu Periču ter odvetniku Petra Sanzinu, ki sta nam predstavila zamisel, nastanek in namen omenjene ustanove. Srečanje je bilo tudi pri-priložnost za počastitev ter oživitev lika svojstvenega in pokončnega Slovenca ter antifašista ob prisotnosti hčerke Vere. Na srečanju so namreč sodelovali trije zgodovinarji: Milica Kacin-Wohinc, Boris M. GombaC in Milan Pahor ter Lida Turk, urednica publikacije Tigrova sled.
Sklad DorCe SardoC je nastal iz zapuščine in po želji pokojne žene Anice v spomin na moža, ki je v oporoki zapustil del premoženja Dijaški matici. Sklad je bil ustanovljen s ciljem podeljevanja letne Štipendije zaslužnim in potrebnim študentom, pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti v
Italiji. Prve tri štipendije bodo podelili že prihodnje šolske leto. Ena štipendija je namenjena osnovnošolcu, ki obiskuje dvojezični Šolski center v Spetru, ena štipendija se bo podelila univerzitetnemu študentu, ena pa za podiplomski študij. Sklad si tudi prizadeva, da bi ponovno izdali zbornik Tigrova sled, ki je že dalj časa pošel. V knjigi namreč najbolje spoznamo osebnost dr. SardoCa, o katerem smo lahko na večeru poslušali obsežno in zgovorno pričevanje L. Turk; obenem pa predstavlja knjiga tudi dokument zgodovinskega obdobja, kateremu je SardoC dal svoj peCat.
O tem so na večeru spregovorili zgodovinarji. M. VVohinc se je poglobila v protifašistični odpor Slovencev in Hrvatov, v kraljevini Italiji; ko je na sedežu Edinosti nastal TI-GR kot posledica fašističnega nasilja, so se ideološke razlike, ki so delile Slovence omilile ali izginile in sodelovanje je po-
stalo naravno. B. Gombač je nadaljeval zgovorno sliko z orisom latentnega imperializma italijanske kraljevine, ki se ni nikoli zadovoljila ali sprijaznila z obstoječimi mejami. Od leta 1919 pa do tržaškega vprašanja nekaj desetletij pozneje je Italija težila na severo-vzhod; zgodovinar je tako postregel s podatki vsem tistim, ki trdijo, da o italijanskem imperializmu sploh ne moremo govoriti.
Zanimiv poseg je imel Milan Pahor, ki je spregovoril o ideji slovenstva in jugoslovanstva ali slovanstva med Slovenci, ki smo in še živimo ob meji; omenjeni pojmi se med našimi ljudmi prepletajo in velja poudariti, da slovenstvo pri tem ni bilo in ni nikoli pod vprašajem ali celo v nasprotju. Dr. SardoC se s svojo zavestno jugoslovansko izbiro ni Čutil nic manj zavednega in je to v vsakdanjem življenju tudi dokazal z doslednostjo, postavnostjo in neizprosnostjo do samega se-he. (Foto Bumbaca). EJ
Potrdila za spremstvo
Zdravstvena ustanova je ob današnjih parlamentarnih volitvah poskrbela za dežurno zdravniško službo, pristojno za izdajanje posebnih spričeval za spremstvo v volilno kabino.Potrdila so izdajali že prejšnje dni. Danes si tako potrdilo lahko oskrbimo: v Gorici od 9. do 11. ure, dr. M. Sessanta o San ti, v ulici Mazzini 7; v Gradišču v občinskem volilnem uradu od 9. do 11. ure (dr. Furlan); v Krminu na sedežu zdravstvenega okraja ( drevored Venezia Giu-lia 74) od 9. do 11. ure, dr. Bernardi; v Tržiču, na sedežu zdravstvenega okraja (ul. Galva-ni 1) od 9. do 11. ure, dr. Neri in v Gradežu, na sedežu zdravstvenega okraja (ul. Mar-chesini 30) od 9. do H. ure, dr. Tominz.
NA INDUSTRIJSKEM ZAVODU GALILEI
TecnoSoft ali šestidvajset projektov
Dijaki predstavili vrsto zanimivih načrtov, uporabljivih na različnih področjih
Prostore Državnega industrijskega tehničnega zavoda Galileo Galilei, kjer deluje tudi oddelek s slovenskim uCnim jezikom, je od Četrtka do včeraj obiskalo nad petsto "zainteresiranih” obiskovalcev. Dijaki so
namreč, ob pomoči učnega in tehničnega osebja ter vodstva šole že šestič pripravili razstavo Tecnosoft. Predstavili so šestindvajset projektov z različnih področij, od elektronike do računalniških programov za evi-
dentiranje in obdelavo različnih podatkov, varnostnih oziroma alarmnih naprav, preprostih zato pa toliko bolj uporabnih izumov za gospodinjstva itd. S pobudo, ki je nastala že pred leti, naj bi krepili ustvarjal-
nost in iniciativo dijakov, konCni cilj pa je vse bolj tesna povezanost med šolo in gospodarstvom. Prav pobuda zavoda ITI, ki je naletela na zanimanje tudi v gospodarskih krogih, dokazuje, da razkorak med šolo in gospodarstvom le ni tako velik in da ga je mogoče tudi premostiti. Na letošnji izvedbi so sodelovali dijaki vseh sekcij, oziroma usmeritev in tudi dijaki ki obiskujejo prvo stopnjo zavoda. Solidno so se predstavili dijaki slovenske sekcije (za informatiko), ki so predstavili štiri projekte (računalniško vodenje laserskega žarka, prikaz podatkov na displayu, matrični display in kr-marenje avtomobilčka s pomočjo osebnega računalnika in preko infrardeče povezave. Na sliki: dijaki slovenske sekcije med predstavljanjem enega od projektov. (Foto Bumbaca)
42. kolesarska dirka za pokal Montes
Med številnimi pobudami, ki jih bodo tudi letos priredili v raznih krajih na Goriškem in v deželi, ob državnem prazniku, 25. aprilu, velja vsekakor posebej opozoriti na 42. kolesarsko dirko za pokal Montes, ki jo prireja združenje ANPI/VZPI v sodelovanju s pokrajinskim olimpijskim komitejem (CONI). Kolesarji bodo prevozili 123, 4 kilomehe dolgo progo. Olj in start bosta v Tržiču. Kolesarsko dirko za pokal Montes so prvič priredili leta 1955 v spomin na partizanskega borca in organizatorja odporniškega gibanja in intendance v Furlaniji Silvia Marcuzzija - Montesa. 2e več let na kolesarski dirki sodelujejo tudi tekmovalci iz Slovenije.
Zadnji koncert iz niza nedeljskih glasbenih prireditev Lipizer
Glasbena sezona društva Lipizer se zaključuje. Z današnjim koncertom violonCelistke Katharine Troe in pianistke Patricie Turicchia se bo sklenil niz nedeljskih koncertov. Glasbenici bosta nastopili ob 17.30 v dvorani Luigi Fogar z zanimivim sporedom skladb F. Busonija, G. Faureja in Johannesa Brahmsa. Katharine Troe je doma v Goettingenu v Nemčiji, medtem ko se je Turicchia rodila na Švedskem.
Do 30. aprila vložiti prošnje za prispevke komiteja CONI
Pokrajinski odbor olimpijskega komiteja (CONI) obvešCa, da konec meseca poteCe rok za predložitev prošenj za finančne prispevke športnim društvom. Upravni odbor je sklenil, da v ta namen dodeli sto milijonov lir. Polovico zneska bo šlo za nakup športne opreme oziroma za manjša dela na športnih objektih, polovico pa za promocijske po-H bude, za redno vzdrževanje naprav in izredne stroške. Vsako društvo lahko zaprosi le za eri sam prispevek. Podrobnejša pojasnila nudijo v pisarni CONI, drevored 24. maja 1, tel. 34658.
V	četrtek bodo odprli 26. sejem Expomego
Na razstavišču ob loCniškem mostu hitijo s pripravami za odprtje letošnjega mednarodnega vzorčnega sejma Expomego.. Prireditev bo od 25. aprila do 5. maja . Slovesnost ob odprtju bo v Četrtek, 25. trn. ob 11. uro.
Občni zbor združenja AIPA
Združenje za varstvo živali (AIPA) sklicuje jutri, 22. t.m. redni občni zbor elanov. Skupščina bo na sedežu združenja v Boccacciovi ulici 33, ob 20. uri, oziroma ob 20.30. Dnevni red zajema tri točke: splošno poročilo, blagajniško poročilo, izvolitev statutarnih organov za obdobje 1996 -1999.
Delegacija iz vojvodstva Kielce na obisku na Goriškem
Na Goriškem se je mudila delegacija parlamentarcev poljskega vojvodstva Kielce. V Gorici in Novi Gorici so se seznanili z delovanjem mejnih objektov, tako blagovnega terminala kakor tudi sistema mejnih prehodov. Na Poljskem se namreč zanimajo za načrtovanje in kasnejšo gradnjo podobnih objektov. Delegacije iz vojvodstva Kielce so bile že na obisku v Gorici in gre zadnje srečanje razumeti le kot nadaljevanje že navezani stikov.
Koncert v Tržiču
V	občinskem gledahscu v Tržiču bo danes ob 11.30 v okviru ciklusa glasbenih prireditev (Sredozemlje in glasba) prvi nastop gojencev mednarodne Sole za komorno glasbo iz Trsta. Nastopili bodo Maria Paola Biondi in Deborah Bruni alti na klavirju ter elani tria Julius Giuhana Carini, Federico Crisanaz in Massimo Favento.
Prenovljena manufakturna trgovina
GORICA - Korzo Verdi 91
Najnovejši vzorci metrskega blaga za svečane priložnosti in poroke v novi prenovljeni trgovini
GORICA / PRIPRAVE NA TISOČLETNICO
Konzulki za usklajen nastop društev
Za večjo vidnost in prisotnost slovenskih društev in orgonizocij ki delujejo v mestu
Kako se opremiti in organizirati, da bo občinska uprava primerneje upoštevala in vrednotila delovanje slovenskih kulturnih društev in skupin, ki delujejo na njenem teritoriju. O tem je tekla beseda na seji slovenske občinske konzulte, katere se je udeležilo tudi kakih dvajset predstavnikov slovenskih društev, organizacij in skupin, ki svojo dejavnost uresničujejo pretežno na občinskem območju. Uvodoma je predsednik konzulte Rudi Pavšič podčrtal prizadevanje konzulte, da bi z vsemi slovenskimi dejavniki v občini vzpostavila trajnejše sodelovanje in skupaj z njimi načrtovala določene pobude, ki so skupne koristi. V tem smislu je prišlo tudi do srečanja z predstavniki
kulturnih sredin, da bi se dogovorili o določeni koordinaciji tudi spričo premajhne pozornosti, ki jo zdajšnja občinska vlada kaže do te stvarnosti. Pavšič je posebej omenil priprave na 1000-letnico mesta Gorice, ki so že stekle. Občutek je, da je slovenska prisotnost tudi tokrat postavljena nekako ob rob dogajanja, kar so na srečanju ocenili za nesprejemljivo. Zavzeli so se, da bi v okviru konzulte opravili nekakšno nalogo usklajevanja in naj bi evidentirali nekaj večjih pobud na kulturnem, športno-rekreacij skem, šolskem in gospodarskem področju. Le-te pa naj bi občinska uprava vključila v širši spored pobud in manifestacij, ob pomembnem jubi-
leju mesta. Na srečanju, ki so se ga poleg članov konzulte udeležili še predstavniki Slorija, Dijaškega doma S. Gregorčič, Fotosku-pine 75, Zveze slovenskih kulturnih društev, ZSKP, ZSDI, SCGV Emil Komel, KD Oton Zupančič, Zveze cerkvenih pevskih zborov, KD Sabotin, Mohorjeve zadruge, SKPD Mirko Filej, PD Standrež, Društva slovenskih upokojencev, MePZ Lojze Bratuž, KD A. Paglavec in Kulturnega doma, so se dogovorili, da bodo v kratkem sklicali srečanje s predstavniki športnega, šolskega in gospodarskega življenja, še prej pa z vodstvom združenja “II Millenio”, ki načrtuje in vsklajuje pobude ob tisočletnici mesta Gorice.
NA TEKMOVANJU PIANISTOV
Lep uspeh dveh gojencev GM v Novi Gorici
Osvojila sta tretje mesto
Dva gojenca šole Glasbene matice v Gorici iz razreda prof. Neže Plesničar, sta se udeležila 4. tekmovanja mladih pianistov Primorske in se odlično odrezala, saj sta vsak v svoji starostni skupini prejela tretjo nagrado v dokaj ostri konkurenci. Tekmovanje se je odvijalo 12. in 13. aprila v dvorani Glasbene šole v Novi Gorici. Na njem je sodelovalo 73 gojencev primorskih glasbenih šol, med njimi kot rečeno dva iz šole Glasbene matice v Gorici. V ocenjevalni komisiji je sodelovala tudi prof. Xenia Brass s šole GM Marij Kogoj v Trstu.
V kategoriji do 11. leta starosti (l.A) je go-
riška gojenka GM Maja Zavadlav prejela 71 točk in s tem tretjo nagrado. Nastopila je s sledečim programom: J. S. Bach -Preludij v - E molu, F. Kuhlau - Sonatina op. 20 št. 1, 1. stavek in P. I. Čajkovski - Polka.
Dane Vižintin je nastopal v kategoriji l.B (za 12 in 13 let stare pianiste). Komisija mu je prisodila 72, 80 točk in tretje mesto v skupini. Izvajal je naslednje skladbe: J. S. Bach -Dvoglasna invencija št. 14 v B - duru, L. van Beethoven - Sonata op. 49 št 2, 1. stavek in E. Grieg - Ples škratov.
Sola Glasbene matice čestita gojencema in profesorici Neži Plesničar ob lepem uspehu.
ŠTANDREŽ / MED ŠTIRIDESETIMI VZORCI
Izbrali so najboljšo salamo
Prvo nagrado prisodili Marku Zavadlavu iz Štandreža
Jamlje:
pohod
SKD Kremenjak-Jamlje prireja 25. aprila, v sodelovanju z občinsko upravo, 3. planin-sko-orientacijski pohod. Zbirališče bo pred osnovno Solo v Jamljah ob 8. uri. Prijave na startnem mestu. Udeleženci bodo šli na pohodo ob 8.30 po žrebanju vrstnega reda. Pohoda se lahko udeležijo skupine, štejejo najmanj tri, največ pet članov. Na cilj morajo prispeti skupaj. Glede na sestavo in starost tekmovalnih skupin, bodo sestavili dve končni lestvici. Nagrajene bodo prve 3 skupine iz vsake lestvice. Vpisnina znaša 6 tisoč lir za vsakega tekmovalca. (V ceni je vključen topli obrok).
Prva nagrada je ostala doma. Na letošnjem tekmovanju - pokušnji za najboljšo domaCo salamo v Standrežu, je ocenjevalna komisija največ točk (103 točke) prisodila vzorcu, ki ga je v oceno predstavil Marko Zavadlav iz Stan-dreža. Na drugo mesto se je uvrstil Aldo Persolja iz Sovodenj (85 točk), na
tretje Robert Paškulin iz Štandreža ( 81 toCk), na Četrto Tihomir Peloz iz Šempetra (80), na peto pa Aldo Sošol iz Podturna (76). Ocenjevanje je potekalo prejšnjo soboto v domu Andrej Budal v Standrežu. Zanimanje za tekmovanje je bilo, kakor dokazuje število udeležencev (komisija je ocenila 40
vzorcev doma izdelanih salam), tudi letos zelo živo. Cenjene suhomesne izdelke so poslali v oceno pridelovalci s Tržaškega, številnih krajev na Goriškem in celo iz bližnjih krajev v Sloveniji. Med glavnimi pobudniki in organizatorji ocenjevanja je bil tudi letos Lojzko Paškulin. (foto Bumbaca).
DRAMSKA SKUPINA SKPD ”F. B. SEDEJ”
vabi danes
ob 18. uri na premiero drame
TEMNI PAJČOLAN
(VVilliam Somerset Maugham)
Režija Emil Aberšek
Predstava bo v Sedejevem domu v Steverjanu.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO
” EMIL KOMEL”
KONCERTNA SEZONA 1995/96
Pihalni kvintet
SLOVVIND
Program: P. Tatfanel, P. Ramovš
Izvajalci: Aleš Kacjan, flavta - Matej Saro, oboa -
Jurij Jenko, klarinet - Paolo Calligaris, fagot -Metod Tomac, rog.
Prisoten bo skladatelj Primož Ramovš. Predstavil ga bo Tomaž Lorenz.
Komorna dvorana SCGV, jutri 22. aprila 1996, ob 20.30
Načrt sončne ure so izdelali dijaki
Na pročelju stavbe znanstvenega liceja Duca degli Abruzzi, na Senenem trgu, ki jo že približno leto dni obnavljajo, bodo postavili sončno uro. Zadeva ne bi bila vredna posebne pozornosti, če pri pobudi ne bi sodelovali dijaki zadnjih letnikov omenjene šole. Komisija, ki je ocenjevala izdelke, je izbrala načrt, ki ga je pripravila Silvia Pellizzon. Predstavila je zelo izviren načrt sončne ure. Polje, ki bo služilo za merjenje časa bodo "varovali” štirje znanstveniki (Galileo, Kopernik, Newton in Einstein), ki so s svojimi dognanji ogromno pripomogli razvoju znanosti. Pobudo dijakov je gmotno podprla pokrajinska uprava, ki je Pellizzonovo nagradila z milijonom lir, po petdeset tisoč lir pa je prejelo šest drugih dijakov ( Erika Dilena, Adriano Coco in Fabio Višin, Ambra Mocchiutti, Clara Pezzulla, Paolo Grusovin in Giovanni Civran). Slovesnost ob proglasitvi zmagovalke in izročitvi nagrad je bila v petek v pokrajinski sejni dvorani.
Odpadki:
prijava
Trgovinske zbornice so pridobile še nove pristojnosti in sicer na področju evidentiranja posebnih odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih obratih, v delavnicah, v podjetjih, ki se ukvarjajo s storitvami. Do konca aprila je treba namreč izpolniti poseben obrazec, ki so ga že označili kot “ekološki 740”. Obveznost velja tako za zasebnike kakor tudi za javne ustanove npr. občine. V resnici ne gre za novo birokratsko obveznost, temveč za poenostavitev dosedanjih obveznosti, ko je bilo za vsako sorto odpadkov treba vlagati različne prijave. Nova prijava bo poenostavila sistem, saj bo enotna za vse vrste odpadkov, ki ne sodijo med gospodinjske in jih torej ne prevzemajo občinski smetarji. Kot primer navajajo odpadke frizerskih salonov, gostinskih lokalov, fotoateljejev, zo-bozdravniških ambulant, kemicinih Čistilnic itd.
Obrazciso na razpolago pri Trgovinski zbornici, kjer nudijo interesentom tudi podrobna pojasnila. Na razpolago so tudi diskete za podjetja ali zasebnike, ki se želijo za prijavo poslužiti sodobne tehnologije.
Na »Politecnicu« v Milanu je uspešno diplomiral iz elektronske inZenjerije
dr. inž. Matija Blažič
iz Monze.
Iskreno mu Čestitata družini Primožič in Šuligoj.
a PRIREDITVE _______________KINO
PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEC bo 25. in 28. aprila ter 1. maja priredilo vsakoletni Praznik frtalje. 25. aprila bo nastop zborov, 28. aprila tekmovanje v pripravi najboljše frtalje, 1. maja pa nastop dramske skupine iz Štandreža.
VCERAJ-DANES
Podatki iz matičnega urada goriške občine od 13. do 19. aprila 1996.
RODILI SO SE: Ales-sandro Curci, Paolo Stol-li, Fernando Messina, Gian Domenico Collavec-chio, Mascia Collenz, Ma-nuela Freddi in Giorgio Visintin.
UMRLI SO: 62-letna upokojenka Marija Sošol, 60-letni upokojenec Gino Puppulin,	61-letni
upokojenec Luciano lor-dan, 84-letni upokojenec Valentino Giuseppe Mor-gut, 89-letni upokojenec Pietro Giusto, 86-letna gospodinja Eugenia Milost vd. Kogoj, 71-letna gospodinja lole Da Ros por. Mancini,	74-letna
upokojenka Dolores Bo-schin por. Marizza, 83-letna upokojenka Erminia Zotti, 101-letni upokojenec Giacomo Moretti, 70-letna upokojenka Vanda Collenz por. Bullo, 82-let-na upokojenka Margheri-ta Marchal vd. Cecconi, 73-letna upokojenka An-na De Angeli vd. Clabassi, 91-letna upokojenka Angela Piccioli vd. Festa, 81-letna gospodinja Teresa Socci vd. Busilacchio, 86-letni upokojenec Mario Seculin, 69-letni upokojenec Giuseppe Marte, 53-letni upokojenec Mario FerletiC, 76Tetni upokojenec Mario Jug, 75-letna upokojenka Marcellina Gandin por. Milliava, 83-letna upokojenka Mafalda Cattaruzzi vd. Biasiol, lOl-letna gospodinja Lui-sa Maria Plesničar, 76-let-na gospodinjca Maria Frpntera vd. Mancuso, 68-letna redovnica Maria Ceretta.
OKLICI: pripadnik policijskega zbora Charles Alan Buechner in brezposelna Deborah Culot, delavec Alessio Žara in uradnica Marta Primozig, raziskovalec Mauro Gad-di in profesorica Chiara Sapunzachi, delavec Daniele Graziano in gospodinja Giovanna Leo, orožnik Davide Bacci in Maria Minolfi, uradnik Enrico Costella in uradnica An-tonella Gareri, uradnik Manfred VVatzek in gospodinja Gabriella Bian-chi, zaporniški paznik Fe-derico Farano in uradnica Monica Contu, uradnik Luca Lo Re in študentka Alessandra Giglio, mehanik Marco Pintar in trgovska pomočnica Orietta Castellaz, uradnik Giorgio Calvone in trgovka Anna Curti, agent javne varnosti Vittorino Cordovado in trgovska pomočnica Patrizia Gaffarelli.
PRISPEVKI
Ob obletnici smrti moža Valterja Reščiča daruje žena Loredana 200 tisoč lir za otroški pevski zbor Oton Zupančič iz Štandreža.
Ob obletnici smrti staršev Lukman darujejo hčere Elvira, Stanka in Frida 100 tisoč lir za KD Sovodnje.
GORICA
VITTORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del.
CORSO 16.00»Babe maialino coraggio-so«.18.00-21.30 »Casino«. R.de Niro in Sh.Stone.
TRZIC
COMUNALE 16.00-18.00-20.00-22.00»Io bal-lo da sola«. B. Bertolucci. Prepovedan mladini pod 14. letom.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
MORANDINI, Raštel 65, tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341.
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga
Fani Matjač vd. Corsi
hčerka Tatjana z
Jožkom, sestra Vera z družino in snaha Majda.
Pogreb bo v ponedeljek, 22. aprila iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30 v števerjansko cerkev.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Gorica - Trst - Buenos
Aires, 21. aprila 1996
Ljubljeni noni Fani zadnji pozdrav vnuki Peter, Claudio, Ivana z Markom, Marko z Martino'in Veronika.
Gorica - Trst - Buenos Aires, 21. aprila 1996
Člani sekcije VZPI/AN-PI Dol-Jamlje se pridružujejo žalovanju ob težki izgubi Edota Vižintina, svojcem in sorodnikom izrekajo iskrene sožalje.
Globoko pretreseni ob boleči izgubi mame Klare, izrekamo Robiju in svojcem iskreno sožalje.
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob nenadni izgubi naše drage
Marije Sošol
se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja, domačemu župniku Vojku Makucu in vsem, ki so na katerikoli naCin počastili spomin drage pokojnice.
Brata, svakinji, vnuki in pravnuki
Oslavje, Pevma, 21. aprila 1996
ZAHVALA
Svojci
Ljudmile Drufovka por. Kuštrin
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam bili ob strani v teh težkih trenutkih. Podgora, 21. aprila 1996_
VODITELJI DRŽAV G7 IN RUSIJE SO NAŠLI SKUPNI JEZIK
Jedrski poskusi bodo kmalu del preteklosti
Do leto 2000 bodo zoprli černobilsko elektrorno
MOSKVA (Reuter, dpa, J. V.) - Voditelji sedmih industrijsko najbolj razvitih držav (G7) in Rusije so se na moskovskem srečanju sporazumeli o tesnejšem medsebojnem sodelovanju na področju jedrske varnosti in pozvali k popolnemu prenehanju jedrskih poskusov. Ukrajinski predsednik Leonid KuCma, ki se je srečanju pridružil včeraj, pa je privolil, da bo njegova država v zameno za zahodno finančno pomoC do leta 2000 zaprla jedrsko elektrarno v Černobilu.
Ameriški predsednik Bill Clinton ni skrival zadovoljstva, ker so na srečanju sprejeli tudi izjavo o prenehanju jedrskih poskusov: »Temu cilju smo se v Moskvi zelo približali. Zaradi današnjih sklepov bo varnejši ves svet.« Zahodni voditelji so se kljub nekaterim ostrim besedam gostitelja Borisa Jelcina na račun namestitve jedrskega orožja Severnoatlantske zveze v Evropi
strinjali, da so v ruski prestolnici vstopili v novo obdobje sodelovanja po koncu hladne vojne. »Pred desetimi leti bi se takšno srečanje zdelo popolna utopija,« je na tiskovni konferenci povedal nemški kancler Helmut Kohl. »V Času, ko se bliža deseta obletnica Černobilske katastrofe, je naš skupni cilj, da se kaj takšnega nikoli veC ne ponovi.« Tudi francoski predsednik Jacques Chi-
rac, ki je bil neke vrste »sogostitelj« sestanka, ker bo Francija junija pripravila srečanje G7 v Lyonu, je govoril o velikem napredku: »Partnerstvo treh političnih velesil - Rusije, Združenih držav Amerike in Evrope - se je povzpelo na novo, višjo raven.« Mednarodna okoljevarstvena organizacija Greenpeace je že pozdravila sklepe moskovskega sestanka, vendar pa številni njeni ak-tvisti dvomijo, da bodo spodbudne besede kmalu uresničene v praksi.
Jelcin je srečanje izkoristil predvsem za pogovore z zahodnimi voditelji o možnosti, da bi se skupina sedmih z Rusijo razširila v G8, vendar še ni dobil želenega odgovora. »Z izidi današnjih po-
Francoski predsednik Chirac je bil z moskovskim srečanjem bolj zadovoljen kot gostitelj Jelcin (Reuter)
govorov nisem povsem zadovoljen. Se vedno niso vsi prepričani, da bi morala tudi Rusija postati Članica elitnega kluba,« je povedal Jelcin. Zahodu se je globlje priklonil ukrajinski voditelj, ki je obljubil, da jedrska elek-
trarna Černobil v 21. stoletju ne bo veC proizvajala električne energije, v zameno za to »uslugo« pa bo Ukrajina dobila veC kot dve milijardi dolarjev pomoči. Ob tem so zahodni predstavniki izrazili željo, da bi Rusija kmalu
nehala uporabljati zastarele jedrske reaktorje RMBK 1000/1500. Na sestanku so se vodilni svetovni politiki tudi dogovorili, da bodo s skupnimi močmi stopili na prste tihotapcem radioaktivnih snovi. Države, ki imajo
osemdeset odstotkov vseh svetovnih jedrskih reaktorjev, bodo okrepile izmenjavo kriminalističnih podatkov in poostrile nadzor na mejah, da bi preprečile tihotapljenje materialov za proizvodnjo jedrskega orožja.
NOVICE
V Kairu bi jo morali skupiti Izraelci
KAIRO (STA) - Džamaa Islamija, egiptovska organizacija islamskih skrajnežev, je včeraj prevzela odgovornost za nedavni napad v Kairu, v katerem je umrlo 18 grških turistov. V izjavi, ki jo je skupina poslala zahodnim tiskovnim agencijam, je zapisano, da so bili tarča napada izraelski turisti, vendar so jo - očitno zaradi napačnih informacij teroristov - skupili Grki. Džamaa Islamija je napovedala še več napadov v naslednjih dneh, vse dokler se ne končajo izraelski napadi v južnem Libanonu, tarCa pa bodo Izraelci in njihove interesne točke v Egiptu, predvsem izraelsko veleposlaništvo in sinagoga v Kairu.
»Raketna« pogajanja med ZDA in Severno Korejo
BERLIN (STA) - V Berlinu so se včeraj zaCela pogajanja med ZDA in Severno Korejo o izvozu severnokorejskih raket na Bližnji vzhod. Američani namreč ostro nasprotujejo prodaji severnokorejskih raket dolgega dometa Siriji in Iranu, državama, ki ju Wa-shington krivi za napete razmere na Bližnjem vzhodu. Medtem pa si Severna Koreja, ki se spopada s strahotno revščino, prizadeva za omilitev embarga, ki so ga ZDA proti njej uvedle pred 46 leti. VVashing-ton in Seul sta Pjongjangu predlagala štiristranska pogajanja s Kitajsko za mir na Korejskem polotoku. Severna Koreja, ki je doslej zavračala sodelovanje Seula, je odgovorila, da bo predlog preučila.
Ruska vojska ni morila ingušijskih civilistov
MOSKVA (STA, dpa) - Na jugu Čečenije so se vCeraj nadaljevali spopadi med uporniki in ruskimi vojaki, predvsem na območju mest Bamut, Gojsko in Komsomolsko. V Groznem pa poteka mirovni forum, ki ga je organizirala promoskovska Čečenska vlada in na katerem sodeluje veC kot štiristo predstavnikov čečenskih političnih skupin ter proruski voditelji območnih uprav. Ingušijski državni tožilec VolvaC je vCeraj zatrdil, da v petkovem obstreljevanju vasi Aršti, ki so jo med akcijo proti CeCenom napadla ruska letala, ni bil ne ubit ne ranjen noben prebivalec higušije. VolvaC je tako zanikal poročila medijev, da je bilo v Arštiju dvanajst ljudi ubitih, več kot dvajset pa ranjenih.
Petnajsterica tudi o nasledstvu SFRJ
BEOGRAD (STA) - Na dnevni red jutrišnjega sestanka šefov diplomacij EU je uvrščeno tudi vprašanje nasledstva SFRJ, je včeraj poročala beograjska agencija Beta. Diplomatski viri v Bonnu trdijo, da je pobudo za obravnavanje tega vprašanja dala Belgija, katere zunanji minister je pred dnevi obiskal območje nekdanje Jugoslavije, v Bmslju pa pravijo, da je pri uvrstitvi nasledstva SFRJ na dnevni red vztrajala zlasti Nemčija, in sicer na zahtevo ZDA. Bonn in VVashington naj bi bila namreč nezadovoljna zaradi nedavnega poročila ZN, po katerem naj bi bila ZRJ pravna naslednica SFRJ, in želita »zadevo razčistiti«, Čeprav so predstavniki ZN poročilo že označili kot napako. Beta poudarja, da je v minulih tednih več clanic EU priznalo ZRJ kot novo državo in da so nekatere države, denimo Nemčija in Avstrija, poudarile, da priznajo ZRJ kot eno od naslednic SFRJ.
m

DIPLOMATSKI NAPORI ZA USTAVITEV KRVAVEGA PLESA NA JUGU LIBANONA
VVashington prevzema pobudo
BEJRUT (Reuter, STA, L. S.) - Izraelska vojska je tudi vCeraj, deseti dan ofenzive Sadovi jeze, nadaljevala napade na vasi v okolici južnolibanonskega mesta Tir, proiranski Hezbolah pa je izstrelil veC deset raket vrste KatjuSa na izraelska naselja vzdolž meje z Libanonom. V spopadih sta umrla libanonski vojak in civilist, gmotna Skoda pa je na obeh straneh precejšnja. Medtem si mednarodna skupnost - na Čelu z ameriško diplomacijo - krčevito prizadeva za sklenitev premirja.
Po poročilih bejrutskega radia je izraelsko letalstvo vCeraj dopoldne večkrat silovito napadlo območje Tira, vojaške ladje pa so s topniškim ognjem zasule ju-žnolibanonsko obalo, zlasti prometnico, ki povezuje pristaniško mesto Sidon s prestolnico Bejrutom. He-zbolahovi gverilci sovražniku niso ostali dolžni in na okolico Kirjat-Smone je spet padlo nekaj katjuš.
Vojna, ki že od vsega začetka divja po naCelu zob za zob, oko za oko, se tako nadaljuje in kljub prizadevanjem svetovne diplomacije, da bi prepričala sprti strani o nujnosti sklenitve premirja, ji ni videti konca.
Francoski zunanji minister Herve de Charette, ki je že od ponedeljka na turneji po Bližnjem vzhodu, se je v Damasku pogovarjal z iranskim kolegom Alijem Ak-
barjem Velajatijem - znano je, da je Teheran glavni »boter« Hezbolaha - in ga pozval, naj vpliva na skrajneže, da bodo ti privolili v pogajanja o prekinitvi ognja. Toda generalni sekretar Hezbolaha Hasan Nasralah, ki se je že v petek zveCer sešel z Velajatijem, je medtem znova zatrdil, da bodo njegovi »božji vojaki« nadaljevali sveto vojno ne glede na žrtve, dokler ne bodo naredili konca izraelski okupaciji. Kanček veC kooperativnosti je pokazal Haj Husein Kabl, elan delegacije Hezbolaha, ki jo je v Damasku sprejel sirski zunanji minister Faruk Sareh. Kalil je namreč včeraj dejal, da je treba ustanoviti poseben odbor, v katerem bodo
predstavniki Sirije, Irana, Francije in Evropske unije in ki bo nadzoroval uresničevanje morebitnega premirja. Hkrati pa je poudaril, da Hezbolah odločno zavrača kakršnokoli sodelovanje ZDA pri pogajanjih o premirju, »saj so Američani agresorji, ki zgolj branijo Izrael«.
Tudi ameriški državni sekretar VVarren Christo-pher se dobro zaveda, da ga imajo proiranski skrajneži za sovražnika in da njegova diplomatska akcija za umiritev razmer na jugu Libanona ne bo nič kaj enostavna. Včeraj popoldne, ob prihodu v Damask, je Chri-stopher povedal, da ga »v naslednjih 48 urah Čakajo zelo težavna pogajanja«.
Najprej se je sešel s sirskim predsednikom Hafezom Asadom, zatem pa odletel v Izrael, da bi se še pred današnjim zasedanjem izraelske vlade pogovoril s pre-mierom Simonom Peresom. Ob tem je Christopher pojasnil, da s skupnim zasedanjem šefov diplomacij ZDA, Rusije, Francije, Italije in Sirije, ki je bilo napovedano za vCeraj zveCer v Damasku, zaradi njegove časovne stiske za zdaj ne bo nič. Ameriško zunanje ministrstvo je tako posredno dalo vedeti tujim diplomatom, da prevzema levji delež odgovornosti za reševanje najnovejše bližnjevzho-dne krize, ki je - po uradnih podatkih - v desetih dneh terjala že 154 življenj.
IFOR JE KOMAJ PREPREČIL SPOPAD NA MEJI MED FEDERACIJO IN REPUBLIKO SRBSKO
Nevarni incidenti
Demobilizacija še vedno ni končana
SARAJEVO (STA,
dpa) - Predstavniki bosanskih Hrvatov in Srbov ter Muslimanov so se vCeraj sesli v Sarajevu, kjer so predstavnikom mednarodnih mirovnih sil predstavili podrobnosti o umiku svojih vojaških enot. Neki tiskovni predstavnik Iforja je ob tem povedal, da se je umik težkega orožja nadaljeval tudi vCeraj - dan po izteku daytonskega roka za demobilizacijo.
Čeprav so se vojaki vrnili v vojašnice, večina težkega orožja pa v skladišča, se incidenti v Bosni in Hercegovini nadaljujejo. Neznanci so v bližini Rogatice, 80 kilometrov vzhodno od Sarajeva, streljali na neko patruljo Iforja, vendar pri tem nihče ni bil ranjen. V kraju Bosanska Otoka pa so vojaki Iforja v petek zveCer s streli v zrak ko-
maj preprečili spopad med skupinama Muslimanov in Srbov, ki sta se srečali na nekem prehodu z ozemlja federacije na območje bosanskih Srbov. »Razmere v bližini Otoke so izredno zaostrene in se lahko še poslabšajo, Ce se pogajalci v Sarajevu ne bodo sporazumeli,« je izjavil eden od evropskih opazovalcev.
Urad Visokega komisariata ZN za begunce v Beogradu je včeraj potrdil, da so jugoslovanske oblasti izpustile devet muslimanskih beguncev iz Bosne in Hercegovine. Begunce so aretirali 10. aprila, danes pa naj bi s posebnim letalom prek Zagreba odpotovali v Sarajevo, odkoder bodo po kopenski poti odšli v Tuzlo. Beograjske oblasti pa še naprej zadržujejo štiri muslimane, ki jih sumijo, da so sodelovali pri vojnih zločinih.
Bogata ponudba, napačen čas in neresni trgovci
B020 Kovač
Ponudba na slovenskem političnem trga se je močno popravila, ni se pa Se ustalila, lahko bi se celo reklo, da Se ni v celoti »podvržena tržnim zakonitostim«. Taksen je vsaj položaj, kar zadeva izbiro volilnih sistemov. Kdor od ponudnikov nove volilne ureditve bi se prvi »pofočkal« pri nic krivem predsedniku Državnega zbora, bi namreč imel določeno prednost. Prvi bi lahko vprašal državljane, kako bi radi volili. To pa bi utegnila biti velika prednost, ki ne bi nastala v tekmi idej, marveč bi bila odvisna od hitrih nog.
Zato bi bil povsem upravičem pomislek, ali takšna »tržna« pravila zagotavljajo tudi kvaliteto ponudbe. Vprašanje pa je, ali bi taksen morebitni pomislek sploh kaj prispeval h kritični presoji vseh mogočih pobud, Id bi se rade spremenile v volilne referendume. Preveč se prepletajo in vse zadihane silijo v ospredje, ne da bi same sebe temeljito prespale, preden so nastopile v javnosti.
Če bi jih razstavili na »prafaktorje« in se pri tem ne bi ozirali na lastnike, bi bila izbira na političnem trgu sorazmerno pestra. Državljani bi se lahko odločili, da bodo po novem volili samo ljudi in nič več strank. Zamisel bi znala biti vabljiva. Navsezadnje so približno tako volili tudi zadnja leta prejšnje družbene ureditve in jim volilni sistem sploh ne bi bil tuj. Državljani pa bi lahko zavrgli taksno zamisel, se odločili za kompromis in volili po teh pravilih samo polovico poslancev, drugo polovico pa na strankarskih listah. Če pa jim niti taksna ureditev ne bi bila všeč, bi se lahko odločili, da bodo zavrgli tako imenovane nacionalne liste, na katere stranke lahko zapišejo imena, ki bi po njihovem mnenju morala sedeti v parlamentu, ni pa ravno verjetno, da bi bili volil-ci enakega mnenja. Vsi kandidati naj bi nastopili v volilni tekmi. Obvoznic, kakršna je bila na primer podgoriška vladna in gospodarska delegacija v Ljubljani namesto beograjske, po tej zamisli ne bi bilo več.
Ponudba volilnih sistemov je seveda bistveno bolj zapletena, kot jo je mogoče opisati v kratkem povzetku, vendar tudi ta ni daleč od resnice. Predvsem pa je res, da to v tem trenutku sploh ni pomembno. Bolj se velja zamisliti nad idejo, da bi se Slovencem Se letos zgodil referendum o spremembah v volilnem sistemu. Položaj bi lahko bil več kot komičen.
Kot je navada pri vseh splošnih glasovanjih, bi se pred referendumom spopadli dve struji. Prva bi strastno zagovarjala korenito spremembo volilne ureditve, druga bi nič manj zagnano dokazovala, da predlogi peljejo »mlado demokracijo« v prepad. Ker je že znano, tako vsaj pravijo poznavalci parlamentarnih procedur, da je za letošnje volitve že prepozno, se pravi, da bi po morebitnem novem sistemu lahko volili Sele čez dobra Stih leta, bi referendumska kampanja tik pred poslanskimi volitvami samo napolnila Slovenijo z gromkimi besedami o demokraciji. Za vsebino bi ostalo bolj malo prostora.
Ne bi bilo modro staviti, da bi volilno telo z naklonjenostjo sprejelo taksne razmere. Teži jih je vse preveč otipljivih težav, povezanih s preživetjem in pespektivo. Nad glavo jim visijo usihanje naročil tovarnam, stečaji in oživljanje inflacije. Pojasnilo, da demokracija tudi nekaj stane, najbrž ne bi veliko zaleglo, zlasti ker je trenutna referendumska evforija videti bolj medstrankarska igra kot pa resno spoznanje, da je treba korenito poseči v volilni sistem.
Tega se zavedajo tudi nekateh politiki. Zato se lahko zgodi, da se bo kakšen volilni referendum pojavil Sele hkrati s parlamentarnimi volitvami konec leta, čeS da bi to bilo ceneje. Vendar bi kazalo dobro premisliti tudi takšno rešitev, čeprav se zdi varčna. Vzporedna kampanja za kandidate in za spremembo volilnega sistema bi namreč lahko dala precej pomečkan izid. Poslanci bi najbrž bili izvoljeni, vendar hkrati tudi politično načeti, če bi referendum zahteval, da se volilna ureditev korenito spremeni, saj bi bili izbrani po pravilih, ki jih ljudje ne marnjo. Vsa Stih leta novega mandata bi poslušali plebiscitarno podprte očitke, da so vredni približno toliko kot volilna ureditev, ki je bila zavržena na isti dan, ko so bili izvoljeni.
Morebitna gospodarska (in socialna) kriza ter parlament brez avtoritete bi v vzajemnem delovanju lahko dala skrajno slab rezultat, podoben tistim, ki so potisnili na površje samodržce.
SOCIALNI SPORAZUM / DOGOVORA MED VLADO, DELODAJALCI IN DELOJEMALCI ŽE VEDNO NI
Sporne točke osta a o
Minister Rop: Plače naj bodo določene s kolektivnimi pogodbami
LJUBLJANA (STA) - Socialni sporazum, ki so ga lani podpisali delodajalci, sindikati in vlada, je potekel že 31. marca. Socialni partnerji se že nekaj Časa pogajajo, vendar še vedno niso dosegli dogovora niti o tem, ali bodo socialni sporazum sploh podpisali ali ne. Kot je izvedela STA, se bodo pogajanja nadaljevala 23. ali 24. aprila, najbolj sporne točke pa so še vedno minimalna plača, regres in eskalacija.
Sindikati vztrajajo pri minimalni plači 54 tisoC tolarjev bruto, delodajalci pa pri 50 tisoč tolarjev bruto. O letošnjem regresu pa socialni partnerji menijo, da naj bi pri izplačevanju upoštevali uspešnost poslovanja podjetja. Vlada in delodajalci predlagajo, da naj bi letošnji regres znašal sto tisoč, predstavniki reprezentativnih sindikatov pa vztrajajo pri izplačilu regresa v višini 105 tisoč tolarjev bruto.
Ker dosedanji dogovori delodajalcev, vlade in sindikatov o letošnji politiki plač še niso prinesli oti-pljivejših rezultatov in se stavke vrstijo, je Slovenska tiskovna agencija ministra za delo, družino in socialne zadeve Toneta Ropa prosila za pojasnilo, ali bo za razrešitev te za-
gate vlada predlagala zakon o minimalni plači.
Rop je pojasnil, da socialni sporazum ni edini instrument urejanja politike plač, saj imamo v Sloveniji že od leta 1990 uveden sistem kolektivnega pogajanja. »Kolektivne pogodbe so osnovni instrument določanja plač. S socialnim sporazumom se socialni partnerji lahko dogovorijo, da se ob spoštovanju teh pogodb za določeno obdobje gibanje plač ali sklepanje novih ugodnejših pogodb ob soglasju vseh partnerjev omeji. Tako so se socialni partnerji dogovorjili o gibanjih plač za leto 1994 in 1995 z dogovorom o politiki plač,« je izjavil minister. Tudi letos si vlada prizadeva doseči tak sporazum s so-
cialnimi partnerji. Letošnji pristop, o katerem pa se še pogajajo, naj bi šel še korak dlje v priznavanju kolektivnih pogodb kot osnovnega instrumenta za določanje plač. Vlada si ob polnem spoštovanju pogajalske avtonomije
eden od partnerjev, v negospodarstvu pa kot delodajalec, ki je ob zviševanju izhodiščnih plač v kolektivnih pogodbah v gospodarstvu izpostavljena pritiskom sindikatov negospodarstva za enak dvig plač, še zlasti zato
obeh strani pri sklepanju kolektivnih pogodb prizadeva za dosego soglasja v socialnem sporazumu.
»V socialnem sporazumu vlada nastopa kot
ker so v teh dejavnostih izhodiščne plače občutno nižje od tistih v gospodarskih kolektivnih pogodbah. Če takemu pritisku popusti, pa seveda doživi
kritiko, da kot partner ni spoštovala sporazuma, ki jo zavezuje glede sprejemljivega obsega prora-Cunske oziroma javne porabe,« je dejal Rop.
Minister za delo je še pojasnil, da je vlada zadolžena tudi za makroekonomsko politiko in je ob spoštovanju načel demokracije, ki vključujejo pogajalsko svobodo, dolžna storiti vse, da rezultati te pogajalske svobode ne bi ogrozili makroekonomske politike. »Vloga vlade na področju zagotavljanja minimalne ravni socialne varnosti zaposlenih je zelo pomembna, saj poleg zagotavljanja dela pomeni za to delo tudi plačilo na vsaj še sprejemljivi minimalni ravni-Ta raven pa je odvisna od potreb zaposlenih, položaja v gospodarstvu in želje po ohranitvi čim višje stopnje zaposlenosti. Različni pogledi na to, kje je med temi zahtevami optimalna rešitev, so tudi predmet usklajevanja s socialnimi partnerji,« je izjavil Tone Rop.
GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE / POSLOVANJE
NOVICE
Nove gradnje kljub težavam
Kupcem stanovanj bodo ponudili ugodnejša posojila in leasing
LJUBLJANA (STA) - Gradbeno podjetje Grosuplje (GPG) bo letos kupcem stanovanj, poslovnih prostorov in lokalov ponudilo možnost ugodnejših posojil in cenovno sprejemljiv leasing. O tem že potekajo pogovori z zainteresiranimi bankami, so sporočili iz korporacije GPG.
Podjetje letos poleg manjših projektov (prenova NUK v vrednosti 1,7 milijona mark), izvaja še tri velike projekte v Ljubljani: nakupovalni center Vič (Interspar center) v vrednosti 25 milijonov, mark, poslovno zgradbo na Langusovi, vredno 33 milijonov mark, in prenovo Mladike, vredno 16 milijonov mark. Letos bodo v primerjavi z lani povečali obseg gradnje za trg, ki bo v celoti vredna približno 15 milijonov mark. V nakup novih lokacij
namerava GPG letos vložiti 2 do 3 milijone mark. Lanski oslovni rezulatat podjetja kaže, da je bila realizacija v višini 5,6 milijarde tolarjev za približno milijardo tolarjev manjša od načrtovane, kar se je odrazilo na dobičku, ki je znašal 11,3 milijona tolarjev in je bil za skoraj 72 milijonov tolarjev nižji od načrtovanega. Razlog, da so v GPG kljub dobrim obetom na začetku lanskega leta poslovali bistveno slabše od načrtov, je v izmaličenosti naložbe-
nega trga, ki se kaže v tem, da so gradbena podjetja v lastniški in podjetniški preobrazbi, da država nastopa v vlogi največjega naročnika naložbenih del in da je zakonodaja pomanjkljiva. Poleg tega pa je GPG denacionalizacijskim upravičencem lani izplačalo za 80 milijonov tolarjev odškodnin, posredna škoda, ki jo je denacionalizacija povzročila zaradi onemogočanja pravočasnega začetka novih projektov, pa je v GPG znašala dodatnih 142 milijonov tolarjev. Vseeno v podjetju ocenjujejo, da je doseženi poslovni rezultat podjetja soliden, saj je gradbeništvo kot panoga lani poslovalo z izgubo.
PANEVROPSKO GIBANJE
Odnosi z Italijo kot negacija Evrope enakopravnih partnerjev
Poslovno srečanje s španskimi podjetji
LJUBLJANA - V
okviru programa Phare democracy programme, ki ga izvajata Gospodarska zbornica Slovenije in Madridska zbornica za trgovino in industrijo, bo jutri v Ljubljano dopotovala španska gospodarska delegacija, v kateri bodo predstavniki dvanajstih večjih podjetij iz madridskega okoliša. GZS bo do srede organizirala pogovore v 40 slovenskih podjetjih, srečala pa se bosta tudi predsednik GZS Jožko Cuk in predsednik madridske zbornice Adrian Pier Jime-nez. Pogovarjala se bosta o gospodarskem sodelovanju in nadaljnjem razvoju skupnega programa Phare. (N.R.)
PORTOROŽ (STA) - V portoroškem Avditoriju je potekalo posvetovanje slovenskega Panevropskega gibanja o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo.
Na njem so razpravljali o evropski ideji v sedanjih politično-ekonomskih razmerah, pozitivnih in negativnih posledicah članstva v EU, lastnini in tujcih ter mejah evropskega združevanja.
Panevropsko gibanje se je znašlo v protislovnem položaju, kajti stališče gibanja in idej EU je Evropa enakopravnih partnerjev. To, kar se dogaja Sloveniji v zvezi z odnosom z Italijo, pomeni za Franceta Bučarja negacijo te ideje. Osrednje vprašanje ostajata način komuniciranja in vsebina odnosov med sedanjim jedrom EU in novimi kandi-
datkami za članstvo. Na to je v razpravi opozoril predsedujoči odboru državnega zbora za mednarodne odnose Borut Pahor. Sodnik ustavnega sodišča in evropskega sodišča za človekove pravice Peter Jambrek je govoril o problematičnosti sedanjih odnosov z EU, v sklopu katerih uradni slovenski krogi pripisujejo preveliko težo Italiji in njenemu nasprotovanju slovenskim interesom. Ce bi EU resnično želela pridružitev Slovenije, bi Italijo disciplinirala in nanjo pritisnila. Ker tega ni, pomeni, da tudi Bruselj ne želi preveč hiteti. Predsednik ustavnega sodišča Tone Jerovšek pa je glede nepremičninskega popuščanja Rimu prepričan, da sta vlada in parlament prekoračila svoje pristojnosti in pohodila ustavo.

Bo sindikat Neodvisnost zapustil pogajanja?
LJUBLJANA - Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost v sporočilu za javnost piše, da v pogajanjih o socialnem sporazumu, ki trajajo že tri mesece, še vedno ni zaznati napredka. Čeprav so sindikati že nekajkrat znižali svoje zahteve, pravijo v Neodvisnosti, pa vlada in predstavniki kapitala zagovarjajo skupno stališče in vztrajajo pri svojih predlogih o omejitvi mase plač, realnem zaostajanju izhodiščnih plač za 20 odstotkov za rastjo inflacije, 50 tisoč tolarjih bruto minimalne plače, kar je samo 42 odstotkov povprečne bruto plače, neomejevanju menedžerskih plač tudi v družbenih podjetjih, sto tisoč tolarjih bruto regresa za vse delavce in nespreminjanju splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. V Neodvisnosti menijo, da delodajalci pri zahtevah vztrajajo nestrokovno in neargumentirano, nerazumljivo pa je tudi, da vlada v tako težkih socialnih razmerah podpira zahteve delodajalcev, da se sprostijo plače menedžerjev v še vedno družbenih podjetjih. Ce vlada in delodajalci svojih stališč ne bodo spremenili, bo sindikat zapustil pogajanja in uporabil druge načine boja za delavske pravice, še pravijo v sindikatu Neodvisnost. (U. P.)
SDS podpira delavce Tama
LJUBLJANA - Predsedstvo Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) je na petkovi seji podprlo delavce Tama pri zahtevah po ureditvi gospodarskega položaja v Tamu in zagotovitvi njihove socialne varnosti. »Sanacija Tama je bila že od marca lani pravzaprav sanacija bank in različnih botrov na sivem trgu ter polnjenje mafijskih žepov,« menijo v SDS in dodajajo, da obsojajo vlado, ki je javnosti in parlamentu prikazovala lažne podatke o gospodarskem položaju Tama in z napačnimi ukrepi še poslabševala njegov že tako kritični položaj. (U. P.)
Delegacija SKD potuje na Japonsko
LJUBLJANA - Na enotedenski obisk na Japonsko je na povabilo japonske mirovne fondacije Sasakava danes odpotovala delegacija Slovenskih krščanskih demokratov pod vodstvom Lojzeta Peterleta, v njej pa so še podpredsednik državnega zbora Miroslav Mozetič, minister za znanost in tehnologijo Andrej Umek in mednarodni tajnik SKD Leon Marc. Delegacija bo obiskala vladajočo stranko LDP in se srečala s člani odbora za mednarodne odnose, odbora prijateljstva s Slovenijo ter Slovence, živeže v Tokiu. Gospodarski del obiska bo vključeval srečanje z vodstvi nekaterih japonskih podjetij, med njimi NEC in NTT, ter pogovore o ponudbi slovenskega turizma na japonskem trgu in sodelovanju na znanstvenem področju. (U. P-)
Volitve so srž demokracije in pluralizma, zato jih ne gre demonizirati, kot je v zadnjih dneh volilne kampanje počenjal Silvio Berlusconi. Prej je predčasne volitve vehementno in živčno zahteval, ko je razumel, da zmaga Kartela svoboščin le ni tako gotova, je zaCel strašiti z nevarnostjo komunizma in totalitarizma. Na nekem shodu je celo izjavil, da bodo v primeru zmage leve sredine to zadnje svobodne in demokratične volitve. PoseCi je moral sam Gian-franco Fini, ki je izpad bivšega ministrskega predsednika označil kot "pohtiCno provokacijo" in tako skušal popraviti hudo Berlusconijevo "nerodnost", ki je v nekaj urah obkrožila svet.
Italija bo seveda preživela tudi ob zmagi Berlusconija in Finija, z njuno morebitno uveljavitvijo pa bo stopila na pot, ki jo bo prej ali slej pripeljala izven Evrope. Danes se vsi skupaj lahko zahvalimo Umbertu Bossiju, da je, kljub vsem svojim protislovjem in svoji nedoslednosti, pravočasno skočil z vlaka nenaravnega zavezništva med Ligo in desnico ter povzročil takozvano preku-cijo. Lastnik Fininvesta ga je označil za podlega izdajalca, v resnici pa je "senatur" naredil veliko uslugo Italijanom in najbrž tudi sami italijanski demokraciji. Danes je vse to morda že politična zgodovina, dogodek pa je zelo pouCen in ga gre imeti vedno pred sabo.
Od volitev marca 1994 se je v državi marsikaj spremenilo, sad teh sprememb so volilne ter politične koalicije, ki se danes borijo za zaupanje 49 milijonov vo-lilk in volilcev. VeCina Slovencev se je na takratnih volitvah opredelila za progresistiCni tabor Achilleja Occhetta, v volilni uspeh te koalicije pa je v resnici malokdo verjel. Tudi zato, ker so mnogi skoCih na Occhettov vlak, ker niso imeli druge izbire ali ker so bili v to prisiljeni, nekateri pa so vseskozi držali fige v žepu in celo upali v zmago desnice.
VeCina Slovencev se je res prvič znašla pod skupno volilno streho, mnogi pa so potem glasovali za Severno ligo, ki je imela do Slovencev sicer kolikor to liko odprta stališča, nekateri j za Berlusconija in celo Finija. Izkušnja izpred dveh let je bila tudi za našo manjšino nova izkušnja, a na splošno tudi precej negativna izkušnja.
Slovenci smo se na teh volitvah, Ce izvzamemo zadnje Čase zelo tiho in pasivno slovensko komponento Se-
Na potezi je politika

Sandor Tence

SlilsSI:
verne lige in Gombačevo skupino, jasno in brez oklevanj opredelili za levosredinsko Oljko. V to nas je silil volilni sistem, demokratični in napredni program Prodijeve koalicije in nenazadnje zgodovinski odpor in strah pred desnico, s katero ima naša narodnostna skupnost vse prej kot pozitivne izkušnje.
Oljko lojalno podpira Stranka komunistične prenove, ki je med vso volilno kampanjo dosledno vabila svoje somišljenike in vo-lilce, naj v večinskem delu volitev podprejo levosredinske kandidate, Čeprav jim njihovi programi ne ustrezajo ali odgovarjajo. SKP je tudi v Furlaniji-Julijski krajini, ob kandidaturi Jureta Cancianija za proporCni del zbornice, kot sicer po vsej državi, pokazala veliko pohtiCno zrelost pri spoštovanju gesla, da je treba danes na voliščih najprej premagati desnico, vse ostalo pa pride potem. Ta poziv je bil namenjen tudi komunistom, ki so razočarani od leve sredine raz-mišljali o volilnem bojkotu.
Kandidatura Darka Bratine je po pričakovanjih od vsega začetka doživela široko podporo vseh slovenskih komponent Oljke in nato še SKP. Nekateri (posebno Slovenska skupnost) so upali še v drugo slovensko kandidaturo (npr. v tržaškem poslanskem okrožju), razočaranje pa se ni nikoli sprevrglo v malodušje, tudi zato, ker so vsi kandidati leve sredine (od Pre-
stamburga v Gorici do Cescuttija v Benečiji do Camerinija in Ru-miza v Trstu) takoj pokazali veliko občutljivost do manjšinskega vprašanja. Tudi s tega vidika je leva sredina izpolnila pričakovanja volilcev slovenske narodnosti.
Ne glede na rezultat današnjih vohtev, ki so tudi za nas, kot italijanske državljane in kot pripadnike narodne manjšine, vsekakor življenjskega pomena, je bila izkušnja Oljke za Slovence zanimiva in pozitivna.
Ce za trenutek pustimo ob strani možnost (za nekatere upanje), da bo iz Oljke prej ali slej nastala Demokrat-______________________
ska stra-jgjgggggggp*" ip? nka, mi-s limo, da bi se morali ob t e j+iPj (pre) | izkušnji vsi g 1 ob j e zamisliti in si postavi ti vpra-
šanje, ah se ne bi dalo nekatere značilnosti tega volilnega združevanja prenesti tudi v naš manjšinski politični vsakdan. Nobene izkušnje ni mogoCe in tudi se ne da kar tako mehansko prenesti na druga področja in na druge nivoje družbenega življenja, pogled na predvolilni Cas pa nam vendarle dopušča nekatere ugotovitve. Prvič, da smo, ko gre za naše življenjske probleme, (še) sposobni resnega in treznega dogovarjanja, drugič, da znamo sprejemati novosti (mislimo na volilni zakon, a tudi na pohtiCno filozofijo Oljke), ki nam niso morda najbolj po godu ali s katerimi se ne strinjamo.
V
problematični, a obenem zelo živi narodnostni skupnosti, kot je naša, v kateri je politični in idejni pluralizem d a -
nost in hkrati vrednota, je nujno potreben velik miselni korak naprej. V politiki, a tudi na ostalih področjih našega družbenega življenja. V medijih spremljamo klavrne prepire o delitvi sredstev iz Slovenije in vse pogosteje slišimo besede oziroma obtožbe o enoumju, ideološki diktaturi, nestrpnosti in podobno. Vse veC je povprečja, vse manj kvalitete. Nekateri vse bolj sodijo ljudi po njihovi pripadnosti ali po zvestobi temu ali onemu, ne pa po tem, kar so ti ljudje sposobni in kar v bistvu so. Govorimo o manjšini kot subjektu, v bistvu pa smo iz dneva v dan vse bolj podobni objektu v rokah Slovenije, morda Italije, gotovo pa miselnih pregrad, v katere smo še moCno uklenjeni in ki jih ne znamo (nekateri pa tudi noCejo) premostiti. Vse to se dogaja ob naraščajočem malodušju in odmaknjenosti vedno večjega števila ljudi, tudi tistih, ki so aktivni po društvih in v podobnih družbenih tkivih. Da ne govorimo o mladih, ki so v marsičem le planet zase.
Manifestacija na goriškem Travniku mi je ostala v zelo lepem spominu in je bila v tistih Časih še kako potrebna in dragocena, mislim pa, da je neponovljiva. Verjamem pa v notranji individualni in kolektivni Travnik, v miseln zasuk, ki bo prispeval, da bomo konCno sprejeti to, kar smo, in ne kar bi hoteli biti ah kar bi hoteti drugi, da smo.
Na potezi je, kot vedno, najprej politika. Ce je otopela in nemočna, naj jo predramijo kulturniki oziroma vsi, ki imajo kaj novega in koristnega povedati. Oljka je nastala skoraj iz niCa po volilnem porazu izpred dveh let.
Ni nujno, da se novo zaCne prav s porazom, lahko se rodi tudi iz zrna-
NEDELJSKE TEME
KIJEV - Pred desetimi leti se je 26. aprila 1986 zaradi Človeške napake vnel četrti reaktor ukrajinske jedrske elektrarne v Černobilu. Od tedaj je za Ukrajince in Beloruse v železobetonskem sarkofagu shranjeni Četrti reaktor le »zver«, ki je v desetih letih samo v Ukrajini posredno kriva za predčasno smrt 125 tisoC ljudi. Številke so srhljive, tako da nekateri že trdijo, da so pretirane in da poskuša Kijev z njimi od Zahoda iztržiti čim več. Statistični podatki kijevskega onkološkega inštituta pa jasno navajajo, da so do Černobilske katastrofe v Ukrajini letno imeh 1.600 primerov rakastih obolenj, 30% teh novotvorb pa je bilo benignih. Po Černobilski katastrofi se je položaj dramatično poslabšal, tako da letno v bolnišnice sprejmejo po 12 tisoč otrok in skoraj vsi imajo
Nedelja, 21. aprila 1996
Pred desetimi leti odprla novo poglavje
maligne tumorje. Se hujši je položaj v Belorusiji, kjer so med otroki ugotovili 30-procentno povečanje števila raka na šCitnid. V pokrajini Gomel se je ta vrsta raka povečala kar za 80%, povečalo pa se je tudi število levkemiCnih otrok (na sliki AP). K temu je treba dodati še druge otroške okvare, ki jih je povzročilo radioaktivno sevanje na zarodkih med nosečnostjo. Med novorojenčki se je slabokrvnost povečala za petkrat. Podatkov o spontanih in izvanih splavih ni, saj skušajo tako beloruske kot ukrajinske oblasti vsaj delno prikriti razsežnosti »časovno tempiranih pokolov«, ker se nočejo odpovedati jedrski energiji. Zgovoren je namreč podatek, daje Ukrajina pred černobilsko katastrofo proizvajala z jedrskimi elek-tranami le 20% vse električne
energije, danes pa 15 ukrajinskih reaktorjev krije 40% vse električne energije. Med temi 15 reaktorji so tudi trije černobilski grafitni reaktorji tipa KBMK, v katerih je moderator grafit, hladilno sredstvo pa ogljikov dioksid. Že res, da so na preostalih treh reaktorjih posodobili varnostne naprave, a po mnenju zahodnih izvedencev to ne zadostuje, ker je izvirnih greh teh reaktorjev v grafitnem blažilniku. Ta sistem je v rabi samo v državah nekdanjega vzhodnega bloka, taki reaktorji med drugim nimajo dodatne železobetonske varnostne nadgradnje, ki preprečuje uhajanje radioaktivnosti ob morebitnih hujših okvarah. Ukrajina pa se tem »tempiranim bombam« ne more odpovedati, če ne bo v zameno dobila od Zahoda izdatnih injekcij finančne pomoči.
Tragedijo povzročil tvegani in lahkomiselni poizkus
MOSKVA - Černobilski tragediji, največji mirnodobni jedrski katastrofi v zgodovini človeštva, je botroval človeški faktor, ali bolje rečeno lahkomiselnost tehnikov, ki so 25. aprila 1986 začeli s tveganim poskusom na eni od obeh turbin jedrskega reaktorja številka štiri. Hoteli so preveriti, ali bi turbina vzdržala nenadno havarijo, če bi se prekomerno povečal pritisk. Poizkus pa je sprožil pravo verižno rekcijo, tako da je tehnikom situacija zbežala iz rok, saj se je sprostila stokrat večja energija od normalne.
26. aprila ob enih ponoči je strahovita eksplozija raznesla reaktor in njegov pokrov. Ker je šlo za grafitni reaktor tipa RBMK, v katerih je moderator grafit, hladilno sredstvo pa ogljikov dioksid, se je po eksploziji vnel grafit. Zgorelo je skoraj vseh 1.700 ton grafita, požar pa je ustvaril ogromen steber vročega zraku, ki je
visoko v ozračje ponesel radioizoto-pe iz reaktorjevega jedra. Po pribiž-nih ocenah je v ozračju končalo 140 milijonov Ci (curie) raznih radioizo-topov. Mednarodna agencija za jedrsko energijo je takrat trdila, da je bila količina radionukleidov precej nižja, in sicer od 20 do 40 milijonov Ci. Jedrski oblak se je usmeril proti severu in severovzhodu, tako da sta bili poleg Ukrajine najhuje prizadeti Belorusija in v manjši meri tudi Rusija. Ker so takratne sovjetske oblasti najprej prikrivale nesrečo in nato zmanjševale razsežnosti katastrofe, niso na sovjetskem ozemlju poskrbeli za preventivno varnost ljudi. Sele s prehodom radioaktivnega oblaka nad Skandinavijo, je bilo vsem jasno, da so bili prvi sovjetski podatki o jedrski onesnaženosti zraku zločinsko zrešeni. V Evropi je izbruhnil preplah, ki pa je v marsikaterem primeru že mejil na histerijo.
V državah nekdanjega socialističnega bloka bi morali zapreti 35 nukleark
BRUSELJ - Strah pred novimi jedrskimi katastrofami, ki bi podobno kot černobilska pred desetimi leti ogrozile Evropo in svet, skrbi zahodne jedrske izvedence. Ti so namreč prepričani, da se bo nevarnost nesreč v jedrskih elektrarnah sovjetskega tipa s časom še povečala, tako da je treba takoj poskrbeti za posodobitev vseh »socialističnih« jedrskih elektrarn v srednji in vzhodni Evropi, kar pa bi po približnih ocenah stalo vsaj 19 tisoč milijard lir.
V evropskih državah nekdanjega socialističnega bloka obratuje namreč 58 jedrskih elektrarn sovjetskega tipa, od teh jih 57 ne izpolnjuje zahodnih varnostnih standardov. Do sedaj je Zahod uspešno posodobil le reaktorje na tlačno vo-
do (VVR) v bolgarski JE Kozlu-di, povečal je tudi varnost nekaterih drugih reaktorjev na tlačno vodo na Češkem, Slovaškem, v Litvi in na Madžarskem, a še vedno v teh elektrarnah niso dosegli zahodnih varnostnih- standardov. Zahodni izvedenci so torej prepričani, da bi bilo najbolje zapreti vsaj 10 elektrarn s 440-me-gawattnimi reaktorji na tlačno vodo starega tipa VVER-230, saj bi posodobitev zahtevala ogromne izdatke. Lažje gre z elektrarnami, ki imajo 1000-megavvattne reaktorje na tlačno vodo sodobnejšega VVR tipa, ker lahko vanje brez večjih težav vgradijo zahodno varnostno opremo. V takih reaktorjih je hladilno sredstvo voda pod tako visokim pritiskom, da v reaktorju ne nastane para. To
proizvaja toplotni menjalnik, ko skozenj prehaja hladilno sredstvo.
Poglavje zase je 15 grafitnih elektrarn tipa RBMK, ki se nahajajo na tlu nekdanje SZ, ker so jih uporabljali tudi za proizvodnjo jedrskega orožja. Kot pove že samo ime, je v teh reaktorjih moderator grafit, hladilno sredstvo pa ogljikov dioksid. S plinom hlajeni grafitni reaktorji so prave tempirane bombe, kjer le majhna napaka lahko povzroči težke nesreče, ki se lahko izrodijo v prave katastrofe, kot se je to zgodilo v Černobilu. Te jedrske elektrarne bi m brali zapreti še pred elektrarnami na tlačno vodo VVER-230, a Rusija temu nasprotuje, ker je baje proizvajanje električne energije v takih reaktorjih cenejše.
Arhivski posnetek maja 1986 černobilske jedrske elektrarne po eksploziji in požaru, kije prizadel četrti grafitni reaktor
Fantastični verziji potresa in atentata
MOSKVA - V teh desetih letih se je v svetu pojavilo več tez o vzrokih černobilske jedrske katastrofe, ki jim je botrovalo začasno sprenevedanje in zloCinsld molk sovjetskih oblasti. Poleg uradne verzije o človeški napaki so se namreč pojavile še verzije o atentatu. To zagovarja predvsem ruski raziskovalec Konstantin Ceče-rov, ki od vsega začetka proučuje černobilsko katastrofo. Po pričevanjih »likvidatorjev«, kot pravijo delavcem, ki so odstranjevali posledice in gradili železobetonski sarkofag, so bili na stenah pod reaktorjem rumeni krista-li, Id naj bi dokazovali eksplozivno kemično reakcijo kakega razstrehva. Se več, Cečerov trdi, da so tudi razne čudne luknje in razpoke posledice peklenskega stroja.
Ob tej skoraj neverjetni tezi, ker v nekdanji Sovjetski zvezi skoraj niso poznali terorizma, jedrske elektrarne grafitnega tipa pa so bili strogo zastraženi vojaški objekti, pa se je še pojavila teza o potresu.
Jevgenij Parkovski, raziskovalec inštituta za geofiziko pri znansteni akademiji v Moskvi, pa je prepričan, da so katastrofo povzročili trije šibki potresi, ki so jih zabeležile seizmološke naprave v neposredni bližini Cmobila prav tistega tragičnega 26. avgusta 1986. Četrti reaktor naj bi se po njegovem nahajal točno nad neko sekundarno tektonsko prelomnico, ki je geologi pred gradnjo elektrarne niso opazili. Slo naj bi torej za mikropotrese, ki pa naj bi imeh tragične posledice za občutljive grafitne reaktorje.Slo naj bi torej za mikropotrese, H pa naj bi imeli tragične posledice za občutijive grafitne reaktorje.
NEDELJSKE TEME
je černobilska tragedija v zgodovini človeštva
Ali nam grozi nov Černobil?
KIJEV - Pred dnevi je zahodni tisk poročal o nekem zaupnem dokumentu Evropske unije, iz katerega naj bi izhajalo, da ni ogrožen samo Černobilski železobetonski sarkofag, s katerim so prekrili četrti jedrski reaktor, ki se je vnel in eksplodiral pred desetimi leti, temveč tudi tretji reaktor. Zaradi preobremenjenosti nosilnih železobe-tonskih struktur naj bi se že pojavile razpoke, morebitno rušenje pa bi lahko povzročilo pravo katastrofo.
Seveda je te trditve odločno demantiral direktor černobilske jedrske elektrarne Sergej Parašin, za katerega je sedanja gonja proti Černobilu le poskus, da bi zaprli elektrarno, potem ko so v njej za varnost investirali kar
300 milijonov dolarjev. Ukrajinski jedrski izvedenci pa ne skrivajo težav s sarkofagom. Podpredsednik ukrajinskega odbora za jedrsko varnost Vadim Grišenko je namreč potrdil, da zijajo v sarkofagu razpoke in da so pri nekaterih že zabeležili povečano radioaktivnost.
Ze tri leta zahodni tehniki navajajo, da se bo sarkofag prej ali slej zrušil, če mu ne bodo nemudoma dodali novega. Ob tem navajajo, da ne bi ob rušenju končalo v ozračje samo na tone radioaktivnih delcev, temveč bi lahko sarkofag ogrozil tudi tretji delujoči reaktor. Ukrajina pa nima denarja, da bi lahko zgradila nov sarkofag.
Tehnik v komandni sobi edinega trenutno delujočega reaktorja černobilske nuklearke
Ukrajina potrebuje »pravo pomoč« za zaprtje Černobila
RIM - Na nedavni dunajski konferenci o zdravstvenih, psiholoških in družbeno-go-spodarskih posledicah Černobilske katastrofe so seveda spregovorili tudi o stroških, ki so jih in še vedno morajo prenašati najbolj prizadeti državi (Belorusija in Ukrajina).
Kljub temu da o tem prav sedaj razpravljajo na vrhu sedmih industrijsko najbolj razvitih držav (G7) v Moskvi, pa sta beloruski predsednik Lukašenko in ukrajinski premier Marčuk že na Dunaju mednarodno skupnost pozvala, naj jima finančno pomaga za odpravo posledic Černobila.
Premier Marčuk je ponovil ukrajinsko razpoložljivost, da do leta 2000 zapre preostale tri reaktorje černobilske elektrarne. Kijev pa v zameno zahteva »pravo finančno pomoč«, brez katere ne bo uspel nadoknaditi nižjo proizvodnjo električne energije zaradi zaprtja Černobila. Okvirno naj bi Ukrajina za zaprtje Černobila in za popravilo železobeton-skega sarkofaga, v katerem je shranjen četrti černobilski reaktor, zahtevala 4, 5 milijarde dolarjev. G7 je pripravljen nakazati le 2 milijardi dolarjev, sploh pa noče slišati, da bi Ukrajini pomagali tudi pri izgradnji nove elektrarne, ki naj bi nadomestila černobilsko. Seveda si Ukrajina želi, da bi Zahod posodobil tudi ostale njene jedrske elektrarne sovjetskega tipa (Rovno, Kmelnicki in Zaporožje).
Belorusija pa je kot kaže v še slabšem položaju kot Ukrajina, ki navsezadnje lahko izsiljuje Zahod z grožnjo nove tragedije, če ne bo Zahod zaprl njenih gra-
fitnih reaktorjev.
Po besedah Lukašenka je namreč Belorusijo černobilska katastrofa stala 235 milijard dolarjev (skoraj 400 tisoč milijard lir). Vsako leto pa mora Belorusija nameniti kar 25 odstotkov svojega letnega proračuna za sanacijo posledic Černobila. Prav v Belorusiji so bile namreč najhujše zdravstvene posledice, ker se Černobil nahaja nedaleč od beloruske meje, ra-diaktivni oblak- pa je potoval proti severu, tako da je svoj smrtonosni tovor odvrgel predvsem na beloruskem ozemlju.
Usoda stotisočih »likvidatorjev' Černobila je že zapečatena
KIJEV - V Ukrajini in v Rusiji jim enostano pravijo »likvidatorji«, to so gasilci, civilisti in vojaki, ki so prve ure po černobilski katastrofi gasili goreči grafit, kasneje pa poskušali omiliti tragične posledie te najhujše mirnodobske jedrske katastrofe.
Njihovo točno število ni znano, saj se suče od 600 do 800 tisoč ljudi. Prav tako ni znano, koliko teh ljudi je že umrlo. Uradni podatki navajajo, da je ob sami nesreči in v prvih kasnejših urah življenje izgubilo triintrideset ljudi.
Po nekrologih v ukrajinskih in ruskih časopisih pa je že umrla večina gasilcev, ki so poskušali gasiti grafit in razbeljeno jedro reaktorja, prav tako skoraj vsi piloti helikopterjev, ki so razbeljeni četrti reaktor bombardirali s peskom in posebno ilovico. To so bili v glavnem mladi ljudje, ki so v Černobilu zapečatili svojo življenjsko usodo. Trenutno so znani delni podatki le za Ukrajino, kjer je v teh desetih leti umrlo 60 tisoč likvidatorjev, 49 tisoč jih je trajnih invalidov, 30 odstotkov pa jih je impo-
Arhivski posnetek sarkofaga v katerega so shranili četrti černobilski reaktor
tentnih. Podatki za Rusijo in za druge republike nekdanje Sovjetske zveze (likvidatorji so namreč prihajali iz vseh koncev in krajev nekdanje ogromne SZ) pa so skrajno pomanjkljivi, ali pa jih sploh ni.
Kot je povedal svetovalec za jedrska vprašanja ukrajinskega parlamenta Vladimir Usatjenko, ki je tudi sam bil dva mesea likvidator, je zaradi radioaktivnega sevanja izgubil vse zobe, vid mu je opešal in boleha za slabokrvnostjo. Ukrajinski zdravniki pa so med likvidatorji in med ljudmi s kontaminiranega območja ugotovila »novo bolezen«, in sicer preuranjeno staranje, ki ga povzroča degeneracija krvnega obtoka in prebavnega traku. Take patologije zdravniki niso opazili niti po jedrskem bombardiranju Nagasakija in Hirošime. Za znanstvenike pa je to povsem normalno, ker je bil radionukleidni »cocktail« v Černobilu drugačen kot v Nagasakiju in Hirošimi. Da pa bi bila mera polna, je bilo radioaktivno sevanje 200-krat višje kot pri obeh prvih jedrskih bombah. Po zadnjih ukrajinskih podatkih je za »preuranjeno starost«
Vdova enega od »likvidatorjev« s svojo hčerko v Kijevu
zbolelo že 17 tisoč ljudi, njihovo zdravstveno stanje pa se iz meseca v mesec slabša.
Ob vsem tem postaja popolnoma jasno, da je nekdanja Sovjetska zveza poskušala odpraviti posledice černobilske katastrofe neznanstveno in empirično. Odstranjevanje grafita z navadnimi lopatami in pomanjkljivo mehanizacijo so poskušali nadoknaditi z ukazom, da se lahko likvidatorji zadržujejo na najbolj kontaminiranem omočju le tri minute, a kaj, ko so bili nastanjeni v navidezno varnih krajih, kjer pa je bilo radioaktivno se-
V Italiji so z omejitvami pri prodaji živil omejili število raznih rakastih obolenj
RIM - Po zaslugi strogih ukrepov pri prodaji živil po černobilski katastrofi naj bi v Italiji preprečili vsaj tisoč mrtvih zaradi različnih rakastih obolenj. Po študiji Ustanove za alternativno energijo (ENEA) so mesec dni po černobilski tragediji Italijani prejeli dozo radioaktivnega sevanja, ki je
znašala 5.000 sievertov (posebna enota za ugotovitev posledic radiaktivnega sevanja na žive organizme). Ce ne bi oblasti prepovedale prodaje najbolj rizičnih živil, bi se doza skoraj gotovo povečala na 16.000 sievertov. Po mednarodno priznanih statističnih podatkih je ta nižja doza ra-
dioaktivnega sevanja preprečila smrt vsaj tisoč oseb zaradi raznih rakastih obolenj.
Vseeno pa je zaradi černobilskega radioaktivnega oblaka v Italiji zaradi rakastih obolenj umrlo dodatnih 300 oseb. Številka je seveda v primerjavi s povečano umrljivostjo zaradi rakastih obolenj v Belorusiji
in Ukrajini skoraj zanemarljiva. Pri tem je treba seveda dodati, da je bilo Italiji zaradi alpskega loka v glavnem prizaneseno, med drugim je černobilski radiaktivni oblak dobršen del svojih radiaktivnih nukleidov oddal že med prehodom po severni in srednji Evropi.
vanje vsaj dvakrat višje od normale. Med drugim ni nobeden imel naprav, ki bi merile celokupno dozo radiakcij, ki jih je posameznik prejel med svojim samomorilskim delom, v zameno za višje plače, tako da so tragične posledice butnile na plan šele po nekaj mesecih.
To pa še ni vse. Po zadnjih ugotovitvah, naj helikopterji ne bi odvrgli 5 tisoč ton peska, gline in drugega materiala v jašek četrtega reaktorja, temveč na del reaktorja, ki ga je po eksplozili zagnalo 15 metrov daleč. Pilote helikopterjev naj bi zavedel goreči sij tega dela, ki je bil bolj viden kot reaktor. Ce je to res, je 71 odstotkov jedrskega goriva (135 ton) devet dni gorelo skoraj pod milim nebom, preden je toplota prebila železobetonski pod, tako da se je gorivo v spodnjih prostorih ohladilo in strdilo v posebno zmes, ki spominja na lavo.
Besedilo VOJKO COLJA Fotografe AP
Tartiniju je verjetno nadležno završelo v bronastih ušesih, ko je v petek dopoldne tam visoko na marmornatem stebru, kamor so ga bili svojCas postavili Pirančani, slišal za glasbo, ki se je razlegala po trgu z njegovim imenom. Prihajala je s ploščadi pred cerkvijo sv. Petra iz inštrumentov in ojačevalcev rock skupine domače gimnazije, ki je zaigrala v svojem mladem rockerskem slogu v pozdrav udeležencem 24. dijaškega obmejnega srečanja Primorske. Veliki skladatelj in violi-
nist je držal svoj violinski lok z desnico pred sabo, kot da bi bil pravkar zamahnil, da bi zaustavil tisto njemu nerazumljivo mešanico zvokov, pa se mu je kovinsko oko
Na slikah: zgoraj levo nastop plesne skupine, desno rock skupina piranske gimnazije; v sredini srečanje ravnateljev (z leve): podravnateljica Sole Oberdan Antonella Caruzzi, ravnateljica Gimnazije Piran Vojka Stular in ravnatelj liceja F. Prešerna Tomaž SimCiC; desno: levo: piranski župan Franko FiCur.
bržkone raznežilo, ko je ponovno pogledalo na ploščad in uzrlo skupino mladih domačih deklet, ki so pozibavajoče se v bokih zaplesala v španskem ritmu. Ko bi bilo kovini dano, da se lahko v objemu čustev razlije, bi se oko velikega Pirančana gotovo orosilo ob pogledu na veliko množico mladih, ki so napolnili trg s svojimi pisanimi oblačili in žuborenjem različnih govoric. Bilo jih je več kot sedemsto; prihajali so z obeh strani meje: domači slovenski dijaki z Obale, domači italijanski dijaki z Obale, gostje iz slovenskega tržaškega in go-riškega zamejstva, ob njih pa tudi dijaki italijanskih višjih srednjih šol prav tako iz Trsta in Gorice. Bronasti Tartini že dolgo ni videl pod sabo toliko mladine. Verjetno si je oddahnil. Desetletje suhih dijaških krav je za Piran dokončno mimo, je pomislil. Piranski župan Prano Fičur je obrazložil zakaj, a to se je zgodilo šele kako uro kasneje, med sprejemom ravnateljev sodelujočih šol na občini.
Pred obiskom na občini se je začel DOSP udejanjati na trgu pred njo. Rock skupina piran-sldh gimnazijcev je v ritmu Johna Fogertyja in njegovih Creedence Clearwater Revival spraševala Have you ever seen the rain - Si kdajkoli videl dež? Ko bi ga v petek iskali v Piranu, bi ga ne bili iztaknili. Niti oblačka ni bilo na nebu. Sonce je prijetno pripekalo in pristavilo s svojimi žarki še svoj lonček k uspehu največje dijaške prireditve na Primorskem.
Po pesmi in plesu so prišle na vrsto besede. Izrekla jih je ravnateljica šole organizatorke srečanja, Gimnazije Piran, Vojka Stular. »Srečanje želi nadaljevati in poglobiti izvirno za-
misel, ki jo je pred 2. leti vzbudil prof. Silvo Fatur, o medsebojnem srečevanju srednješolcev slovenskih in italijanskih šol, ne glede na učni ali materni jezik. Vsakoletna srečanja v športnem, likovnem, literarnem in širše družboslovnem področju naj bi zbližala mlade po interesih in s
so združili in izdali v posebni številki dijaškega glasila piranskih gimna-cijcev. Med objavljenimi so tudi spisi zamejskih dijakov: Nataše Gorjup, Milana Lavrenčiča (oba pedagoški licej A.M.S. Slomška), Anne Mattietti (trgovski zavod 2. Zoisa), Deana Sušmelja (trgovski zavod 2. Zoisa, Gorica)
in Gorana Terziča (poklicni zavod J. Stefana). V šolskih prostorih so opremili novinarsko delavnico, da bi čim bolj podrobno poročali o srečanju (na programu je tudi izdaja videokasete). V videodelavnici so si dijaki ogledali videofilme, ki so jih bili sami posneli. Med temi je bil
tudi film dijaka pedagoškega liceja S. Gregorčiča iz Gorice Matjaža Pinterja o cerkvi sv. Valentina v Stmavru in tridimenzionalni računalniški video, ki so ga izdelali dijaki klasičnega liceja Primoža Trubarja Peter Gus, Aleš Vodopivec, Aleksander Popov in Marko Jarc. V funkcionalno prenovljenih prostorih Gimnazije Piran je stekla tudi okrogla miza. Dijaki iz različnih držav in različnih jezikov so spregovorili o medsebojnem razumevanju, o drugačnostih in različnostih, o rasni diskriminaciji, o obnašanju do beguncev. Imeli so skratka uro državljanske vzgoje...
Ravnatelji so se medtem pomudili na občini, kamor jih je povabil piranski župan Franko Fičur. Med njimi sta bila tudi podravnateljica italijanskega znanstvenega liceja Oberdan s Trsta Antonella Caruzzi in ravnatelj goriškega klasičnega liceja Dante Gianfranco Flofer.. »Naše sodelovanje na tem srečanju je zelo pomembno, ker s tem nadaljujemo sodelovanje med italijanskimi in slo-
venskimi šolami, kar bo gotovo prispevalo k večjemu zbliževanju med mladimi različnih narodnosti,« je povedala prof. Caruzzijeva. Ravnatelj Hofer je dodal: »Odkar sem postal ravnatelj redno sodelujemo na teh srečanjih. Letos je že četrtič. S tem spoznavamo slovensko stvarnost in skušamo z medsebojnim sodelovanjem premostiti pregrade, ki še obstajajo med tema dvema sosednima svetovoma.«
Priprave na letošnji DOSP so se začele že lanskega decembra. Se pred tremi leti bi si lahko tako srečanje v Piranu samo pobožno sanjali. Zaradi racionalizacije (kakšna podobnost z našo šolsko stvarnostjo...), ki je leta 1984 oklestila takratno piransko gimnazijo. 2upan Franko Fičur je objasnil, kako se je vse nevarno zapletlo in se na koncu tudi srečno razpletlo. »Pred dvanajstimi leti je bila piranska gimnazija ukinjena zaradi racionalizacije. Država je namreč predvidela za obalno območje le eno gimnazijo, koprsko. Po ukinitvi šole je
tem poglabljala ali pa vsaj ohranjala izkušnjo o bližini, podobnosti, enakosti.«
Premisa je bila tako podana. DOSP je zakorakal v živo. Dijaki so se porazdelili po raznih skupinah: športniki so odšli na tekmovališča (košarkarji v Lucijo, odbojkarice v osnovno šolo in telovadnico na stadionu, tenisači na Bernardin, udeleženci orientacijskega pohoda na »progo« Fiesa-Pacug).
Ob športnem delu se je razvil tudi kulturni del. Ta program pa ni bil kot prejšnja leta tekmovalnega značaja. Dijaki posameznih šol so se tudi letos udeležili literarnega natečaja (tokrat za novelo z naslovom Srečanje). Vse prispevke
Letošnji udeleženci
Na petkovem 24. dijaškem obmejnem srečanju Primorske je sodelovalo skupno 26 šol iz Slovenije in Italije.
Slovenija
1. Gimnazija Piran; 2. Srednja zdravstvena šola, Piran; 3. Srednja pomorska šola, Portorož; 4. Gimnazija Antonio Šema, Piran: 5. Srednja gostinska in turistična šola, Izola; 6. Srednja šola Pietro Coppo, Izola; 7. Gimnazija Koper, Koper; 8. Srednja ekonomska in trgovska šola, Koper; 9. Gimnazija Gian Rinaldo Carli, Koper; 10. Srednja šola Srečka Kosovela, Sežana; 11. Srednja šola, Postojna; 12. Gozdarska srednja šola, Postojna; 13. Srednja šola - Gimnazija Nova Gorica; 14. Srednja šola Vena Pilona, Ajdovščina; 15. Gimnazija Jurija Vege, Idrija; 16. Gimnazija Tolmin.
Italija
Trst
17. Strokovni zavod za industrijo in obrt Jožefa Stefana, Trst; 18. Pedagoški licej Antona Martina Slomška, Trst; 19. Trgovski tehnični zvod Žige Zoisa, Trst; 20. Znanstveni licej Franceta Prešerna, Trst; 21. Znanstveni licej Guglielmo Oberdan, Trst
Gorica
22. Strokovni zavod za trgovino Ivana Cankarja, Gorica; 23. Pedagoški licej Simona Gregorčiča, Gorica; 24. Klasični licej Primoža Trubarja, Gorica; 25. Učiteljišče Scipio Slata-per, Gorizia; 26. Klasični licej Dante Alighie-ri, Gorizia.
bilo v zimskih dneh res žalostno ugotavljati, kako je Piran "izgubil" svojo mladino. Dijaki so se vpi-sovali na druge šole. Pred štirimi leti pa se je občinska skupščina na lastno pest odločila, da nanovo ustanovi gimnazijo. Za to seveda ni imela nobene pristojnosti, ker je ustanavljanje srednjih šol izključno v državni domeni, a država ni mogla odkloniti sklepa, tudi zato ne, ker je v občini že delovala italijanska gimnazija, in ker je občina popolnoma prenovila šolsko poslopje. Pred tremi leti je tako v Piranu spet zaživela slovenska gimnazija.«
V treh letih se je moCno okrepila: sedaj jo obiskuje 240 dijakov, na vstop v prvi letnik pa že Čaka novih 90 dijakov.Medtem ko so se ravnatelji srečali najprej z Zupanom in nato še na skupnem srečanju v poslopju šole-organiza-torke, so se na športnih igriščih nadaljevala tekmovanja, domala ves Piran, njegovi trgi, ozke, s kamni tlakovane ulice, obala in pomoli pa so se spremenili v velikansko prizorišče likovnega ex-tempore. Nekaj deklet je na osrednjem trgu ovekovečilo mojstra Tartinija, na papirju je zadobival svojo šilasto podobo zvonik piranske cerkve. Na
pomolu je dijakinja italijanske gimnazije Gian Rinaldo Carli iz Kopra Helena Valentin zagozdila piranski svetilnik med modrino morja in sinjino neba. Zraven je njena sošolka Cheyenne Benve-gnu poskušala istos svinčnikom, v Crno-beli tehniki. »Prešemovca« Fabio Valenti in Jasna Simoneta sta si za svoj likovni kotiček izbrala nabrežje pred
piranskimi ribjimi restavracijami. Ko je Jasna nanašala kar z rezilom noža na papir pastelaste akrilič-ne barve, je iz restavracij že vonjalo po škampih in brancinih...
Ce so se likovniki potili na žgoCem soncu, so pa odbojkarice pretakale znoj v telovadnici. Ekipa slovenskih šol v Trstu se je v B skupini prebila vse do polfinala. Na drugi strani
mreže ji he stala nasproti ekipa koprske gimnazije. »Naše« so prvi set osvojile na razliko, drugega izgubile, v tie-breaku so sprva povedle, a do petnajstice je prva prispela Gimnazija Koper. Podobno je bilo v drugem polfinalu: tudi ekipa slovenskih šol iz Gorice je izgubila tesno proti Ajdovščini z 1:2. Koprčanke so nato slavile tudi v finalu.
Poraz odbojkaric proti koprski Gimnaziji so »maščevali« košarkarji v športni dvorani v Luciji. V finalu so najprej prepričljivo povedli in zaključili polčas z 12 točkami prednosti, v nadaljevanju pa so jih Koprčani z delnim izidom 11:0 skoraj dohiteli. V konCnici so bili zamejci vendarle boljši, vse koše v drugem polčasu pa so zadeli iz prostih metov. Veselje je bilo po zmagi seveda nepopisno.
Po šestih urah srečanj, razgovorov, slikanja, športnih tekem in orientacije po Obali, je napočil čas slovesa. Dijaki in spremljevalci so se zbrali v telovadnici osnovne šole v Luciji, kjer je potekala zaključna svečanost. Tudi tu ni manjkalo petja in plesa. Šolski zbor italijanskega tržaškega liceja Oberda je zapel nekaj Črnskih duhovnih pesmi, plesna skupina je spet privlačila s plesom modernih ritmov, najveC aplavzov pa so - kot je bilo pričakovati - poželi zmagovalci posameznih športnih panog: Slovenske šole v Trstu v moški košarki, Gimnazija Koper v Zenski odbojki, Gimnazija Piran v tenisu in idrijska gimnazija v orientacijskem pohodu. Vsi udeleženci so v spomin na petkov dijaški dan prejeli spominska darila, ki so
Besedilo Marjan Kemperle Fotografije Damjan Balbi
jih izdelali dijaki in dijakinje likovnega krožka in v šolski delavnici sitotiska piranske gimnazije, poleg tega pa tudi izvod šolskega literarnega glasila Školjka s prispevki vseh sodelujočih na literarnem natečaju.
Pred uradnim zaključkom so dijaki še izvedeli, kje bo potekalo prihodnje 25. dijaško obmejno srečanje Primorske. Ravnatelji so se domenili, da bo v Sežani. Tartini bo predal svoj violinski lok kot umetniško štafetno palico Kosovelu. Dijaška množica se bo z Obale preselila na Kras, z morja med bore...
Na slikah:
zgoraj levo: posnetek s košarkarske tekme Slovenske Sole Trst -Oberdan, desno: posnetek z odbojkarske tekme Slovenske Sole Trst - Gimnazija Koper; spodaj levo: slikarski ex-tempore, desno: dijaki na Tartinijevem trgu ob začetku 24.
Rezultati športnih tekmovanj
Na 24. DOSP-u so se dijaki in dijakinje pomerili v moški košarki, ženski odbojki, tenisu (mešane dvojice) in v orientacijskem pohodu.
Košarka
Kvalifikacije: A skupina: Gostinska šola Izola -Gimnazija Piran 25:40, Oberdan Trst - Gimnazija Tolmin 32:20, Slovenske šole Trst — Pomorska šola Portorož 2:0 b.b.; Gimnazija Ajdovščina Gimnazija Piran 20:34; Oberdan Trst -Slovenske šole Trst 19:56; Gimnazija Piran -Slovenske šole Trst 29:30.
B skupina: Gimnazija Idrija - Srednja šola Postojna 36:26, Gimnazija Koper - Gimnazija Nova Gorica 33:15, Srednja šola Sežana - Mestna ekipa Gorica 63:22; Gimnazija Idrija - Ekonomska šola Koper 26:30, Gimnazija Koper - Srednja šola Sežana 44:39; Ekonomska šola Koper - Gimnazija Koper 19:31.
Finale: Slovenske šole Trst - Gimnazija Koper 34:28 (25:12).
Slovenske šole Trst: Jogan, Senizza, Jori, Mi-ralem 11, Stokelj, Slavec 2, Terzič 15, Starc 2, Gobbo, Franco 2.
Vrstni red: 1. Slovenske šole Trst, 2. Gimnazija koper, 3. Ekonomska šola Koper in Gimnazija Piran.
Odbojka
Kvalifikacije: Skupina A: Postojna - Združena ekipa italijanskih šol z Obale 2:0 b.b.; Slovenske šole Trst - Srednja sola Sežana 2:0, Srednja ekonomska šola Koper -Gimnazija Koper 0:2, Združene italijanske šole z Obale - Slovenske šole Trst 1:2.
Polfinala: Gimnazija
Koper - Slovenske šole Trst 2:1 (10:12, 10:5, 15:12); Slovenske šole Gorica - Gimnazija Ajdovščina 1:2 (4:10, 10:4, 5:15).
Finale: Gimnazija Koper - Gimnazija Ajdovščina 2:0 (15:9,15:9).
Vrstni red: 1. Gimnazija Koper, 2. Gimnazija Ajdovščina, 3. Slovenske šole Trst in Slovenske šole Gorica, 5. Srednja gostinska šola Izola, 6. Gimnazija Piran, 7. Združene italijanske šole z Obale, 8. Srednja ekonomska šola Koper, 9. Gimnazija Nova Gorica,
10.	Srednja šola Sežana,
11.	Gimnazija Tolmin,
12.	Gimnazija Idrija, srednja šola Postojna.
Tenis
Finale: Iglic-Skoko (Gimnazija Piran) - Vida-li-Predonzani (Slovenske šole Trst) 6:2.
Vrstni red: 1. Ig lic-Skoko (Gimnazija Piran), 2. Vidah - Predonzani (Slovenske šole Trst), 3. Petronio Bonača (Italijanska gimnazija Piran).
Orientacijski pohod
Vrstni red: 1. Gimnazija Vega 29 točk, 2. Italijanske srednje šole z Obale 28, 3. Gimnazija Piran 27, Srednja šola Sežana in Strokovni zavod I. Cankarja Gorica 24, 6. Srednja šola Postojna in Znanstveni licej Galilei 21, 8. Gimnazija Tolmin, Gimnazija Koper in Učiteljišče Slata-per Gorica 19, 11. Srednja gozdarsko-lesar-ska šola Postojna, Srednja Sola šola Pilon Ajdovščina in Pedagoški licej S. Gregorčiča 18,14. Gimnazija Nova Gorica in Trgovski zavod Z. Zoisa 15, Klasični licej P. Trubarja 10. Zamejske šole iz Trsta so bile diskvalificirane.
Na pokojno senatorko Jelko Grbcev o me veže nešteto spominov iz dolgoletnega poznanstva in srečevanj ob raznih priložnostih skozi ta nemiren povojni čas, toda eden od teh spominov se mi je še posebej globoko zasidral v zavest.
Bilo je pred enajstimi leti, natanko 13. junija 1985. Tržaški oktet je v zgodnjem jutru dopotoval z letalom v Rim na sprejem pri takratnem predsedniku Republike Sandru Pertiniju. Priprave za ta sprejem so trajale že nekaj Časa in vsi smo živeli v nestrpnem pričakovanju srečanja s prvim človekom države. Zavedali smo se, da gre za posebno Čast, toliko bolj, ker v Pertiniju nismo videli samo predsednika republike, marveč odločnega protifašističnega borca, aktivnega udeleženca odporništva, žrtev fašističnega preganjanja in občudovalca narodnoosvobodinega boja jugoslovanskih narodov, posebej pa še državnika, ki mu je bila enako-ravnost vseb državljanov vključno s pripadniki manjšine vedno pri srcu. Zavedali pa smo se tudi, da do predsednika ni lahko priti spričo njegovih neštetih državniških obveznosti, ki za človeka blizu devetdesetih let predstavljajo nedvomno velik fizični napor. Zato smo za uglajevanje poti do njega imeli veC želez v ognju, poleg prijatelja in Častnega elana Okteta, Paola Bonat-tija in njegovih na vse kraje razpredenih poznanstev in zvez, predvsem Jelko GrbCevo, tedanjo slovensko senatorko v rimskem parlamentu. Nanjo se je Tržaški oktet še najbolj zanesel, saj je bilo znano, da jo ima Pertini v Čislih ne samo kot antifašistično borko marveC in posebej kot tržaško Slovenko in v tistem Času najvišjo izvoljeno predstavnico slovenske manjšine v Italiji.
Jelka si je, kot vsako stvar, ki se ji je zdela pametna in koristna, Oktetov obisk pri Pertiniju vzela k srcu in je naredila po svojih močeh vse kar je mogla, da je do sprejema na Kvirina-lu končno prišlo.
Ko smo se v poznih dopoldanskih urah s posebnim avtobusom z letališča pripeljali na plošCad pred Kvirinalom, nas je že Čakala, nasmejana in dobre volje. Pozdravili smo se prijateljsko, potem pa se z njo in drugimi spremljevalci podali mimo straž v notranjost Kvi-rinala. Ljudje iz predsednikovega protokola so nas pospremili v veCjo, neko-

Kako je Jelka »pripeljala« Tržaški oktet k Pertiniju
liko temno in s freskami poslikano dvorano s starinskim pohištvom in z veliko mizo in nekaj stoli na sredini. Bili smo nestrpni a dobro razpoloženi.
Medtem se je čakanje nekam Čudno vleklo in najavljena ura za sprejem se je odmikala. Tudi nemirno odhajanje in prihajanje ljudi iz protokola je postajalo Čudno, nenavadno in celo na mirnem Jelkinem obrazu se je zaCel risati nemir.
Potem je kot strela udarilo med nas. Nekdo iz protokola se je vrnil v našo »čakalnico« in sporočil, da sprejema ne bo, da predsednika ni, potem da je presednik utrujen, da je šel počivat, ker da ga popoldne Čakajo še druge obveznosti.
Nismo mogli verjeti! Razumeli smo, da je Pertini pri svojih letih lahko utrujen, toda naš obisk je bil vendar dogovorjen in potrjen, Jelki celo osebno, celo ura je bila natanko določena. Mar smo res zaman naredili pot iz Trsta do Rima?
Tedaj je stopila v akcijo Jelka, mirna, zbrana, trezno je ocenila nerodno situaciji in iz oči je brala obup pevcev Tržaškega okteta in nas, njegovih spremljevalcev. Boris je bil ves bled v obraz. Odšla je iz naše »čakalnice« in z njo tudi Bonatti pa še nek-
do iz njegovega poznanstva na Kvirinalu. Sli so reševat zagato in do nas so prihajala križajoča se sporočila, zdaj ugodna, zdaj neugodna, zdaj optimistična potem spet ne in naša zaskrbljenost se je stopnjevala vse do trenutka, ko je le prišlo odrešilno sporočilo: predsednik vas bo sprejel, vas že Čaka v svojem delovnem salonu. Veselo vest je prinesla prav Jelka in oCitno je bilo, kako se je tudi njej odvalil težak kamen od srca.
Ko smo stopali po stopniščih in skozi vrsto dvoran do predsednikove sobe, nas je vodila Jelka kot da bi hodila po domaCem stanovanju, saj ni bila prvič v teh prostorih. Pri vhodu v sobo nas je Čakal Pertini, miren in rahlo nasmejan. Najprej se je rokoval z Jelko in ji mimogrede nekaj pošepnil na uho, morda je šlo za pojasnilo za zamudo, potem s predsednikom Okteta Borisom Pangercem in po vrsti s pevci in z vsemi nami iz spremstva. Potem ko je Pangerc vse poimensko predstavil, nas je Pertini brez vsake formalnosti povabil naj sedemo na fotelje in nazadnje sedel še sam na svoj stalni predsedniški fotelj. Borisa je hotel imeti na svoji desni, Jelki pa je kar odredil mesto na svoji levi in sebi najbližje na fotelju, na katerega smo po-
sedli še predsednik Glasbene matice Semen, jaz in dva pevca. Vmesni stol med Pertinijem in Jelko je moral ostati prazen, ker je bil, tako so potem povedali vedno rezerviran za prevajalca, tudi Ce ga ni bilo in ga tokrat res tudi ni bilo treha, saj je bil pogovor kar hitro povsem domaC.
Ko smo se tako povsem neformalistiCno udomačili okrog Pertinija, suhega, majhnega, fizično res utrujenega toda živega prodornega pogleda skozi moCna oCala in z nepogrešljivo pipo, ki si jo je takoj prižgal, je prva beseda spet pripadla Jelki. Pertiniju se je najprej zahvalila za sprejem in poudarila, da Slovenci, ki živimo v mejah Italije, visoko cenimo predsednikovo odkrito in brezkompromisno zavzemanje za družbeno pravičnost, za mir in enakopravnost med narodi in da spoštujemo v njem osebnost, ki je vse svoje življenje in ves svoj politični boj namenila demokraciji in svobodi. Potem je še dodala, da ga prav zato želi Tržaški oktet, kot izraz slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, počastiti s slovensko narodno in borno in drugimi pesmimi in mu tako izreči priznanje in zahvalo.
Pertini je zbrano poslušal Jelkine besede. Govorila je počasi s tistim
zanjo značilnim melodičnim glasom, ki pa je z vsako besedo izžareval zagretost v tolmačenju naše slovenske stvarnosti. Enkrat ali dvakrat jo je tudi pritrjevalno prekinil, kot da bi njenim besedam hotel dati še dodaten pomen. Ko pa je potem Semen zaCel predsedniku opisovati neurejen položaj slovenskega glasbenega šolstva v Italiji in Glasbene matice, in je hotela k temu še nekaj dodati tudi Jelka, jo je takoj ustavil rekoC: »Ti bodi zdaj tiho,« potem pa se ji je še v istem hipu očetovsko nasmehnil kot da bi se ji hotel opravičiti. Jelka je seveda poznala Perti-nijeve vCasih rezke navade, in tudi njegovo dobrosrčnost, pa se je še sama umevajoče nasmehnila.
Potem je govoril še Boris o Oktetu dokler ni Pertini nazadnje rekel: »Zdaj pa zapojte, saj ste najbrž zato prišli k meni na obisk...« In fantje so zapeli in Pertini je poslušal in pritrjeval, sam pa sem imel vtis, da ga je najbolj ganila presunljiva partizanska žalostinka o prečudnem cvetu v zemlji Črni.«
Po slovesu, ko je spet vsakemu od nas stisnil roko, Jelki še posebej prisrčno, smo se pred Kvirinalom fotografirali z Jelko na sredini, dobro se zavedajoč njene odločilne vloge v tistem muCnem tre-
nutku v Čakalni dvorani. Pozneje, ko sva se spominjala tega, za Tržaški oktet tako pomembnega srečanja s Petinijem, mi je zaupala, da so ljudje iz Pertinijevega protokola namerno odlašali z uro sprejema, da bi predsedniku dali še nekaj Časa za počitek po nekem sprejemu pred nami in da ga o našem prihodu zato tudi niso takoj obvestili. Ko pa so mu končno le povedali, da je Tržaški oktet že debelo uro v Čakalni sprejemnici, je brez oklevanja rekel: »Ja, zakaj pa ne pridejo gor?«.
V	enem od svojih pogovorov za Primorski dnevnik o svojih senatorskih izkušnjah in o svojih največkrat napornih prizadevanjih za koristi naše narodnostne skupnosti med kamni rimski mlinov, da si sposodim to SpetiCevo prispodobo, je Jelka med posebno prijetne dogodke uvrstila prav Oktetov obisk pri Pertiniju.
V	memoarih 25-letne zgodovine Tržaškega okteta bo Jelka GrbCeva, ženska ki je do poslednjih moči z dostojanstvom odigrala svojo življenjsko vlogo politične delavke, anti-fašistke in tržaške Slovenke, tudi zato ostala zabeležena kot spoštovanja in hvaležnosti vredna osebnost.
Jože Koren
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 21. aprila 1996
_____FILM VIDEO MONITOR / PROGRAMSKI DIREKTOR ALEŠ DOKTORIC_
»Prikaz je odrazil trenutno šibkost slovenske produkcije«
Enajsta izvedba goriškega Film Video Monitorja, ki ga je tudi tokrat pripravil Kinoatelje, je za nami. O festivalu smo se pogovorili s programskim direktorjem Alešem Doktoričem (na sliki, desno, z režiserjem Metodom Pevcem, foto Studio ReportageJ.
Katere so bile letošnje programske izbire? Jih je bilo lahko uresničiti?
»Film Video Monitor predstavlja slovensko filmvideo produkcijo, ki je v teh letih malce »bolehna«, ker sta bodisi filmska proizvodna organiziranost kot tudi televizijska v nekakšnem prehodnem momentu. Slovenska kinematografija se po zaključku obdobja, v katerem je imela eno samo proizvodno hišo, ni še dokončno ustalila.
Priča smo razdrobitvi energij na konstelacijo producentov, ki jim je Filmski sklad posrednik javnih sredstev. Po drugi strani pa s'e tudi TV Slovenija mora soočati s konkurenco, ki ji je za petami, in obenem skrbeti za ohranjevanje nacionalnega programa. Dela, ki smo jih predstavili na letošnjem Film Video Monitorju so odraz takega negotovega stanja, ki se odseva tudi na samo njihovo ustvarjalno dimenzijo.«
Katere ugotovitve so iznesla srečevanja ob festivalu in kakšna mnenja so prišla do izraza na okrogli mizi? Katera smer se prireditvi nakazuje v bodoče?
»Mislim, da so bolj kot iz de-
bat odgovori bili razvidni iz dnevno skromne prisotnosti občinstva, pa čeprav je otvoritveni večer napolnil dvorano Kulturnega doma z zelo raznoliko publiko, različno po narodnosti, starosti in, si predstavljam, tudi po okusu. Film Video Monitor mora vsekakor postati bolj zanimiv, bolj pomemben na krajevni ravni in v obeh državnih prosto-
rih in predvsem beležiti svoj obstoj tudi čez leto s spremnimi pobudami. S tem je v prvi vrsti povezana nova programska zasnova, ki predvideva odpiranje prostora drugim filmskih stvarnostim, ki so s slovensko primerljiva. Za prihodnje leto imamo v načrtu globalni pregled filmvideo ustvarjanja alpskih etničnih skupnosti. Slovenija ima že svoj nacionalni filmski festival v Portorožu, ki je med drugim šele sedaj osvojil obliko
filmskih in video prezentacij. Monitor se bo zato programsko in ne samo komunikacijsko vključil v širši prostor.«
Je to povezano z letošnjim uvajanjem interneta?
»Letos smo nakazali željo po raziskovanju novih poti, s tem da smo se odprli globalni komunikaciji interneta in njegovi web umetnosti. Okrogla miza Sloven-
ski filmvideoweb 96: steze in avtoceste komunikacije je pokazala, da nekateri vidijo v tem samo možnost razširjanja informacij, kot to delajo v bolj tradiconalni obliki časopisi, drugi so internet zagovarjali kot novo komunikacijsko sredstvo, ki proizvaja tudi nove oblike umetnosti. Tako se je zgodilo s fotografskim aparatom, neumnim strojčkom, s katerim lahko tudi ustvarjamo umetniška dela.«
Maša Tomadini
Mnenje zvestega spremljevalca
Giacomo Gambetti je v Gorici vztrajen spremljevalec dogodivščin slovenskega Sima. Filmski kritik, urednik revije Lumiere, direktor Beneškega filmskega festivala od leta 1974 do 1976; a ne samo kritik, saj se je ob Paso-liniju aktiviral pri izvedbi prvega Mednarodnega filmskega festivala v Gra-dežu (1970). Ob koncu letošnjega potovanja skozi slovenske filmske slike je tako povzel svoje rtise.
»Slovenski film je očitno v prehodni dobi. To je krizni čas, ki ne bo trajen. Struktura slovenskega filma Se ni prebolela prehoda od jugoslovanske, recimo kar državne knematografije, v kinematografijo privatističnega tipa. Kako pa bi to zmogla v tako kratkem razdobju! Ključne ustanove so sveže, stopicajo negotovo kot nekajleten otrok, čakajo na ureditev, čakajo, da se začasne naloge spremijo v trajne funkcije. To je čas, ko Številnim pomembnim avtorjem ne uspe uresničtiti, kar bi hoteli, mlajši pa so brez referenčnih točk. Stroški za film so pretirani, koprodukcije, sponsorizacije in podobno silijo avtorja v mučno iskanje denarja. Vloga televizije, ki bi lahko bila dopolnilna ali celo nadomestilna, tudi ni jasna. Vse to zapleta že itak nedoločen položaj. Kar sem videl na platnu, pritrjuje pravkar izrečeni oceni. Prizadelo pa me je predvsem spoznanje, da ni filmov, ki bi bili v trdi navezi s stvarnostjo, z aktualnimi tokovi, v njih ni znamenj o današnjih težavah, ne slovenskih, niti evropskih. Presenetilo me je pomanjkanje pozornosti ali koncentracije v stvarno in sodobno.
Slovenski filmvideo obramenjuje ob-
stoj številnih različnih struktur, ki se medsebojno pogojujejo in dopolnjujejo. To je anomalija. Potrebna bi bila le ena, razvejana struktura. Obtežena procedura republiškega Fimlskega sklada pri financiranju, izboru scenarijev in nadzoru realizacije je podobna težki konjski opravi, zaradi katere ni pogojev, da bi nastala dela, ki bi razmišljala o sočasnem življenju. Tudi italijanski film doživlja težak čas, v katerem se generacije zamenjujejo itd. Slovenski film se žal ne razlikuje po boljšem zdravju.«
Kaj pa korist in učinek Film Video Monitorja?
»Njegova korist je realna in neoporečna, ker sluzi vedenju. Ker pa nima zasluge za lepe filme, ne krivde za grde, mora biti njegova naloga to, da pripravlja filmom na rob debatne priložnosti. Zato naj okrepi informativno zasnovo, razširi krog poglabljanja in dokumentacije. Naj se bolj množično vključi vanj avtorje, občinstvo in kritike.«
Nazadnje še to: odkod vaše zanimanje za slovenski film?
»Zanimajo me ”male” kinematografije, ki jih ne poznamo, kjer jim trg ne dovoljuje, da bi nas dosegale. Niso manj pomembne od velikih, včasih so znale pokazati izredne filme in uveljavile kvalitetne osebnosti.
Dobro poznam indijsko kinematografijo, ki producira letno 700-800 filmov -ogromno število -, a je v Italiji ne poznamo. Prav tako ne poznamo slovenske kinematografije s 3 filmi, portugalske z 8, madžarske z 22. Ne poznamo ničesar, zato je moj prvi interes spoznavanje.«
Igor Devetak
___________OD LETOS TUDI WEB / RAZGOVOR Z VUKOM COS1ČEM_
»Internet je žival, ki zna hoditi okoli ovir«
11. Film Video Monitor je k svojemu tradicionalnemu naslovu - film tv video - pridal besedico web in s tem enozložnim znakom pokazal, da je raziskavo razprl na področje računalniškega kovanja vizualnega sporočanja in novega mišljenja: internet uvaja v socialno dinamiko načelo interaktivnosti, to pa pomeni dialog. Razlog za takšno vsebinsko odločitev tiči v prepričanju, da umetniška uporaba računalniških zmogljivosti in vstop umetnosti v mare ma-gnum interneta že postavljata izzive ustaljenim praksam ustvarjanja in porabe filmvidea. Pri realizaciji cyber cafeja in web-programa so sodelovali s Kinoateljejem skupina Ljudmila iz Ljubljane in Web-designerji goriške agencije Krea. Pogovoril smo se z Vukom Cosičem (na sliki, foto Studio Reportage), ki je v Gorici "operiral” za Ljudmilo.
Predstavite prosim najprej sebe in Ljudmilo?
»Deloma sem odgovoren za projekt Ljudmila - Ljubljana Digital Media Lab Soros Fondacije v Ljubljani. To je nehierarhijski kolektiv treh-šti-rih članov, v glavnem računalničarjev in umetnikov, ki se ukvarjamo z raziskavami in produkcijo na križišču umetnosti in Interneta. To pomeni, da teoretsko, samoreferenčno in samo-refleksivno iščemo definicijo tega križišča. Iščemo način, da se o tem govori. Iščemo nov besednjak in iščemo nova področja.«
Odkod internet?
»To je tehnološki kompendij, ki ga je ameriško obrambno ministrstvo naredilo pred petindvajsetimi leti za potrebe doktrin, vezanih na ”cold war”- hladno vojno. Sistem deluje na nehierarhijski osnovi: ne obstaja centralna točka komunikacije, kot je to centralna pošta pri telefonih. Sporočilo potuje po različnih poteh in internet je žival, ki se je naučila iti okoli ovir. To je danes zelo pomembno, ko gledamo
na poskuse držav, da bi posegale in omejevale intemet-komunikacijo. Ker pot paketa informacij v internetu ni vezana na centralno točko, sta ovira in cenzura v praksi nemogoči.
Katera je realna novost interneta?
»Prinesel je v kvaliteto komuniciranja - tistim seveda, ki so novost sprejeli - možnost vodoravne, nehierarhijske komunikacije brez kontrole in vpliva države. To zna imeti vlogo in očitno korist pri vseh formah političnega aktivizma, a tudi v domeni umetnosti, v domeni pravzaprav vsakega področja človeškega delovanja. V središču je preprosto to, da te hierarhija ne more usmerjati.
Hočete primer? Zapatisti so vodih neko svojo vojno - ne gremo v detajle, niti niso pomembni za zgodbo - mehiška država pa je hotela z njimi obračunati v frontalni konfrontaciji. Ko ne bi imeli zapatisti dostopa do interneta in ne bi po njem razširili svojega manifesta, pojasnili, kaj
se dogaja oz. dali svojo varianto, in ko bi ne bilo na podlagi te objave mednarodnih reakcij, bi mehiška vlada brez pretirano velikih težav puntarje likvidirala. V vsakem primem je internet služil zaščiti človeških pravic. To je zelo konkreten primer intemetove koristi v funkciji ele-miniranja hierarhije pri komunikacijah. Z angleščino rečemo, da je to komunikacija ”many to many” - mnogo do mnogih in ne "one to many” - emihranje iz centra. Zato kroži v svetu parola, da je internet demokrahčen, revolucionaren medij. Toda, seveda, uvajanje takšne tehnologije ne pomeni avtomatske demokratizacije družbe.«
Je takšna tehnologija vsakomur dostopna?
»Trenutno obstaja demokratičnost produkcijskih kapacitet. Ce posplošujem, to pomeni, da si lahko vsakdo privošči najboljši računalnik, ker ne gre za ogromno vsoto denarja, in razpolaga z istim tehnološkim potencialom, s katerim komunicira največja korporacija - Coca Cola, CNN, angleška vlada ah slovensko ministrstvo za zunanje zadeve.«
Nekam ste napisah, da je mnetnost šla v ki-berprostor.
»Govorim o tisti umetnosti, ki je doživljala v zadnjih sto letih določene spremembe zaradi ogromnega teoretskega napora množice inteligentnih ljudi. V tem smislu je sedaj prostor interneta - cyberspace - kiberprostor področje nastajanja novih umetniških form, ki so privlačne za umetnike, ki jih zanima bolj intenziven, bolj progresiven, bolj cerebralen doživljaj.«
Kam pa je šel Film Video Monitor v trenutku, ko je odprl okno v cyber space?
»Goriški festival je enostavno dognal, da se očitno nekaj dogaja na področju umetniških form. V Sloveniji obstaja pojav razširitve polja delovanja vizualnih umetnikov na internet. Po-
zornost za novo vsebino je znamenje razumevanja sodobnih procesov in reagiranja nanje. V tem smislu FVM spremlja na hiter in ustrezen način te preobrazbe.«
Kako pa razmišljajo filmarji o internetu?
»Film je zadnje v nizu umetnosti, ki je tako rekoč socialno priznana. Glavna kritika filmske umetnosti v času, ko se je film prvič pojavljal v cirkusih in gostilnah, je trdila, da stroj ne more delati umetnosti, da posledično film ni umetnost. Nato so filmarji le prišli do socialnega statusa umetnikov. Danes pa napadajo internet z istim besednjakom, ki so ga rabili obrekovalci filma. Zazdelo se mi je smešno v zgodovinskem smislu.«
Ah je vedno večja odvisnost od stroja realna potreba človeka?
»Računalnik je kot avto, uporabiš ga takrat, ko hočeš premagati neko razdaljo in se ti ne zdi primerno, da pešačiš recimo 800 km. V tem smislu je avto koristen in se je kot orodje premaknil bliže človeku in mu spremenil življenje. Računalnik je potencialno tak. Obstaja dolg seznam stvari, pri katerih je računalnik nezamenljiv. Odgovoren odnos do računalniške tehnologije pa ni hlapčevanje tehnologiji.«
O prihodnosti razmišljate z optunizmom/pe-simizmom?
»Glede umetnosti sem optimist. Zdi se mi, da bo minimalno število na nov način občutljivih ljudi našlo način za uveljavitev specifičnih internetovskih umetniških form, ki bodo same medij za prenos novih občutljivosti. V domeni socialne vloge te nove tehnologije pa nisem optimist, ker je kljub lepim obljubam internet proizvod tistih ljudi, ki niso znali urediti fizičnega prostora in fizične skupnosti.
Igor Devetak

Garden
Center
izdajo ’96»
prodajni Center
Ulica Flavia di Stramare 133/A (1 km pred mejnim prehodom Rabuiez) Tel. 231985- MILJE
Sgaravatti
GARDEN CENTER
Obalna cesta 6/1 Trst-Tel. 224177 (nasproti centra za fizika)
•	NAČRTOVANJE IN REALIZACIJA VRTOV IN BALKONOV
•	ŽIVE MEJE
•	OKRASNO DREVJE
•	SADNO DREVJE
•	OPREMA ZA VRTNARSTVO
•	NAMAKALNE NAPRAVE
- RAZSTAVA TRAJNIC -
Blazinaste trajnice že cvetijo
Kako polepšati zidne površine na vrtu in zakriti razpoke
Že cveto obrobki z nizkimi trajnicami, ki preraščajo robnike, nižje zidove in nas razveseljujejo z neštetimi drobnimi nežnimi cvetovi. Se marsikaj bi bilo lepo, če bi prekrile puste škarpe ob cesti, Ce bi poganjale namesto plevelov iz razpok med kamni privlačne rastline. Med enobravne
blazine moCno razraščajočih se trajnic, na primer smiljke iz arabskih šmarnic, zasadimo Se druge: nizke flokse ali plamenke v raznih barvah, rumeno svetoCi frobelj-nik, rožnate, rdeče, modre in vijolične au-briecije, da bo nasad barvitejši.
Ob cvetenju teh blazin ne smemo dehti in presajati, brez škode pa mednje zasaja-mo nove blazinaste tranice, ki jih kupimo v vrtnariji vzgojene v lončkih. V naših vrtovih manjkajo še številne lepe in nizke trajnice, ker še niso dovolj poznane. Zadnje Čase se dobi vse več teh rastlin, zato ne bo odveC, da veste, s katerimi bi lahko še obogatili svoj vrt.
Za skalnat breg je zelo primeren vijolično modri kosmatinec, ki raste tudi samoniklo. Se privlačnejša pa je njegova rdececvetna vrtna sorta Anemone pulsati-la Rubra. Njuno cvetje se že odpira. Poleg belo cvetočega arabisa ah repnjaka je zelo privlačen tudi rožnato cvetoC arabis. Malo znane so tudi alpske astre, Aster alpi-nus, ki cveto spomladi večinoma vijolično, so pa tudi sorte z belimi in rožnatimi cvetovi. Z njimi bo zacvetel tudi peCnik -Armeria, ki cvete z rožnatimi, pa tudi belimi drobnjakomvim podobnimi cvetovi.
Nižja, izredno skromna trajnica z velikimi dekorativnimi listi je bergenija. Razširjena je po naših vrtovih, niso pa Se
znane številne lepe nove sorte, ki se še niso utrle poti v naše vrtove.
Medtem ko so spomladi cvetoče trajnice še dosti dobro zastopane, pa manjkajo tiste nizke trajnice, ki cveto za njimi in poživljajo nizke zidove ah skalnjak tudi ko spomladanske trajnice odcveto. Od maja do junija, nekateri pa Se dlje, cveto razni klinčki; ne le polnjeni binkoštni, paC pa še drugi nizki nagelcki v sortah od belih do rožnato rdečih. Prek zidu se z rožnatim cvetjem lepo poveša komaj 30 cm visoka pajčolanka - Gypsophilla re-pens osenschleier, ki cveti v juliju in avgustu. V zgodnjem poletju cveti na najbolj sončnem prostoru sončece - Helionthe-mum, v rumeni, oranžni, rožnati in rdeCi barvi. Res pa potrebujejo njihovi zimzeleni grmički pozimi zaščito pred soncem in vetrom, da se ne izsuše.
Ne smemo pozabiti tudi na nizke zvončnice, karpatske in še druge, ki poleti odpirajo neštete nežne modre in bele zvončke. Z rožnato rdečimi cvetovi se poleti postavlja skromni, a močno razraščajoči se Polyfonum ali okrasna dre-sen. Z velikimi rumenimi cvetovi pa nas vse poletje razveseljuje misurski svetlin-Oenothera missouriensis, ki se je s svojimi plazečimi poganjki in velikimi cvetovi še posebno vpadljiv.
K njim lahko zasadimo še najraznovrst-nejše nizke homuljice - Sedum v sortah, timijan, netreske, kamenokreCe in še
nekatere. Vse so izredno skromne. V pravi združbi prideta do izraza tudi njihova zanimiva rast in barvitost listja ah rozet, zato se zanimive tudi, ko ne cveto.
A.B - K.G.
naiize
OPREMA
□	SENČNIKI - KLOPI - STOLI - MIZE
□	BAZENI IN OPREMA
□	BARBECUE IN VELIKA IZBIRA ARTIKLOV ZA ZELENE POVRŠINE
Državna cesta 202 - križišče pri Proseku Tel. (040) 225498 - TRST
MOCI/02

Agraria
MOČILNIK
Ul. Udine, 18 - Tel. 418878
TRST
•	motorne žage in kosilnice
•	vsi nadomestni deli
OGLASE
PRIPRAVIL
I®
PUBLIESTsn
Ul. Valdirivo 36 34132 TRST
TEL. 040 - 7606529 FAX 040-768697

ZADRUŽNA
KRAŠKA
BANKA
r/omača /jas/Arz
Sedež:
Opčine - ul. Ricreatorio, 2 Tel: (040)21491
Podružnice:
TRST - Trg Liberta, 5 NABREŽINA - Trg Sv. Roka, 106 SESUAN, 44
BAZOVICA - ul. Gruden, 23
NA OPČINAH SMO ODPRTI TUDI OB NEDELJAH OD 10.00 DO 12.00 URE.
ZASTOPNIK
GOLDONI
^Eenassi
ED0ARD0 FURLANI
UL. MILANO 25 - TEL. 632200
VRTNARSTVO IN NASADI
R. BUDIN
Medeja (Gorica) - Tel. 0481/67247 v Trstu telefon: 040/361226
• vrtnarska dela 6 lastni nasadi drevesnic in sadnega drevja
mobili
pohištvo
iMf V
iMh
ySS
IpT
A/b/ič/oo $ 'SWi6o/om rsv (ca za fopj c/om in top/ ort.
prosek 546 - Trst (ob travniku jelenov) tel. 040 - 225277 fax 040 - 251191
IL POLLICE VERDE s.a.s.
j GARDEN CENTER
TRGOVSKI CENTER ZELENJA
V pomladnem času
V DAR
priročnik
»SALUTE DELLE PIANTE - ZDRAVJE RASTLIN«
antiparasitarna —.
sredstva Bayer
*
in semena RO\AL SLUIS
Tržič - Ulica Boito vogal ulice Portorosega - Tel. 0481/410367

OLJKARSTVO / ZAHTEVA ZADRUGE
r VOLITVE BODO KONEC MAJA n
Zaščititi poreklo našega olja
Predsednik zadruge Mihalič zahteval tudi za naše olje »zaščiteno poreklo«
Večkrat smo že z zadovoljstovm ugotavljali, da se je v zadnjih dobrih desetih letih oljkarstvo na Tržaškem ponovno povzpelo tako po količini kot še posebno kakovosti oljenega olja. Vsajenih je bilo, tudi po zaslugi takoi-menovanih »oljenih kampanj« in ustreznih prispevkov, na stotine in stotine novih oljenih sadik, ki že nekaj let dejajo žlahten sad, in še vedno ljubitelji te panoge zasajajo nove. Pred leti se je tudi stara »torkla« ne samo preselila v nove prostore, paC pa se je tudi modernizirala, da je lahko bila kos razvoju in potrebam.
Kmetijska zadruga, ki nosi najveeji delež pri razcvetu oljkrastva pri nas, je tako prišla do spoznanja, da je prišel Cas, ko je treba narediti še korak dalje, in našo oljeno proizvodnjo in njeno kvaliteto tudi bolje ovrednoti in predvsem zaščititi njeno tipičnost, po kateri odstopa in se razlikuje od sicer tudi na splošno kvalitetne oljene proizvodnje v Italiji.
Z drugimi besedami povedano, da povzamem kar je predsednik zadruge
Boris Mihalič zapisal v vabilu vsem oljkarjem, napočil je Cas, da lahko za naše olje zaprosimo za »zaščiteno poreklo«, torej za DOC, tako, kot je to že doseženo za naša vina z Brega in Krasa. Mihalič v nadaljevanju pravi, da pot do priznanja DOC preko ministrstva, ne bo lahka in niti kratka, zato pa je treba sprožiti postopek Cimprej v upanju, da bo uresničen v nekaj letih.
V ta namen predsednik Kmetijske zadruge predlaga da bi, skupno z deželnim nadzorništvom za kmetijstvo, s stanovskimi organizacijami kot so Kmečka zveza, Zveza neposrednih obdelovalcev in Unione argricoltori, pa še z deželno ERSA in s tržaško pokrajinsko upravo, sklicali srečanje oljkarjev, kjer bi predstavili osnutek pravilnika za zaščitni znak in se tudi dogovorili kako zastaviti in izpeljati postopek za dosego »zaščitnega porekla« za naše oljčno olje. Predlagano srečanje bo v torek, 23. t.m., ob 18. uri v občinski dvorani »Giuseppe Negri-sin« v Miljah, na Trgu Republike 4. (en)
Priprave za volitve v jusarske odbore
Kot smo že poročali bodo 26. maja letos volitve jusarskih odborov, za katere je treba kandidatne liste predstaviti od 8. ure 26. do 12. ure 27. aprila. Na Tržaškem bodo volitve jusarskih odborov v Bazovici, pri Banih, v Lonjerju, Barkovljah, na Padričah, Proseku, Opčinah in Medji vasi, kjer so bile leta 1980 tudi prve volitve jusar-skega odbora na Tržaškem.
Za pripravo volitev in za sestavo kandidatnih list so v teh dneh že bili in še bodo sestanki vaških odborov, na katerih pa se pogovarjajo tudi o vrsti vprašanj, ki zanimajo jusarje in srenje. Zanimanje za volitve, na
katerih bodo kandidatne liste enotne, vlada precejšnje zanimanje, saj jusarskim odborom pritičejo nekatere pomembne pristojnosti pri upravljanju bogastva, ki ga še vedno predstavlja zemlja.
Tržaški župan Illy je medtem že dal izobesiti razglas o volitvah v odbore za loCeno upravljanje jusarske lastnine in sicer v italijanščini in slovenščini, Kmečka zveza je pa na župana Illyja naslovila dopis s prošnjo, da bi tudi ves volilni postopek potekal dvojezično od dvojezičnih tiskovin (plaketi, volilna potrdila, vo-lilnice itd.) do dvojezičnega osebja na voliščih.
NOVICE
Za izboljšanje storitev
V zvezi s prenavljanjem tržnice za sadje in zelenjavo na debelo na Marsovem polju in s Stališči, ki jih je Kmečka zveza postavila v imenu vrtnarjev, svojih elanov, občinski odbornik prof. Fabio Neri sporoča, da je vzel na znanje izražene predloge in da je občinska uprava vsekakor pripravljena izboljšati funkcionalne zmogljivosti sedanje strukture trga na debelo v pričakovanju zgraditve nove tržnice za trženje agroživilskih pridelkov na debelo.
Znižati davek za smeti
Kmečka zveza je že lani za svoje člane predložila prošnje v smislu zakona 507/93, da se tej kategoriji za 30 % zniža davek na odnašanje smeti. Na to vlogo je KZ prejela zdaj odgovor, v katerem pristojni vodja sektorja sporoča, da je treba prošnjam priložiti še katastrsko potrdilo o terenih, iz katerega izhaja kmetijski značaj terenov na katerih stoji poslopje. Glede na to, da se bliža zaključek seznamov za leto 1996, omenjeni funkcionar prosi za Čimprejšnjo dostavo zahtevanih potrdil.
STROKOVNI NASVETI VINOGRADNIKOM
Trsna kodravost -akarinoza
Bolezen povzročajo mikroskopske pršice, ki jih je zadnja leta pri nas vedno več
Trte se prebujajo in kmalu bo dela v vinogradu vedno veC. Zlasti se bodo sedaj začele pojavljati razne bolezni in škodljivci. Poleg običajnih bolezni, ki jih moramo vedno zatirati, kot npr. peronospora in oidij, se pogostokrat v naših vinogradih pojavijo druge bolezni, ki jih zatiramo le, ko so prisotne v večjem obsegu. Nekatere bolezni ali škodljivci pa se pri nas le občasno pojavijo ali v veliko manjši meri. Včasih pa slednji pridejo na dan izjemoma v večjem obsegu. Ker je vinogradništvo ena najvažnejših panog v kmetijstvu na Tržaškem, bomo od danes naprej posvetili delček naše rubrike opisu znanih in manj znanih bolezni, ki pogosto tarejo naše vinogradnike.
Med škodljivci trte
zadnjih letih v naših vinogradih čedalje pogostejša, zato je treba posvetiti primerno pozornost.
Pršica je izredno majhna, meri le 015 - 0,
2 mm. S prostim očesom je ni mogoče opaziti, pod povečevalnim steklom pa tudi ne. Pod mikroskopom pa vidimo živa-lice svetlorjave ali rumenkaste barve, ki so podolgovate oblike in na eni strani bolj široke. Pršce prezimijo pod lubjem in ob odcepu enoletnega lesa s starejšim. Ko se trta prebuja, pršice gredo na poganjke, najraje na tiste, ki se nahajajo ob bazi. Pozneje se nastanijo na liste, pogostokrat na
spadajo tudi pršice. Po navadi so pri nas prisotne v taki meri, da niso škodljive. V določenih pogojih se pa lahko čezmerno pomnožijo. Med nje sodi tudi pršica, ki povzroča Trsno kodravost ali akarinozo. Znanstveno ime je Cale-pitrimerus viti s. Prisotnost škodljivca je v
gornje. Letno imajo 4-5 ali več generacij.
BOLEZENSKI ZNAKI - so različni in odvisijo od fenološke faze rastline ter od rastlinskega dela, ki ga napadejo. Ko se trta spomladi prebuja, brsti ostanejo majhni, listi težko rastejo in ostanejo ne prave oblike. Poleti se prši-
ce lahko nahajajo na listih, ki še rastejo. Listi se v teh primerih zvijejo v kupo. in imajo brezbarvne večje ali manjše madeže. Medčlenki ostanejo majhni. V primeru poznega napada, oz. takrat, ko listi ne rastejo veC, se na istih pojavi kot neka prevleka, ki je rjavobronaste barve, ki sicer nekoliko spominja na bolezenske znake rdečega pajka, le da je v našem primeru odtenek barve nekoliko bolj vijoličast. V tem primeru uporabljamo tudi izraz »bronasta akarinoza«. Pozimi imajo obolele mladice zelo kratke medč-lenke.
Največ škode je pomladi, najbolj pogosto se pa pršica pojavi na mladih, dvoletnih trtah.
VARSTVO - Calepi-trimerus vitis ima, kot druge pršice na trti, številne naravne sovražnike, ki obdržijo njihovo število nizko. Zato bomo ukrepali s škropili le, ko bo to nujno potrebno. Večkrat nepremišljeno škropljenje veC
škodi, kot koristi, ker lahko uniči naravne sovražnike. V primeru večjega napada, škropimo v Času, ko trta brsti, to je prav te dni, s pripravkom na podlagi en-dosulfana (npr. Thio-dan), v odmerku 100-150 gr/hl vode ali s pripravkom na podlagi hromopropilata (npr. Neoron). Ta pripravka spadata v 1. in 2. skupino strupenosti, zato jih lahko nabavimo le, Ce imamo dovoljenje. V primeru, da smo prejšnje leto imeli moCan napad, lahko tik pred brstenjem ali ob prvih fazah tega škropimo s pripravki na podlagi cineba, maneba, mankozeba (Dithane), ki delujejo le preventivno in spada v 3. skupino strupov.
Sorodna pršica je eriophyes vitis, ki povzroča Erinozo. Na zgornji strani Isita se pojavijo značilne majhne gube (glej sliko). V naših vinogradih stanje ni zaskrbljujoče, tudi zaradi tega, ker škropljenja proti peronospori in oi-diju precej omejijo erinozo. Le v primeu proti napadu škropimo ob brstenju s pripravki navedenimi za trsno kodra-
vost.
dr. Magda Sturman
ZA SPOMLADANSKO SEJANJE
Izbrati kakovostno seme
Eno najvažnejših spomladanskih vrtnih opravil je brez dvoma sejanje in sajenje novih rastlin. Zato bomo to opravilo podrobneje opisali.
Velik pomen ima nabava kakovostnih semen. Včasih so semena pridobili doma. Iz dozorelih povrtnin prejšnjega leta so seme posušili, čez zimo hranili v suhem in hladnem prostoru, spomladi pa ga sejali. Veliko vrtičkarjev to še danes počne. Včasih dobimo iz doma pripravljenega semena res dobro zelenjavo, s takimi značilnostmi, kot si želimo. To pa ne drži vedno. Večkrat je doma narejeno seme slabše kakovosti od tistega, ki ga kupimo. DomaCe seme je namreč lahko »okuženo« z drugimi vrstami ali sortami rastlin, posebno Ce na našem vrtu gojimo veliko število različnih povrtnin. Iz sejanih rastlin na ta način lahko dobimo različne lastnosti od tistih, ki jih pričakujemo.
Kupljeno seme ima dobro lastnost, da ni okuženo z raznimi boleznimi, posebno z virusi. Viroze so v zadnjih letih zelo pereči fitopatološki problem. Z razliko od bolezni, ki jih povzročajo bakterije ali glivice, še ne obstaja zanesljivo škropilo proti virusom, zato zaenkrat lahko ukrepamo le preventivno, začenši prav z skrbno izbiro semena.
Za primer navedemo krompir, ki ga sicer razmnožimo z gomolji. Krompir je tipična gojena rastlina, ki se zlahka okuži z virusi. Ce sadimo krompir, ki smo ga sami pridelali prejšnje leto, se bo degeneriral, in Ce bomo to ponovili prihodnja leta, bo iz leta v leto slabši, manj bujen in manj produktiven. Razlog temu so
prav virusna obolenja, ki se iz leta v leto prenašajo na gomolje in iz gomoljev na rastlino. Zato je najbolje, da krompir za seme kupimo.
Ko že govorimo o izbiri semen, naj omenimo še hibridno seme. S tem pojmujemo tisto seme, ki ga pridobivamo s križanjem dveh vrst ali sort, ali pa le iz dveh rastlin iste sorte, vendar z različnimi kakovostmi. Za večino povrtnin velja, da so prvi potomci križanja - generacija F1 - po navadi popolnejši in močnejši. To ima genetski izvor. Iz kupljenega hibridnega semena bodo torej vzklile zelo kakovostne rastline. Hibridno seme uporabljamo le enkrat. 2e pri naslednji generaciji - F2 - kakovost rastline upada. Prvovrstno seme je torej pogoj za uspešno gojenje povrtnin, le na ta način si bomo zagotovili zdrav pridelek.
Temperatura se je končno le dvignila na sezonsko povprečje, tako da sedaj po skrbni izbiri semen, lahko sejemo večino povrtnin. Oh tem opravilu moramo dobro izbrati Cas, saj v tem mesecu pogostokrat dežuje. Po možnosti sejemo v vrste. Na ta način bomo olajšali vsa bodoča opravila, kot na primer okopavanje, izpuljenje plevela, redčenje, ogrinjanje itd. Po sejanju gredice pogrnemo z žakljevino. Poleg tega, da bo temperatura zemlje nekoliko višja, bomo na ta način branili nova semena proti dežju. Ce pa ne dežuje, moramo zmerno zalivati. Zelo dobro se odnese t.i. pojčevi-nasto vlakno, ki zelo dobro nadomesti žakljevino. To je bela tkanina, propustna za vodo in za svetlobo, odlično pa brani semena proti morebitnim nizkim temperaturam. To tkanino uporabljamo tudi
za zaščito rastlin, ne le proti hladnim temperaturam, temveč tudi proti nekaterim boleznim in žuželkam.
Povrtnine, kot so paradižnik, bučke, kumare in druge, lahko prej sejemo v lončke in jih damo v toplejši, a svetel prostor, da vzklijejo. Največkrat pa rastlinice kupimo.' Proti koncu aprila lahko na prosto sadimo veliko povrtnin: paradižnik, papriko, jajčevec, bučke, kumare. Rastlinice sadimo z zemljo vred, da se bolje ukoreninijo. Sadimo takrat, ko smo gotovi, da temperatura ponoči ne pade pod 12 stopinj Celzija. V primeru, da je še vedno hladno, rastline pokrijemo s pajCevina-stim vlaknom.
dr. Magda Sturman
Še nekaj mest za izlet na Eurofloro v Genovi
Za izlet z avtobusom na mednarodno cvetlično razstavo »Euroflora»v Genovi, ki bo 23. in 24. t.m. v organizaciji Centra za svetovalno kmetijsko službo CIPA, je na razpolago še nekaj mest v avtobusu. Informacije so na razpolago pri KmeCki zvezi v Trstu in Gorici. Okvirna cena izleta je 220.000 lir in vključuje poleg ogleda razstave še obisk oljkar-sko-vinogradniške kmetije v kraju Villa Carme-lo pri Sestri Levante, ogled mesta in na povratku večerjo v bližini Padove.
TENIS / MOŠKO PRVENSTVO B LIGE
NOGOMET / MLADINSKA PRVENSTVA
Prvak TC Firenze je bil za Gaja pretrd zalogaj
Jaka Božič in Aleš Plesničar resno zaposlila prva dva igralca toskanskega moštva - V zadnjem kolu Gaja prosta
V zadnjih prvenstvenih nastopih med mladinci uspešno samo Primorje
Sovodnje in Vesna sta izgubila - Juventina praznih rok v Manzanu - Začetniki Primorja Telital uspešni
Jaka Božič je Pambiancu iztrgal set (Foto Kroma)
Kot je bilo pričakovati, je bil državni prvak TC Firenze za teniško moštvo Gaje prehud nasprotnik. Za Gaj o je bil včerajšnji nastop na Pa-dričah poslovilni v kvalifikacijskem delu prvenstva B lige, saj bo naše moštvo v zadnjem kolu prosto. Kljub gladkemu porazu s 5:1 so številni ljubitelji tenisa tudi včeraj prišli na svoj račun, največ pa sta pri Gaji spet pokazala Jaka Božič in Aleš Plesničar, kljub temu, da nista bila v najboljši formi.
Božič, ki bo maja v Newcastlu spet branil barve Slovenije v Davisovem pokalu proti Angliji, je stal pred zelo zahtevno nalogo. Njegov nasprotnik Pambianco je namreč najboljši italijanski igralec med drugoka-tegorniki, kar pomeni, da zaseda na absolutnih državnih lestvicah položaj okrog destega mesta, takoj za največjimi kalibri. Na Padričah je pokazal razkošno paleto udarcev, v prvem setu pa je bil izredno učinkovit tudi na servisu. Božič se je po vodstvu z 2:0 ujel v nasprotnikovo igro, zato pa je v drugem setu vsilili Pambiancu hitrejši ritem igre in ga tudi presenetil. Pričakovanja, da bo tretji set izenačen, so, žal, kmalu splahnela, saj je Božič povsem popustil in se prebudil šele v šesti igri, ko pa je bilo že prepozno. »Zaradi vročine praktično ves teden nisem treniral in mi je v zadnjem setu zmanjkalo moči, treba pa je tudi reči, da je bil moj nasprotnik zelo dober,« je po srečanju povedal slo-
venski reprezentant.
Dvoboj med Alešem Plesničarjem in Frulli-nijem je bil dokaj zanimiv, čeprav je naš teni-sač v obeh setih osvojil samo po tri igre. V prvem setu je bila ključnega pomena deveta igra, ko je imel Plesničar priložnost, da zmanjša zaostanek na 4:5. V drugem setu je bilo izenačeno do 3:3, nato pa je Plesničar spet začutil bolečine v hrbtu (nekaj časa bo zdaj moral celo počivati) in ni mogel več nuditi pravega odpora močnemu nasprotniku.
Borut Plesničar v dvoboju z izkušenim Morde-ganom ni mogel priti do izraza, saj je igralec toskanskega kluba zaigral res izvrstno bodisi z osnovne črte bodisi na mreži, še bolj enosmeren pa je bil dvoboj med Pennisijem in Del Dega-
nom. Del Degan je proti boljšemu nasprotniku forsiral skoraj vsak udarec, a pri tem naredil preveč napak.
Skratka, tekma je bila odločena že po srečanjih posameznikov.
Gaja - TC Firenze 1:5
B. Plesničar (Gl) -Mordegan (B2) 2:6, 2:6; Božič (B4) - Pambianco (BI) 4:6, 6:3, 1:6); Del Degan (C2) - Pennisi (B3) 0:6, 2:6; A. Plesničar (B4)
-	Frullini (B2) 3:6, 3:6; A. Plesničar/B. Plesničar -Pambianco/Mordegan 4:6, 4:6; Del Degan/Božič
-	Frullini/Pennisi 6:4, 6:4.
Ostali izid 4. kola: Vir-tus Bologna - Meran 5:1. Padova je bila prosta.
Vrstni red: TC Firenze in Virtus Bologna 6, Padova 2, Gaja 1. Meran 0.
Prihodnje kolo: Firenze - Bologna; Meran - Padova.
Furlanke
gladko
ugnale
gajevke
Drugi nastop Gajeve ženske teniške ekipe v prvenstvu C lige se je na Padričah končal z gladkim porazom. Pokazalo se je, da je Fiumicello boljši in tudi resen kandidat za visoko uvrstitev. Nekdanja drugoka-tegornica Barduc-cijeva je bila za Dašo Grgič premočen nasprotnik. Njeni izredno raznoliki igri naša igralka ni bila kos. Klena Vattovani je bila proti neklasifi-cirani, a solidni Gia-luzovi v prvem setu v hudi krizi, v drugem pa je zaigrala solidno. Srečanje se je razživelo in je bilo tudi dopadljivo, Vattovanijeva pa bi si zaslužila igranje tretjega seta, vendar pa ji to ni uspelo. V igri dvojic sta gajevki po izenačenem prvem setu popustili in drugega gladko izgubili.
Gaja - Fiumicello 0:3
Grgič (C4) - Bar-ducci (Cl) 0:6, 0:6; Vattovani (C4) - Gia-luz (neklas.) 1:6, 5:7; Grgič/Vattovani - Comelli/Gialuz 5:7,1:6.
MLADINCI
POKRAJINSKO PRVENSTVO NA GORIŠKEM Sovodnje - Union 910:2 (0:1) SOVODNJE: Dimitrij Devetak, Moro, Fajt, E. Peteani, Pisk, Davorin Devetak (Ož-bot), Manuel Devetak, Gorjan (De Comelli), Tomšič (Figelj), Florenin, V. Peteani.
Sovodenjci so sklenili prvenstvo prav proti prvemu na lestvici, ki je na tem srečanju tudi moral osvojiti tri točke, da bi lahko slavil končno zmago.
Zato so gostje stalno napadali, čeprav so tudi naši imeli lepo priložnost za zadetek s Floreninom. Zmaga gostov je bila vsekakor zaslužena, čeprav bi tudi Sovodenjci lahko dali vsaj en zadetek NA TRŽAŠKEM Chiaibola - Primorje 1:2 (0:0)
STRELEC ZA PRIMORJE: Kuk. PRIMORJE: Murri, Turk, Lovrečič, Brai-ni, Fattorello, Ban, Emili, Kuk, Ferfolja.
Na zadnjem srečanju tega prvensta je Primorje poskrbelo za pravi podvig: čeprav je nastopilo le z devetimi igralci (zaradi bolezni in poškodb so manjkali Zangari, Franzot, Ostmuška, Milič, Luxa in Husu), je naše moštvo povsem zasluženo zmagalo. Proseški nogometaši so igrali izredno požrtvovalno in borbeno, junak tekme pa je bil Ivan Kuk, ki je dal oba gola. Naj omenimo še, da je na trenerski klopi sedel Danjel Gherbassi.
Sredi maja se bo proseško moštvo udeležilo turnirja v Vižovljah, na katerem bodo nastopile še ekipe Sistiane, Montebella Don Bosca in Vesne. (Gorazd)
Vesna - Sistiana 0:10 (0:2)
VESNA: Gruden, Toncich, Cossutta, Beno, Steffe, Urlini, Perini, Cividin, Vascotto, Schiavon, Polli.
Vesna se je poslovila od prvenstva z visokim porazom. Na zadnji tekmi je kriška ekipa nastopila s štetimi nogometaši in še nekaterih od teh so v teku prvenstva zelo malo igrali. Vesna je v prvem polčasu še kar držala korak z gosti, ko pa je sodnik v 5. minuti drugega polčasa izključil Bena, je Sistiana z lahkoto uhajala v kriški kazenski prostor in dosegla še osem zadetkov. DEŽELNO POPRVENSTVO Manzanese - Juventina 2:0 (1:0) JUVENTINA: Parno, Screm, MOotti, Su-bani, Franchi, Trampuš, Gallo, Balaben, Frutti, Gambino, Macuzzi.
Proti izredno solidnemu Manzaneseju je Juventina doživela poraz predvsem zato, ker so domačini svoje priložnosti izkoristi-li, Standrežci pa pri strelih na gol niso imeli sreče. Tekma je bila zelo lepa, obe ekipi pa sta zaigrali zelo dobro. Domačini so po-
vedli pet minut pred koncem prvega dela. V nadaljevanju je Juventina silovito pritisnila, medtem ko je Manzanese poskušal s protinapadi, nekaj minut pred koncem mu je tako usdpelo doseči še drugi zadetek in s tem rešiti vprašanje zmagovalca.
7 A	I 'MTIKT
TURNIR FRANCO SGARBON
Primorje Telital - Tavagnacco 3:1 (0:0)
STRELCI: Pauletič 2, Kante.
PRIMORJE: Furlan, I. Križmančič, V. Križmančič, Pilat, Cauter (Gregoir), Milič, Kante, Švara, Merlak, Strain, Pauletič (Milkovič).
Primorje je z lepo zmago na dobri poti, da se uvrsti v nadaljnjo fazo. Na turnirju sodeluje dvanajst moštev iz vse dežele, v skupini s Primorjem pa je še Riviera, s katero se bodo naši fantje pomerili v torek.
Proti Tavagnaccu je Primorje igralo napadalno že od vsega začetka, polčas pa se je končal brez gola zaradi spretnosti nasprotnikovega vratraja in netočnosti napadalcev. Tavagnacco je povedel takoj v začetku drugega polčasa (prosti strel), a Primorje je takoj lepo reagiralo in po lepi akciji Straina po levem pasu izenačilo s Paoletičem. Isti igralec in pa Kante sta končni rezultat postavila po lepi osebni akciji.
CICIBANI
NA GORIŠKEM
San Canzian A - Mladost 13:4
MLADOST: Pernarčič, B. Roner, Vižintin, Ceščut, Frandodlič, Ponzetta, Vidulič.
San Canzian je bil zanesljivo boljši od naših in svojo premoč je zlasti dokazal na tekmi, ki jo je dobil s 7:0. V obeh igrah pa so bioi mladi Doberdobci enakovredni gostiteljem
San Canzian B - Mladost 4:10
MLADOST: Peric, Gergolet, Bressan, Marušič, Ferlež, Bagon, Cecchini.
Najmlajši predstavniki Mladost so spet dokazali, da je to generacija, na katero je treba računati, saj so premagati tudi vrstnike San Canziana B.
MLAJŠI CICIBANI
PRVENSTVO CSI
Primorje Telital - S. Andrea 4:3 (2:0,0:2, 2:1)
STRELCA: Pipan 2 in Ziani 2.
PRIMORJE: Regent, Dobranovič, Dmškovic, Pipan, Kante, Ziani, Zuppin, Di Maria, Lucchesi.
Napad Primorja (13 golov v zadnjih dveh tekmah in tri zmage v skupno štirih) seje spet izkazal, a za to, da ekipa pride do gola z veliko lahkoto, je pravzaprav zaslužna vsa ekipa.
NOVICE
Infond Branik ženski odbojkarski prvak Slovenije
Infond Branik - Bank Austria Bled 3:0 (15:7,15:8, 16:14)
MARIBOR - Odbojkarice Infonda Branika so zasluženo osvojile naslov državnih prvakinj, saj so v peti odločilni tekmi v dvorani Tabor po 68 minutah igre s 3:0 ugnale Bank Austria Bled. Mariborčanke so bile v prvih dveh nizih izrazito boljše, najbolj zanimiv pa je bil tretji niz, v katerem so gledalci spremljali atraktivno igro. Mariborčanke so povedle s 7:3, a so jih gostje, ujele. Branikovke so nato z odličnim blokom spet povedle s 13:9, gostje pa se niso predale in celo povedle s 14:13. Imele so dve zaključni žogi, vendar so odbojkarice Infonda Branika so ob bučnem navijanju dosegle tri točke in si presrečne skurile v objem.
Criville najhitrejši na kvalifikacijah
SUZUKA - V Suzuki je bil v kvalifikacijah pred VN nagrado Japonske v motociklizmu v kraljevskem razredu najhitrejši Spanec Criville na hondi, pred Italijanom Rombonijem (aprilia), v četrtlitrskem razredu pa Japonec Harada (Vamaha) pred svetovnim prvakom Biaggijem Aprilia)
Izidi kvalifikacij pred VN Japonske - 500 ccm: 1. Alex Criville (Spa, Honda) 2:08.652, 2. Doriano Romboni (Ita, Aprilia) 2:08.753, 3. Jean-Michel Bayle (Fra, Yamaha) 2:08.922, 4. Katsuaki Fujivvara (Jap, Suzuki) 2:09.130, 5. T. Aoki (Japan) Honda 2:09.169; 250 ccm: Harada 0ap, Vamaha) 2:10.676,
2.	Biaggi (Ita, Aprilia) 2:10.685, 3. Numata (Jap, Suzuki) 2:10.795, 4. Jacque (Fra, Honda) 2.11.403, 5. Kato (Jap, Aprilia) 2:11.466; 125 ccm: 1. Ueda (Jap, Honda) 2:17.788, 2. H. Aoki (Jap, Honda) 2:17.864,
3.	Tokudoma (Jap, Aprilia) 2:17.990, 4. Sakata (Jap, Aprilia) 2:18.426.
r ORODNA TELOVADBA / SVETOVNO PRVENSTVO
Turi Chechi četrtič najboljši na krogih
...	...... i	SAN JUAN - Na ;
svetovnem prvenstvu v športni gimnastiki so bili na sporedu finalni nastopi moških na treh orodjih in žensk na dveh. Rus Vitalij Serbo je zmagal v parterju, Italijan Vuri Chechi (na sliki AP) na krogih - oba sta bila zmagovalca že na prejšnjem svetovnem prvenstvu - na konju z ročaji pa je bil najboljši Cii Su Pae iz Južne Koreje. Pri ženskah sta si na dvovišinski bradlji prvo mesto razdelili Rusinja Svetlana Corkina in Belorusinja Jelena Riškim, v preskoku pa je zmagala Romunka Gina Gogean.
Vuri Cecchi je prvi telovadec, ki mu je uspelo, da je na istem orodju štirikrat zapored osvojil naslov svetovnega prvaka.
ROKOMET / MOŠKA A LIGA
Tižaški Principe se je uvrstil v polfinale za naslov
Principe - Gamma Due Modena 28:25
PRINCIPE: Kavrecic 1, Schina 1, Lo Duca 1,
Guerrazzi 4, Safetescu 8 (na sliki), Oveglia 3,
Tarafino 7, Pastorelli,
Sivini, Barberini, Me-striner, Angileri.
Rokometaši tržaškega Principa so se uvrstili v polfinale končnice za naslov državnega prvaka. V četrtfinalu so včeraj v Trstu, kot že preteklo soboto v Modeni, premagali zmagovalca A2 lige Gammo Due. Pokazalo se je, da je emilijsko moštvo vsega spoštovanja vredno, saj je resno zaposlilo Tržačane, ki so dosegli tesno zmago. Treba je vsekakor vedeti, da je Principe na tej tekmi branil prednost petih golov s prve tekme, v
primeru zmage gostov pa bi o tem, katera ekipa napreduje v polfinale, odločala razlika v golih, kar pomeni, da bi si lahko Tržačani celo privoščili poraz s štirimi zadetki zaostanka.
V 31. KOLU ITALIJANSKE A LIGE / TRI KOLA PRED KONCEM ZNAŠA PREDNOST MILANA 7 TOČK
Torino in Juventus vsaj za teden dni odložila Milanovo slavje
Lippijeva enajsterico slavila proti interju v Milanu - Torino odščipnil točko Milanu - Udinese si je z zmago v Padovi matematično zagotovil obstanek
Veselje igralcev Fiorentine po zmagovitem zadetku banchellija (Telefoto AP)
RIM - Mnogi so pričakovali, da bo že včeraj padla odločitev o novem italijanskem nogometnem prvaku. Milan je namreč gostoval pri Torinu, Juventus pa pri Interju in po napovedih bi moral Milan zmagati ali igrati neodločeno, Juventus, ki je vse svoje moči posvetil pokalu evropskih prvakov, pa naj bi v Milanu položil orožje. Napoved se je uresničila samo na pol. Milan je res osvojil točko, Juventus pa kar vse tri in je tako proglasitev novega prvaka odložil Se vsaj za teden dni, ko bo Milan doma igral s Fiorentino, Juventus pa v Rimu proti Romi.
Ce prvak Se ni (matematično) znan, pa je Padova že prva ekipa, ki bo v prihodnji sezoni igrala v B ligi. Doma je namreč zgubila z Udinesejem, ki si je s to zmago, in ob istočasnem porazu Barija, tri kroge pred koncem že zagotovil obstanek, kar je bil njegov cilj pred začetkom prvenstva. Strelec dveh gov za Vi-demčane je bil napadalec nemške reprezentance Oliver Bierhoff. Za preostala tri mesta, ki Se vodijo v nižjo ligo pa so kandidati Torino, Cremo-nese, Bari in Piacenza, čeprav tudi Napoli matematično še ni na varnem. Toda že bežen pogled na lestvico pokaže, da bodo družbo Padovi v B ligi v prihodnji sezoni delali Torino, Cremonese in Bari.
V zadnjih treh krogih bo tako najbolj zanimiv boj za uvrstitev v pokal UEFA, v katerem bodo nastopile štiri italijanske
ekipe. Juventus si je nastop že zagotovil, za preostala tri mesta pa je v boju sedem ekip (Fioren-tina, Parma, Roma, Lazio, Inter, Sampdoria in Vi-cenza). Toda število kandidatov se lahko zmanjša, če Juventus osvoji pokal prvakov in Fiorentina v finalu italijanskega pokala premaga Atalanto.
V	čeraj so bili strelci precej razpoloženi, saj je na devetih tekmah padlo 28 golov. Ponovno se je izkazal Beppe Signori (Lazio), ki je dosegel dva gola in je na lestvici najboljših strelcev dohitel Ivana Prottija (Bari), ki tokrat ni dosegel zadetka. Oba sta doslej 2 2-krat zadela v črno. Med tistimi, ki so se tokrat zelo izkazali, velja omeniti igralca Rome Marca Delvecchia, ki je proti Napoliju dosegel kar tri gole. Toda Del-vecchio je dejansko In-terjev igralec, ki ga po njegovih zadnjih dobrih igrah gotovo nebo zlahka prepustil Rimljanom.
V	Milanu je Juventus brez Viallija, Ravanellija in Del Piera uspel premagati Inter. Crnobeli so že v 5. minuti povedli z golom Lombarda, ko pa je v 55. minuti Conte dosegel Se drugi gol za Juventus, je bilo jasno, da bo Inter težko dosegel kaj več proti čmobelim. Za srečanje je vladalo izredno veliko zanimanje, o čemer najbolje priča podatek, da so tekmo neposredno prenašali po TV kar v tridesetih državah. Inter je sicer napadal, toda šele v 79. minuti je Ganz uspel zmanjšati rezultat. Za konec pa Se ena zanimivost. Trener Juventusa Marcel-
lo Lippi je včeraj stotič na uradni tekmi (prvenstvo, italijanski pokal, evropski pokali) vodil Ju-ve s klopi. Njegov obračun je 64 zmag, 15 neodločenih izidov in 21 porazov.
V zvezi s samo tekmo se povejmo, da je v 62. minuti vratarja Juventusa Peruzzija zadel kovanec, ki je priletel s tribun, zato je moral namesto peruz-zija v vrata Rampulla.
Milan je proti Torino poskusa! vse, da bi si z zmago že včeraj zagotovil državni naslov. Ko je Maldini v 66. minuti dosegel vodilni gol za Ca-
pellovo moštvo, je že vse kazalo, da mu bo to tudi uspelo. Toda Torino, ki se nikakor noče sprijazniti z izpadom, je z golom Cristallinija v 79. minuti iz enajstmetrovke izenačil izid, vendar pa je za Torino tudi točka premalo, da bi ohranil realne možnosti za obstanek.
Zelo zanimivo je bilo srečanje v Genovi, kjer so gledalci na srečanju med Sampdorio in Laziom videli kar Sest zadetkov. Gostje so trikrat vodili, toda Sampdoria je na koncu le izvlekla neodločen izid, s katerim še naprej ostaja v boju za
eno od mest v pokalu UEFA.
Slabo tekmo so gledalci videli v Firencah. Morda je igralce motila vročina, morda so bile za slabo igro krive številne odsotnosti. Srečanje je bilo zanimivo predvsem zato, ker se bosta obe ekipi 2. in 18. maja pomerili za pokalni naslov. Zasluženo je zmagala Fiorentina, zahvaljujoč golu mladega Giacoma Banchellija, ki je zamenjal odsotnega ba-tistuto. toda zmaga jo je relativno drago stala, saj je zaradi zloma piščali do konca sezone zgubljen Baiano.
V 31. KOLU C2 LIGE			V B LIGI
Z novo zmago Triesfina dejansko že v play offu
Tržačani so zasluženo premagali vodilni Treviso
Triestina - Treviso 1:0 (0:0)
STRELEC: v 54. minuti Gubelini
TRIESTINA: Niol, Zanotto, Ubaldi (od 81. min. Pivetta), Camporese, Zocchi, Ti-berio, Polmonari (od 84. min. Colombot-ti), Marži (od 72. min. Palombo), Gubeh-ni, Marsich.
TREVISO: Pierobon, Maino (od 84. min. Bosadia), Dal Compare, Novello, Rossi, Margiotta, Fiorio (od 74. min. Tol-lardo), Bonavina (od 65. min. Bressan), Pradella, Pasa, Boscolo.
SODNIK: Cardella (Torre del Greco); IZKLJUČEN: v 29. min. Novello (Treviso). KOTI: 5:4 za Triestino; GLEDALCEV: 5.000.
Triestina se je oddolžila Trevisu za pekoč domači poraz, ki ga je utrpela v prejšnjem prvenstvu in osvojila zlata vredno zmago, ki je verjetno odločilnega pomena za uvrstitev v končnico prvenstva C-2 lige. Kot je značilno za vse derbije med ekipami, ki ciljajo visoko na lestvici, se je tekma začela s precejšnjim taktiziranjem in igro na sredini igrišča. Kazalo je, da sta si obe ekipi zadali cilj, da bi nasprotniku zaprli pot do vrat. Zato je bila tekma, kljub dobremu tehničnemu nivoju precej nezanimiva za gledalce, ki so
v precejšnjem številu prišli na stadion Nereo Rocco. Ključni trenutek tekme je bil v 29. minuti prvega polčasa, ko je sodnik povsem nerazumljivo in prenagljeno izključil branilca Trevisa Novella, ki je po našem mnenju nehote udaril napadalca Triestine Polmonarija.
Številčna premoč je v drugem polčasu opogumila domačine, ki so odločno potisnih nasprotnike v njihov kazenski prostor. 2e v deseti minuti so kronah svoj trud z Gubelinijem, ki je po podaji Cam-poreseja premagal odličnega vratarja Pie-robona. Po golu se je tekma praktično zaključila, saj Treviso z igralcem manj ni nikoli dajal vtisa, da bi lahko resneje ogrozil vrata domačinov. Triestina pa je v protinapadih večkrat še zelo nevarno napadla in napadalci so imeli nekakšen privatni dvoboj z odličnim vratarjem gostov Pierobonom, ki je s čudežnimi posegi preprečil precej hujši poraz.
S to zmago si je Triestina zagotovila izdatno prednost pred zasledovalci v boju za play off, tako da bi verjetno Tržačanom zadostoval tudi izenačen izid v neposrednem dvoboju s Fermano čez teden dni.
Igor Pavletič
Derbi v Bologni brez zadetkov Verona izgubila
BOLOGNA - Derbi včerajšnjega, 31. kola italijanske B lige v Bologni med domačo ekipo in Reggiano se je končal brez gola, in tako je Reggiana še naprej na petem, Bologna pa na šestem mestu.
Sicer pa je včerajšnje kolo navrglo nekaj presenetljivih izidov. V prvi vrsti naj omenimo poraz vodilne Verone s Foggio na nevtralnem igrišču v Ascoliju. Junak srečanja je bil Marazzi-na, ki je dal oba zadetka, za Verono pa je bil uspešen Baroni. Spodrsljaj Verone je izkoristila Perugia, ki je prav v Veroni premagala drugo mestno ekipo Chieva (4:2) in se tako približala vodilnemu na same tri točke in je napravila
verjetno odločilen korak na poti, ki pelje v A ligo. Palermo je nasul vse bolj demotivirani Genoi kar štiri gole. Ce bo moštvo iz Genove nadaljevalo po tej poti, bi lahko celo tvegalo obstanek med drugoligaši. Pistoiese je presenetljivo premagal v gosteh Pescaro in si tako priigral zlata vredne točke v boju za obstanek v ligi. To pa ni uspelo Reggini, ki je tesno izgubila v Benetkah. Dokaj razočarani so ostali domači navijači v Salernu, ki so si obetali zmago svoje ekipe. Gostje so celo prvi povedli s Pa-cijem, izenačil pa je Pisani Sele v zadnji minuti, in Se to iz enajstmetrovke. Salernitano je tako z drugega mesta izpodrinila Perugia.
A LIGA
IZIDI 31. KOLA
Cagliari - Vicenza	2:0
Cremonese - Piacenza	0:0
Fiorentina - Atalanta	1:0
Inter - Juventus	1:2
Padova - Udinese	2:3
Parma - Bari	3:1
Roma - Napoli	4:1
Sampdoria - Lazio	3:3
Torino - Milan	1:1
LESTVICA
Milan	67	31	19	10	2	50	19
Juventus	60	31	18	6	7	53	31
Fiorentina	56	31	16	8	7	50	34
Parma	52	31	14	10	7	42	29
Roma	51	31	14	9	8	44	31
Lazio	50	31	14	8	9	60	37
Inter	50	31	14	8	9	48	29
Sampdoria	48	31	13	9	9	54	44
Vicenza	47	31	13	8	10	33	33
Udinese	40	31	11	7	13	38	43
Cagliari	37	31	10	7	14	31	45
Atalanta	36	31	10	6	15	34	46
Napoli	35	31	8	11	12	25	39
Piacenza	33	31	8	9	14	27	47
Bari	28	31	7	7	17	43	67
Cremonese	26	31	5	11	15	35	48
Torino	26	31	5	11	15	27	43
Padova	21	31	6	3 229		39	71
PRIHODNJE KOLO
Atalanta - Lazio, Bari - Udinese, Cagliari - Inter, Milan - Fiorentina, Napoli
-	Sampdoria, Piacenza - Padova, Roma - Juventus, Torino - Cremonese, Vicenza - Parma.
B LIGA
IZIDI 31. KOLA
Avellino - Cesena 2:1, Bologna - Reggiana 0:0, Brescia - Ancona 4:0, Chievo - Perugia 2:4, Co-senza - F- Andria 2:1, Foggia - Verona 2:1, Palermo - Genoa 4:0, Pescara - Pistoiese 1:2, Sa-lernitana - Lucchese 1:1, Venezia - Reggina 1:0.
LESTVICA
Verona 52, Perugia 49, Salernitana 48, Reggiana 47, Bologna in Lucchese 46, Cosenza 43, Cesena, Palermo, Pescara in Venezia 42, Chievo in Genoa 38, F. Andria, Brescia in Avellino 37, Ancona 36, Foggia 35, Reggina 33, Pistoiese 31.
PRIHODNJE KOLO
Ancona - Bologna, Cesena - Pescara, Genoa -salernitana, Lucchese - Cosenza, Palermo - Venezia, Perugia - F. Andria, Pistoiese - Brescia, Reggiana - Foggia, Reggina - Avellino, Verona -Chievo.
C2 LIGA/skupina B
IZIDI 31. KOLA
Cecina - Tolentino 0:0, Forli - Livorno 2:2, Gior-gione - San Dona 2:1, Imola - Baracca Lugo 0:0, Ponsacco - Centese 0:0, Rimini - Pontedera 2:1, Ternana - Fermana 1:0, Triestina 1:0, Vis Pesa-ro - Fano 2:0.
LESTVICA
Treviso 61, Livorno 57, Ternana 53, Triestina 51, Girogione 45, Fermana in Vis Pesaro 44, Rimini 42, Forli 40, Pontedera 37, San Dona 36, Imola in Ponsacco 35, Baracca Lugo in Fano 32, Tolentino 29, Cecina 20, Centese 11.
PRIHODNJE KOLO
Treviso - Cecina, Baracca Lugo - Centese, Fano
-	Forli, Pontedera - Giorgione, Tolentino - Imola, San Dona - Ponsacco, Livorno - Rimini, Fermana - Triestina, Ternana - Vis Pesaro.
TOTOCALCIO
PRAVILNA NAPOVED:
1-X-1-2-2-1-1-X-X-X-2-X-X
DOBITKI
13 točk (250 dobitnikov) 32.648.000 lir; 12 točk (6778 dobitnikov) 1.201.200 lir.
TOTOGOL
PRAVILNA KOMBINACIJA:
5-6-7-8-12-15-21-22; DOBITKI: 8 (4 dobitniki) 983.138.000 lir; 7 (1.440 dobitnikov) 2.045.200 lir; 6 (62.279 dobitnikov) 46.900 lir.
22
Nedelja, 21. aprila 1996
ŠPORT
KOŠARKA / SINOČI V TRSTU V KONČNICI B LIGE
Jadran TKB premagal tudi peteiko Gestecaiz Čedada
Jan Budin z 20 točkami najboljši strelec srečanja - Dobro sta igrala tudi Arena in Vitez - Kljub zmagi naše ekipe stanje na lestvici nespremenjeno
Jadran TKB - Gesteco 97:81 (50:39)
JADRAN: Arena 16 (3:3 prosti meti, 2:3 met za dva, 3:4 met za tri), Oberdan 5 (-, 1:5,1:3), Pregare 18 (5:6, 2:4, 3:4), Budin 20 (4:6, 8:14, 0:1), Vitez 19 (2:2, 7:10,1:3), Samec 6 (3:4, -), Klabjan n.v., Rauber 4 (-, 2:3, 0:1), Calavita 9 (1:1, 4:7, -), Hmeljak, trener Vremec.
Met za dva 29:50, met za tri 8:16, skupno 37:66, pm 14:17. SON: 26. PON: Pregare (38). 3T: Arena 3, Pregare 3, Oberdan 1, Vitez 1.
GESTECO ČEDAD: Lo-
renzon, Nobile 8 (0:3), Drus-sin 7 (3:3), Stramaglia 10, Biasizzo n.v., David 5 (1:2), Sguassero 9 (3:6), Crisafulli 13 (2:4), Nanut 18 (6:7), Gan-dolfi 11 (7:8), trener Zuppi.
SON: 22. PON: David (36). 3T: Nobile 2, Stramaglia 2, Crisafulli 1.
SODNIKA: Vietti (Pavia) in Peron (Como).
Jadranovci so sinoči v 2. povratnem kolu končnice B lige premagali tudi čedajski Gesteco, stanje na lestvici pa se ni spremenilo, saj sta zmagala tudi Biella v San Lazzaru in Rinaldi v Forliju.
Tako Jadran TKB v končnici
OSTALA IZIDA 7. KOLA: Motomalaguti - Biella 88:101, Cosmogas Ford - Rinaldi Padova 86:102 VRSTNI RED: Biella 14, Jadran TKB in Rinaldi 10, Ci-vidale 4, Cosmogas 0.
PRIHODNJE KOLO (27. 4.): Biella - Jadran TKB, Rinaldi - Moromalaguti, Cividale - Cosmogas.
domači šport
Danes
Nedelja, 21. aprila 1996 KOŠARKA
MOŠKA C2 LIGA
18.15 v Trstu, »1. maj«: Bor Radenska - Porcia MOŠKA D LIGA
16.00	v Trstu, »1. maj«: Cicibona Helvetius - Sco-glietto
1.	MOŠKA DIVIZIJA
17.00	pri Briščkih, »Ervatti«: Sokol - Golden NARAŠČAJNIKI
11.30	v Trstu, »1. maj«: Bor Ediauto - Poggi DEČKI
9.30	v Trstu, »1. maj«: Bor B Autocarrozzeria Boris - Kontovel
ODBOJKA
2.	ZENSKA DIVIZIJA
11.00	v Dolini: Breg - Virtus Ts B NARASCAJNICE
9.30 na Opčinah: Sloga - Nuova Pallavolo Ts; 9.30 v Trstu, Ul. S. Pasquale: Orna A - Kontovel A ZENSKI TRŽAŠKI POKAL
11.00	na Opčinah: Sloga A - Breg
TENIS
MOŠKA C LIGA
9.00	na Padričah: Gaja - AT Campagnuzza
Obvestila
SKD Cerovlje-Mavhinje
prireja v nedeljo, 28. aprila v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina, vaško skupnost Gorjansko in občino Komen »Tretji pohod prijateljstva Mavhinje-Gorjansko« za odprto mejo. Zbirališče v Mavhinjah pred gostilno Al Carso, ob 10.00 uri. Odhod ob 11.00 uri. Vljudno vabljeni.
KAJ ASM KLUB SREČ
organizira v nedeljo, 28. aprila 2. prijateljski spust po Vipavi od Renč do Sovodenj. Vabljeni vsi ljubitelji kajakaštva. Za informacije tel. Bojanu Makucu v večernih urah na St. (0481) 20734.
SKD KREMENJAK - JAMLJE
prireja 25. aprila v sodelovanju z občinsko upravo iz Doberdoba BI. planinsko-orientacijski pohod. Zbirališče ob 8. uri pred bivSo jameljsko osnovno Solo, kjer bodo udeleženci dobili tudi vsa navodila. Nastopajo lahko skupine sestavljene iz 3 - 5 tekmovalcev, ki morajo vsi skupaj priti na cilj. Prijavnina znaša 6000 lir na tekmovalca, v tej pa je vključen tudi topli obrok. Najboljše skupine bodo nagrajene.
SKKRAS
sklicuje v sredo, 24. tm., 33. redni občni zbor, ki bo v Sport-no-kulturnem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: upravno in finančno poročilo predsednika upravnega sveta, razprava o poročilu, odobritev poročila, obračuna 1995 in proračuna 1996, izvolitev sveta delegatov in nadzornega odbora ter razno. Upravni odbor poziva vse člane, da se občnega zbora udeležijo.
SK BRDINA
organizira ZAKLJUČNI VEČER z nagrajevanjem dne, 24. t.m., ob 20. uri v Domu Brdina na Opčinah. Prosimo člane, da potrdijo prisotnost do ponedeljka, 22. t.m., na tekst. 212859 ah 299573.
PR1MOTOR KLUB
organizira v četrtek, 25. t.m., motociklistični izlet po Istri (Rupa, Opatija, Pazin in Buzet). Zbirališče ob 8.00 na trgu v Boljuncu.
Zmaga jadranovcev je bila povsem zaslužena, saj so bili naSi predstavniki od vsega začetka v vodstvu, gostje pa so jim ogrozili zasluženo slavje od 30. do 35. minute, ko so se jim zelo nevarno približali, tudi na eno samo točko (69:70 v 34. min.). Ko pa so jadranovci spet poostrili tempo igre in predvsem postali pazljivejši v obrambi, so z zelo učinkovitimi protinapadi spet vzpostavili razliko 10 točk, da bi nato sklenili srečanje s 16 točkami razlike.
Tekma bi lahko bila dokaj lepa in tudi košarkarsko na precej visoki ravni, toda sodnika sta, žal, stopila v ospredeje in povsem skvarila srečanje z neumestnimi odločitvami, ki so precej razburih navijače obeh ekip in sam sama sreča, da je bila igra zelo športna in da so igralci obeh moštev obdržali mimo kri. Ob takem početju sodniškega para je bilo treba zares imeti jeklene živce.
Tako ali drugače, jadranovci so premagali tudi Ce-dajce in so se jim tako oddolžili za poraz na prvi tekmi končnice. V začetnih minutah se je predvsem izkazal Christian Arena, ki je bil nepogrešljiv pri metu na koš, v drugem delu prvega polčasa pa je stopil v ospredje Boris Vitez, ki je z meti za dva in s trojkami povsem onemogočil nasprotnikovo consko obrambo in povedel naše moštvo v vodstvo s 13 točkami razlike (50:37) minuti pred koncem prvega dela.
Enaka slika se je ponovila tudi v drugem polčasu, okoli 30. minute pa se je v Ja-dranovih vrstah nekaj zataknilo in Cedajci so zmanjšali zaostanek na samo eno točko. Nato sta Jan Budin z dvema sijajnima prodoroma in David Pregare s točnimi meti za tri spet stavila na varno rezultat in zmaga je bila tu. (bi)
Jan Budin, odločilen v drugem delu tekme (Foto KROMA)
KOŠARKA / PLAV OFF V Al IN A2 LIGI -j
Scavolini si je zmago nad Mashem zagotovil šele po podaljšku
V torek že četrtfinalni boji
PESARO - Scavolini se bo v sredo v prvi četrtfinalni tekmi pomeril s Teamsystemom iz Bologne. Moštvo iz Pesara je namreč včeraj v tretji, odločilni tekmi po podaljšku premagal Mash iz Verone z 82:76, potem ko se je tekma v rednem delu zaključila 67:67. Velja povedati, da je Scavolini 34 sekund pred koncem vodil s 67:61, vendar pa je po nekaj napakah Mash uspel izenačiti.
Pri Sacvoliniju je največ točk dosegel Magnifico (18), pri gostih pa je bil najbolj uspešen luzzolino, ■ ki je dosegel 24 točk.
V	četrtfinalnih srečanjih se bodo 23. in 28. aprila (morebitno tretje srečanje bo 1. maja) pomerili Buckler - Madigan, Cagiva - Stefanel, Teamsystem - Scavolini in Benetton - Nuova Tirrena.
VA2 ligi Brescialat doma izgubil proti Flooru
GORICA - Košarkarji Brescialata so v prvi četrtfinalni tekm play offa v A2 ligi doma presenetljivo izgubili s Floorom iz Padove s 70:74 (39:38). V drugi tekmi je Panapesca iz Montecatinija doma premagala Casetti iz Imole s 83:60 (37:33). Povratni srečanji bosta 25. aprila.
V	primeru zmage v Padovi bo Brescialat tretjo tekmo igral v domači dvorani. Zmagovalec tega dvoboja pa se bo nato v nadaljevanju play offa pomeril s Poltijem iz Cantuja.
KOŠARKA / V D LIGI IN PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Dom Agoresl in Kontovel praznih rok, Breg uspešen
D LIGA
Kontovel - Momo Gi6 54:72 (31:32)
KONTOVEL: Pertot 10, Kralj 8, Gulič 6, Turk 6, I. Emili 4, Starec 2, Civardi 15, Vodopivec, M. Emili, Godnič 3, trener Starc.
SON: 23.
Kontovelci so gotovo igrali eno svojih slabših prvenstvenih tekem. V začetku so naši košarkarji takoj zaostali za_10 točk (13:23), nato so si le opomogli in goste ob polčasu skoraj dohiteli. V nadalje-
ROKOMET / MOŠKA C LIGA
Po dobri igri Kras Trimac proti Bellunu za gol prekratek
Kras Trimac -Belimo 16:17
Krasovi rokometaši so v okviru tretjeligaškega rokometnega prvenstva po dobri igri morali priznati premoč nasprotniku iz Bellu-na, ki je na koncu dosegel minimalno zmago. Kljub porazu pa z igro krasov-ci še zdaleč niso razočarali, poleg tega pa se je predvsem v napadu poznala odsotnost zunanjih igralcev Naita in Ce-bulca. Glede na prikazano igro pa bi
bil neodločen rezultat veliko bolj pravičen.
Kras je tekmo dobro začel in z veliko borbenostjo so si Mahničevi varovanci do polčasa priborili gol prednosti. Po odmom pa se je nekaj zataknilo in Belimo je z delnim izidom 3:0 prevzel vodstvo, ki ga je obdržal vse do 50. minute, ko je Kras Trimac uspel izenačiti na 14:14. Ko so gledalci pričakovali, da bodo krasovci v zadnjih desetih minutah strli odpor gostov pa so z zgrešenimi podajami zapravili tri obetajoče napade, medtem ko so bili gostje v protinapadih vekliko bolj natančni.
Na sliki: igralec Krasa Trimac Gabrijel Raseni
vanju je bilo srečanje precej izenačeno, toda v zadnjih šestih minutah so Kontovelci močno popustili. Gostje so to dobro izkoristili in na koncu presenetljivo visoko zmagali.
Tokrat so prav vsi Kon-tovelovi košarkarji odpovedali.
Dom Agorest - Lega Na-zionale 78:84 (43:43)
DOM: Kocjančič 4 (2:2 prosti meti, 1:3 za 2 točki), Franko 12 (6:6, 3:7), Bordon 8 (4:8, 2:4), Di Cecco 22 (6:11, 8:22, 0:2 3 točke), Primožič 2 (2:4), Campa-nello 30 (4:6, 7:9,4:7).
SON:	21; PON:
Kocjančič. '
SODNIKA: Varuzza in Giavon Pordenone
Domovci so zasluženo izgubili proti šibki ekipi iz Nabrežine. V delno opravičilo lahko omenimo, da so belordeCi nastopili samo s šestimi igralci, saj so manjkali poškodovani Jarc, Podbersig, Ambrosi in pa Corsi zaradi delovnih obveznosti. Tekma je bila vsekakor zelo izenačena vse do poslednje minute. V polovici prvega polčasa so naši imeli tudi 10 točk prednosti, ki pa so jih hitro zapravili, komaj so nasprotniki v obrambi zaigrali conski pressing. V drugem delu tekme je bil rezultat stalno izenačen, Zal pa so prav v zadnji minuti naši popustih in prepustili zmago nasprotnikom. Na tej tekmi se je izkazal le Campanello, vsi ostali pa so igrah pod svojimi sposobnostmi. (Semolič)
PROMOCIJSKA LIGA
Godiva - Breg 78:94 (31:41)
BREG:	Colusso 40
(6:10), Schiulaz 10 (0:3), Malalan 6 (1:2), Gobbo 5, Pavlica 18 (4:4), B arini 9 (3:8), Bandi, trener D. Salvi.
SON 23. PON: Bandi (30). 3T: Colusso 6, Pavlica 4, Gobbo 1, Malalan 1.
M. Bordon (Dom) je dosegel 8 točk (Foto Kroma)
Z včerajšnjo zmago so Brežani dosegli zastavljeni cilj, obstanek v ligi. In ne samo: naši košarkarji se bodo borili celo v play-offu za napredovanje v D ligo, česar pred prvenstvom prav gotovo ni nihče napovedoval. Seveda so možnosti za končni uspeh minimalne, toda poskusiti pa le velja.
Včerajšnja tekma je bila na dokaj nizki tehnični ravni in brez vsake obrambe. Brežani pa so zmagah, ker so bili v napadu veliko boljši od Godive. Predvsem pa se je izkazal Fabri-zio Colusso, ki je dal 40 točk, od tega kar 6 trojk. Zaradi požrtvovalnosti bi
pohvalih še Massima Bari-nija (D.S.)
Polet Metra - Virtus Ba-sket 70:89 (44:47)
POLET: Bogateč 5, Berdon 14, Doles, Skerlavaj 20, Pertot 9, Malalan 2, Klajnšček 18, Spacal 2, Preši, Korošic.
Polet Metra se bo z Vir-tusom pomeril še tretjič; saj je stanje v zmagah zdaj 1:1. Kdo se bo uvrstil v play off za napredovanje, pa bo znano v četrtek, ko bo na sporedu tretja tekma. Sinočnje srečanje je bilo v prvem delu zelo izenačeno, v nadaljevanju pa so poletovci močno popustili v obrambi in napadu ter zasluženo izgubili.
MOŠKA B2 LIGA
Imsa slavila s pol moči
Goričani niso blesteli, a Pordenon je bil preslab
Volley Pordenone -Imsa 1:3 (15:12, 9:15, 8:15, 6:15)
IMSA: Feri 11+12, L. Populini 5+12, M. Černič 5+11, Cola 7+12, PrinCiC, Rigonat 0+2, C. Populini 0+1, Florenin 1+0, Paoletti, Koršič 1+1, Radetti 4+6, S. Černič 1+0.
Trajanje setov: 38, 31, 26 in 28. minut. Servis (tocke/napake): Imsa 9/23, Pordenon 7/24. Napake: Imsa 11, Pordenon 23, Blok: Imsa 12, Pordenon 6.
Po zelo dobrem in atraktivnem nastopu prejšnjega kola je Imsa sinoči spet zmagala, a ni ponovila, razen kot v zadnjem setu, igre izpred osmih dni. Za Pordenon se je sicer letošnja sezona že končala, saj je v ekipi ostalo samo sedem igralcev (ostali so odšli zaradi finančnih težav društva) in po trenerjevih besedah trenirajo samo še enkrat tedensko. Kdor je ostal, pa si prav gotovo zasluži pohvalo, vsaj za požrtvovalnost. Domačini so tekmo zaceli res slabo, tako da je Imsa lahko brez odpora nabirala točko za točko. Do stanja 7:0 za Goričane je bila tekma popolnoma enosmerna in skoraj dolgočasna. V nadaljevanju seta pa so se plavo-rdeči preveč prilagodili nizkemu nivoju igre, tako, da je lahko tudi povprečni Pordenon prišel do točk in se polagoma približal valovcem,
dokler jih ni celo ujel pri dvanajstini in nato nepričakovano osvojil set. Čeprav se zdi paradoksalno, so v drugem nizu valovci zaigrali boljše predvsem zato, ker je tudi Pordenon izboljšal svojo igro. Kljub temu, da niso Zamojevi varovanci niti v tem setu zaigrali kot v soboto proti Isoli, pa je bilo to, kar so pokazali (denimo 60 odstotkov znanja) dovolj za zmago. V tretjem setu se ni razmerje moči bistveno spremenilo, kvadejmu lahko reCe-mo, da je goriška še-sterka igrala iz minute v minuto bolj sproščeno in to je bilo za Pordenon znamenje, da je bilo tekme konec. Kljub temu, da niso domačini nikoli popustili, je namreč Imsa stalno vodila. Ze proti koncu tretjega seta niso veC PordenonCani uspeli vzdržati ritma Standrežcev, ki so v Četrtem in zadnjem nizu popolnoma nadigrali domačo sesterko.
Od valovcev lahko tokrat povsem pohvalimo samo kapetana Ferija, ki je edini zaigral kot zna Ze od začetka tekme in je do konca ostal nerešljiva uganka za blok in obrambo Pordenona. Vsi ostali niso zaigrali tako prepričljivo, saj so edino v zadnjem setu, ko je bila zmaga že skoraj na varnem, uspeli zaigrati kot znajo. (A&D)
Ostali izid: Sassuo-lo - Cavriago 3:0.
MOŠKA C1 LIGA / V LEGNAGU
Koimpex zmagal, a še ni v B2 ligi
Važen uspeh Soče Sobema v Tržiču
Sočani lahko še upajo v play off (Foto Balbi/KROMA)
Fincantieri - SoCa Sobema 1:3 (13:15, 5:15, 15:7, 11:15)
SOCA SOBEMA: Pe-tejan 7+10, Klede 12+14, Lutman 4+5, Battisti 2+4, Feri 4+13, Tomšič 2+1, Braini 4+6, Makuc, MuCiC, Cotič.
Po zmagi v Tržiču Sočani lahko še naprej upajo v uvrstitev v končnico za napredovanje. Pred tekmo je imel Fincantieri na lestvici isto število točk kot naše moštvo, zato so oboji dali vse od sebe, da bi prevladali. SoCa je nekaj res težkih trenutkov premagala z veliko mero borbenosti, v najbolj pomembnih fazah igre pa je svoje prispeval tudi blok, Jakopič pa je imel pri menjavah igralcev sreCno roko.
Fincantieri je bolje pričel. Toda tudi njegovo vodstvo s 13:8 ni potrlo gostov. Ekipa je odlično reagirala in z ostrejšim serviranjem pripravila preobrat. Jakopič je na igrišče ob pravem Času poslal Daniela Brainija (Lutmanu ni šlo od rok) in ta igralec je med najzaslužnejšimi za podvig v tem setu, dobro, posebno še v obrambi, pa je igral tudi v nadaljevanju. Gostje so nato prepričljivo osvojili tudi drugi set, toda TržiCani so v tretjem setu takoj izkoristili padec zbranosti v Socinih vrstah in z dobro igro zmanjšali zaostanek v setih na 2:1. Zadnji set je bil izjemno razburljiv. Fincantieri je bil dolgo Časa v vodstvu (6:0 in 10:6), toda Goričani niso popustili. Zelo dobro je delovala obramba, v ključnih trenutkih pa so z blokom zaustavili najboljša nasprotnikova napadalca Palina in Relata, s tem pa dokončno onesposobih gostitelje.
Legnago - Koimpex 0:3 (12:15,16:17,15:17)
KOIMPEX: Riolino 7+4, Božic 3+9, Stabile 6+12, A. Kralj 1+12, D. Kralj 6+16, Zuccon 2+0, Cač 1+0, Strajn 0+0, Volčič 0+0, Sgubin.
Servis (točke/napake): Koimpex 4/12, Legnago 3/9.
Slogaši so v Legnagu dosegli važno zmago, za matematično gotovost o napredovanju pa bodo morali počakati še vsaj teden dni, saj je Ponte nelle Alpi sinoči premagal Santo Giustino in ima tako še kanCek teoretičnega upanja, da slogaše in Santo Giustino dohiti na tretjem oziroma Četrtem mestu. Toda prednost Koim-pexa pred najbližjim zasledovalcem je štiri kola pred koncem kar osem točk...
Koimpex se je moral za zmago močno potruditi, saj so bili domačini izredno trd oreh. Pri naši ekipi je bilo po izvrstni igri pred tednom dni proti Laguni Light
pričakovati, da bo zbranost popustila, kljub temu pa so Blahutovi varovanci v končnicah posameznih setov zmogli toliko moCi, da so zanesljivo zmagah.
Prvi set je bil izenačen do dvanajstice, ko se je Koim-pex odlepli in zaključil set v svojo korist. V drugem so domačini povedh kar z 8:0, toda z delnim izidom je Koimpex povedel najprej z 8:10 in nato še 11:14. Legnago pa je spet reagiral in imel set žogo pri 15:14, ki pa je ni izkoristil. Tretji set se je zaCel v znamenju slogašev (0:6), vendar so domačini izenačili na 10:10. Koimpex je povedel z 11:14, Legango je uspel še izenačiti na 14:14 in 15:15, v zaključku pa so bili sklogaši boljšo in so se zasluženo veselili važne zmage.
Ostali izidi: Pallavolo -Mogliano 0:3, Ponte. Alpi -S. Giustma 3:0, Laguna Light - Fosso 3:1.
ŽENSKA C1 LIGA
Okrnjene slogašice potegnile krajši konec v 5. setu
Borovke proti Gemoni zlahka do osme zmage
. Bmeters - Konnpex 3:2 (5:15, 15:7, 15:8, 12:15, 15:9)
KOIMPEK: Blazina 0+0, Ciocchi 3+0, Fabrizi 7+2, Gregori 6+7, Mamillo 2+4, Molassi 0+0, Pertot 6+5, Sosič, Sricchia 9+10.
Servis (točke/napake): Koimpex 9:9, Bmeters 6:14.
Prvo od petih težkih srečanj se za Koimpex ni zaključilo uspešno, saj so morale naše igralke položiti orožje po petih setih igre. Takoj moramo povedati, da je bil tokrat Koimpex še bolj okrnjen kot sicer, saj je imel trener Sain od prve postave na razpolago le šest igralk, katerim pa so priskočile na pomoC še tri mladinke.
ljub vsemu pa se je prvi set začel nadvse obetavno za naša dekleta, ki so slavila brez večjega naprezanja. Po tem nizu pa so se stvari na igrišCu popolnoma spremenile. Bmeters je začel igrati izvrstno, zlasti v bloku, ki je postal malodane neprebojen, v obrambi pa so domaCe igralke prestregle vse, kar se je prestreči dalo. Na Koimpexovi strani pa je nekoliko pešal sprejem, ki ni bil vedno dovolj natančen, kar pa je okrnilo udarno moC na mreži, odhCne domaCe obrambe pa ni moglo streti. Po osvojenem prvem setu se je Koimpex v naslednjh dveh enakovredno boril z domačinkami le do polovice, potem pa je Bmeters prevzel pobudo v svoje roke. Četrti set je po izenačenem boju pripadel Koimpexu, ki je tako izsiil tie break. V tem pa je bilo stanje izenačeno le na začetku, nato si je Bmeters nabral nekaj točk prednosti in jih do konca tekme upravljal.
Kljub porazu se za Koimpex na lestvici ni spremenilo nic, saj je naša ekipa še vedno na drugem mestu, prihodnji teden pa ji prihaja v goste tretjeu-vršCeni Conegliano. (Inka)
Bor Mercantile - demona 3:0 (15:12,15:8,15:7)
BOR: Maver 7+9, Benevol 7+8, Gruden 1+0, 6re-gori 8+3, Cok 0+0, Vodopivec 8+5, Flego 0+0, Fai-mann 2+2, Zadnik.
Servis (tocke/napake): 9/8, Gemona 2/8. Napake: Bor 11, Gemona 10.
»Poletna« tekma in lahka zmaga borovk po dobri mi igre. Obe ekipi sta zaigrah sproščeno, saj v prvenstvu nimata več nobenih pravih ciljev, tekma pa res ni bila kdove kako kvahtetna. Borovke so brez težav sprejemale slab nasprotnikov servis, vendar pa so bili napadi le redkokdaj prodorni, na koncu pa je vseeno prevladala boljša tehnična pripravljenost plavili, a tudi njihova večja želja po zmagi. Borovke so v vseh treh setih prepričljivo povedle, prvega pa so po nepotrebnem podaljšale, saj so tako pri vodstvu z 8:2, kot 13:8 dovohle nasprotnicam, da se jim približajo, k sreči pa ni bilo hujših posledic. Tudi v drugem setu je bila premoč borovk še bolj očitna kot kaže rezultat, saj so že vodile s 14:4.
Ostali izid: Battaglino - Porcia 3:0.
MOŠKA C2 LIGA / PLAVI SO SE ODDOLŽILI OLVMPII CDR
ŽENSKA D LIGA
Povratni derbi Boru Forhade
Bor Fortrade - 01ympia CDR 3:0 (15:11, 17:16, 15:5)
BOR FORTRADE: Tabemi 4+5, Pavlica 2+0, Goleni 8+4, FurlaniC 3+6, GombaC 0+0, Marega 5+6, Koren 1+1, Cella 10+21, Ruttar 0+0.
OLVMPIA CDR: Pintar 0+0, Andrej Terpin 0+0, Janez Terpin 3+5, Dorni 3+6, Graunar 2+12, Simon Terpin 5+15, Maraž 6+11, Komjanc, Bensa 0+0, Sfiligoj 0+0.
Servis (tocke/napake): Bor 6/11, 01ympia 5/23. Bloki: Bor 9+2, 01ympia 7+2.
Povratni derbi moške C2 lige je nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo osvojil Bor. Tekma je bila po pričakovanju zelo živčna in zato ne tako privlačna. Obe ekipi sta si namreč zelo želele zmagati. Glede na to, da je trajala le tri sete, je bila tekma tudi precej dolga, saj je trajala celi dve uri, tudi zaradi prekinitve v drugem setu, ko je za nekaj Časa odpovedala razsvetljava.
V prvem setu je 01ympia začela zelo dobro. Z učinkovito igro in tudi atraktivnimi kombinacijami v napadu je povedla s 7:3, toda tu se je tudi ustavila. Bor je izboljšal servis in z zagrizeno igro v obrambi nadoknadil zaostanek. Gostje pa so verjetno preveC silili s servisem v skoku in pri tem naredili kar 11 napak, kar so borovci seveda izkoristili.
e bolj izenačen je bil drugi set. Gostitelji so povedli z 8:3, toda potem so Goričani spet izboljšali sprejem in bili učinkovitejši v napadu. Nadoknadili so zaostanek in povedli s 13:10 in 14:12. V končnici so imeli na razpolago tudi 6 zaključnih žog, ki pa jih niso izkoristili, čeprav je moral Borov podajac Robert Paulica nekaj akcij na klop zaradi krčev. Borovci so z
zanesljivim Cello v napadu izenačili in potem tudi osvojili set, kar je bilo tudi odločilno za konCni razplet tekme. Tretji niz namreč ni bil veC zanimiv, saj so gostje vidno popustili. Izenačeno je bilo do stanja 3:3, potem pa so borovci povedli z 10:3 in na koncu zasluženo zmagali tekmo. (A. Maver)
Zenska C2 liga: lep preobrat 01ympie K2 šport
01ympia K2 šport - Tarcento 3:2 (5:15, 6:15,16:14, 15:11,15:13)
OLVMPIA K2 ŠPORT: Brisco 5+13, Bulfoni 2+1, Princi 4+4, H. Corsi 5+8, M. Cemic 0+1, V. Černič 6+4, Nardin 0+0, Zotti 8+13, Braini 0+0, C. Corsi 0+0.
Tekma je bila ena odločilnih za osvojitev končnega tretjega mesta. 01ympia je bila v prvih dveh setih v povsem podrejenem položaju in »žrtev« odličnih servisov nasprotnikove ekipe. Pravi boj se je začel šele v tretjem setu, odtlej in pa do konca srečanja pa so lahko gledalci uživali ob zelo lepi in privlačni igri. Poleg po močnih servisih se Tarcento odlikuje tudi po izredni obrambi, tako da je imela 01ympia v napadu kar precej težav, čeprav je prav napad eden najmočnejših orožij goriške šesterke. V neizprosnem boju za vsako žogo sta se ekipi v vseh treh setih izmenjavali v vodstvu, na koncu pa so prevladale domaCe igralke, ki si za svoj nastop vse po vrsti (vključno z menjavami) zaslužijo vso pohvalo, saj so dokazale, da še vedno igrajo s srcem in željo po zmagi, Čeprav se prvenstvo izteka in med tednom zaradi poškodb in bolezni niso mogle redno trenirati.
Valovke končale redni del na vihu Slogašice osvojile derbi s Koimpexom
Sloga - Koimpex 3:2 (1:15, 7:15, 15:6,15:12,19:17)
SLOGA: Babudri, Blažina, Furlan, Kalc, KocjanCic, Mauro, Mijot, Molassi, Sosič, Tensi, Vidah.
KOIMPEX: Canziani, Ferluga, Ko-smina. Milic, Perini, Sirotich, Spacal.
Glede na rezultate zadnjih kol je za favorite derbija veljala Sloga, vendar Koimpex le za las ni pripravil presenečenja, kljub temu, da je nastopil okrnjen, brez Mete Brišnik. V prvih dveh setih so namreč Bregove igralke zaigrale izredno motivirano, skratka tako, kot so letos žal premalokrat, Sloga pa je Koimpexu še pomagala, saj so njene igralke res zgrešile vse, kar se je zgrešiti dalo.
V tretjem setu je nato Koimpex popustil, Sloga je svojo igro uredila in set brez večjih težav osvojila. Dobro so domačinke nadaljevale tudi v Četrtem nizu, v katerem so vodile Ze 13:6, a se je Koimpex Slogi približal do izida 13:12. Tie break je bil res poln preobratov. Sloga je povedla z 9:5, Koim-pex je izenačil, nato pa povedel tudi celo z 13:10. Takrat se je začela bitka za vsako točko. Prvo set žogo je imela Sloga, vendar jo je Koimpex izničil. Ekipi sta se nato izmenjavali v vodstvu. Pri stanju 17:17 pa je sodnikova odločitev razburila gostujoče igralke,
da so preostro protestirale in si tako prislužile rdeC karton, kar je tudi pomenilo 18. točko za Slogo, ki je potem dosegla še odločilno 19. (Inka)
Val Zadružna banka - Fiunncello 3:1 (15:12,15:7,15:17,16:14)
VAL: Tomšič 1+0, Orel 7+7, Vižintin 10+6, Mo. Tomasin 9+4, Mi. Toma-sin 12+10, Černič 4+7, Zavdalal 0+1, Tosoratti 0+0, Braini 1+0, Blasizza 0+0, Zuccarino, Miklus.
Servis (tocke/napake) 8/13.
Tekma ni praktično odločala o ničemer, Čeprav je Val po njej zasedel končno prvo mesto na lestvici po rednem delu in dosegel uvrstitev v končnico za napredovanje, kar že prej ni bilo sporno. Igra je bila povprečna, bolje pa so valovke zaigrale v prvih dveh setih.
V nadaljevanju so GoriCanke zaigrale s spremenjeno postavo in taktiko, gostje pa so to izkoristile, da so vzpostavile ravnotežje, v Četrtem setu pa so celo prve prišle do zaključne Žoge, k sreči pa so se GoriCanke pravočasno zbrale.
Valovkam se je poznala utrujenost, ker so se v preteklih dneh že začele intenzivneje pripravljati na odločilne tekme v konCnici.
Prva bo že 4. maja.
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
SSG - v torek, 23. t.m., ob 16.00 (abonma red G in I): Glasbeni kabaret o prehrani Človeka - G.Lešnjak-Gojc - B. Kobal »Domovina, ljubezen moja». Ponovitev v sredo, 24. t.m., ob 16.00 (abonma red H) in ob 20.30 (izven abonmaja).
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96
Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: Od petka, 26. t.m., ob 20.00 (red A) - premiera P.I. Čajkovskega »Evgenij Onegin». Režija I.Stefanutti. Dirigent Niksa Bareza.
Ponovitve bodo do 8. maja.
Gledališče Rossetti
Danes, 21. t.m., ob 16.00 (red prva nedelja)-Plexux T in Teatro Slabile iz Catanie v sodelovanju s Teatro Slabile F-Jk predstavljajo: EE.Schmitt »II visitatore«. Režija A. Calenda. Igrata Turi Ferro in Kim Rossi Stuart. V abonmaju odrezek St. 3.
Ponovitevv torek, 23. t.m., ob 20.30. Ponovitve si sledijo do 28. t.m.
V	teku je tudi predprodaja vstopnic (gledališče tel. 54331 - gal. Protti tel. 630063) za naslednje predstave, ki so: L. Archibugi »La notte della vigilia« (od 26.4. do 26.5 Teatro dei »Fabbri) in P. Rossi »Rabelaise (29. in 30.4.), R. Cavosi »II maresciallo Botterfly» (od 2. do 6.5.), P.P.Pasolini »I Turcs tal Friub (od 14. do 19.5.) in vse predstave festivala.
Gledališče Gristallo - La Contrada
Danes, 21. t.m., ob 16.30 bo na sporedu predstava »Galina veda« z Ariello Reggio in Oraziom Bobbio. Režija Mario Licalsi. Ponovitev v torek, 23.t.m.., ob 16.30, v sredo, 24. t.m., ob 20.30 in v Četrtek, 25. t.m., ob 16.30.
GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 29. t.m., ob 20.30 - R. Cavosi »IL maresciallo Butterfly» v izvedbi Stalnega gledališča F-Jk. Prireditelja EMAC in ERT -Gorica.*
X
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: V sredo, 24. t. m., ob 19.30 ponovitev operete »Dolores*.
Danes, 21.t.m. , ob 19.30 ponovitev musica-la »Anatevka«.
Mohorjeva ljudska Sola: Jutri, 22. t.m., ob 19.30 - Diskusijski veCer »Integracija - Izziv ali obremenitev*. V petek, 26. t.m., ob 20.00
- v petek,
26. t.m., ob 20.00 - premiera igre F.Mitte-rerja»Krach im hause Gott», igra gled.skupi-na Teatr brez.
BELJAK
Studijski oder: V četrtek, 25. t.m., ob 20.00
- Pomladansko srečanje.
Felsentheater (pod Križno goro)
Kabaret »Gegen den Rest der Welt». Ponovitve do 30.t.m.,
Regionalni center: V torek, 23. t.m., ob 19.30 - Koroški Slovenci in avstrijska nacija - predava prod. dr.Andrej Moritsch.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K-K center :V torek, 23.t.m., ob 20.00 - Okrogla miza na temo »Pomen izvenšolskih dejavnosti za otroka«.
KOTMARA VAS
Ljudska Sola: Danes, 21. t.m., ob 14.30 -Koncert »S pesmijo v pomlad*.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
GORICA
Kulturni dom
V sredo, 24. t.m., ob 17.30 - »7. Miting za mir, sožitje in razvoj«, ki ga prirejata Združenje bivših borcev VZPI-ANPI iz Gorice in goriški
Kulturni dom v sodelovanju z AVL, ANED, SKGZ in ZSKD.
V	Četrtek, 25, t,m, ob 20.45: Goricakinema -Film. Prireditelj Kinoatelje Gorica.
V	soboto, 27. t.m., ob 10.00 - ObCni zbor Kmečke banke - GO
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana tel: 061/221-511
Jutri, 22. aprila, ob 11. in 16. uri:
A. de Saint-Exupery: MALI PRINC. Peter Handke:
URA, KO NISMO NIČESAR VEDELI DRUG O DRUGEM
Torek, 23. aprila, ob 19.30, za abonma ŠTUDENTSKI TRETJI in IZVEN.
Sreda, 24. aprila, ob 19.30, za abonma DIJAŠKI 6 VEČERNI. RAZPRODANO!
Četrtek, 25. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
T. Stoppard: ARKADIJA Petek, 26. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Mala drama
P. Ridley: DISNEY RAZPARAC Torek, 23. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
D. Mamet: OLEANNA Petek, 26. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1 ■ Ljubljana tel: 061/331-950
Eugen d’Albert: MRTVE OCI Četrtek, 25. aprila, ob 19.30, za abonma ČETRTEK,
IZVEN in KONTO.
Pavel Sivic: CORTESOVA VRNITEV 9. maja, ob 20. uri. PREMIERA. SLOVENSKO
MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Liubliana tel: 061/125-33-12
D.	Potočnjak: SLEPE MIŠI Danes, 21. aprila, ob 20. uri, za IZVEN.
Jutri, 22. aprila, ob 21. uri, za IZVEN.
Jutri, 22. aprila, ob 19.30:
MUSICAL GILS - OZ
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO, ČOPOVO 14 tel: 061/210-852
E.	Flisar: IZTROHNJENO SRCE
Jutri, 22. aprila, ob 19.30, za ABONMA M in IZVEN.
Arthur Miller: POGLED Z MOSTU Torek, 23. aprila, ob 19.30,
za abonma TOREK in IZVEN.
Sreda, 24. aprila, ob 19.30, za abonma MLADINSKI 3 in IZVEN. Četrtek, 25. aprila, ob 19.30, za abonma MLADINSKI 2 in IZVEN.
J. Godber: NA SMUCISCU Petek, 26. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Mala scena
PETER SHAFFER
Eqmis
Torek, 23. aprila, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
Četrtek, 25. aprila, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
L. Wilson: ZAŽGI!
Sreda, 24. aprila, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. V vlogi Anne bo nastopila Mirjam Korbar.
T. Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA Petek, 26. aprila, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana tel: 061/332-288. 21 (M91
Danes, 21. aprila, ob 20. uri: IMPROLIGA
Gledališče Ane Monro : Franz K.
šentjakobsko gledališče
Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860
D. Benfild:
TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI
Četrtek, 25. aprila, ob 19.30, za IZVEN. ZADNJIC V SEZONI!
F. Sehovič: KURBE Sreda, 24. aprila, ob 20. uri. Gostovanje na Vrhniki.
Petek, 26. aprila, ob 19.30, za IZVEN. Sobota, 27. aprila, ob 20. uri.
Gostovanje v Desklah pri Anhovem.
SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206
Drama
KABARET XX. STOLETJA F. Villon: VELIKI TESTAMENT Danes, 21. aprila, ob 20. uri, za red UPOKOJENCI, abonente in IZVEN.
Torek, 23. aprila, ob 20. uri, za abonente in IZVEN.
Sreda, 24. aprila, ob 21. uri, za abonente in IZVEN.
F.	Kafka: AMERIKA Petek, 26. aprila, ob 20. uri, za abonente in IZVEN.
Sobota, 27. aprila, ob 20. uri, za red SOBOTA 2, abonente in IZVEN.
Nedelja, 28. aprila, ob 16. uri,
za red NEDELJA, abonente in IZVEN. Opera in balet
R.	Benatzky: PRI BELEM KONJIČKU Danes, 21. aprila, ob 18. uri,
za abonete in IZVEN.
Torek, 23. aprila, ob 19.30:
BALLET DU RHIN - baletni večer, za red OPERA, abonente in IZVEN. Četrtek, 25. aprila, ob 15. uri:
G.	Verdi: RIGOLETTO, za abonete in IZVEN.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR. Rotovški tra 2 tel.: 062/26-748
Danes, 21. aprila, ob 11. uri:
Jožica RoS:
UGANKE, ZANKE, ZAVOZLANKE, za otroke od tretjega leta naprej. Pavel Polak: SNEGULJČICA Jutri, 22. aprila, ob 9. uri, za otroke od tretjega leta naprej. Sreda, 24. aprila, ob 18. uri. Predstava za ZLATI abonma in IZVEN.
Nedelja, 28. aprila, ob 11. uri:
S.	Makarovič: TAKE ŽIVALSKE, za otroke od tretjega leta naprej.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5, Nova Oorica tel: 065/25-326
Mary Chase: HARVEY Petek, 26. aprila, ob 20. uri, za abonma PETEK A in IZVEN.
GLASBA____________________h CANKARJEV DOM 11 RAZSTAVE
TRST
Gledališče Miela XXVII Koncertna sezona Glasbene mladine Italije
V	četrtek, 2. maja koncert kitarista Frederi-ca Zigante. Izvajal bo Bacha, Giulianija, Tan-smana, Villa Lobosa in Albeniza.
Rossetti
V	teku je predprodaja vstopnic za koncert Emica RUGGERIJA, ki bo v torek, 21. maja, ob 21. uri. Koncert je izven abonmaja. Izkaznice niso veljavne.
GORICA
Kulturni dom
V	petek, 26. t.m., ob 20.30 - Koncert Tržaškega okteta. Prbeditelj Glasbena matica - Gorica.
V	nedeljo, 28. t.m., ob 17.30 - Koncert Simfoničnega orkesba G. verdi iz Trsta. Prireditelj je Glasbeni inštitut iz Gorice.
ŠTANJEL
Na gradu: V petek, 26. t.m., ob 21.00 - Klavirski recital francoske pianistke Veronique Thual Chauvel.Na programu Bach, van Beethoven, Schubert, Brahms, Debussy.
RAZSTAVE
TRST
Konjušnica miramarskega gradu: do 23. junija je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«.
Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepših kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabottiju.
Muzej Rižarne pri Sv. Soboti bo do 15. maja od torka do sobote odprt od 9. do 18. ure; 25. t. m., 1. maja ter ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure.
Galerija Rettori Tribbio 2 -Na ogled je razstava slikarja Livia Možine.
Galerija Cartesius - Svoja dela razstavlja Ossi Czinner.
Galerija Bassanese (Trg Giotti 8): Do 30.4. je na ogled razstava slikarja Joana Mboja. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure.
Galerija ISIS-U1. Corti 3/A: Do 27. t.m.je na ogled razstave »Itinerari» slikarke Nathalie Marilene Adams.
Gostilna Stalletta-Ul.Giuliani 36
Jutri, 22. t.m., ob 17.30 - otvoritev razstave
desetih tržaških slikark, ki bo na ogled do 22.
junija.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Josepha Stabilita.
OPČINE
V	Prosvetnem domu je Se jutri, 22. t.m. od 16. do 20. ure na ogled razstava akvarelov Marjana Miklavca.
BOUUNEC
V	Pivnici III. generazione razstavlja Giusy Grisafy.
GORICA
Kulturni dom
Od srede, 24. t.m. do 5. maja bo v galeriji Kulturnega doma razstavljala ruska slikarka Olga Samarina. Urnik: vsak delavnik od 9.00 do 13.00 lir.
Katoliška knjigarna: na ogled je razstava slikarke Patrizie Devide.
SEŽANA
Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala.
ŠTANJEL
V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida TerCona.
ŠPETER
Beneška galerija: Do 4. maja je na ogled razstava slikarja Edija Žerjala. Umik: vsak dan od 17.00 do 19.00 razen ob nedeljah.
KOROŠKA
CELOVEC
Evropska hiša - Generalni konzulat R Slovenije, SPZ, KKZ: Na ogled je razstava Jerneja Strleja »Pod plaSCem Baranske megle do veCne skrivnosti«.
Deželna Galerija: do 5.5. je na ogled razstava »Vojna«.
Galerija Pri Joklnu: do 27. t.m., je na ogled razstava Draga Valentinija Galerija Freund: na ogled je razstava Herberta Schiigerla.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-roncoli.
Galerija Holzer: razstavlja Oswald Oberhu-ber.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, Crno».
Gledališče
B. Slade:
OB LETU OSOREJ
Torek, 23. aprila, ob 20.30.
Polona Vetrih in Uršula Cetinski:
ALMA, monodrama. Četrtek, 25. aprila, in torek, 30. aprila, ob 20. uri.
Glasba
Danes, 21. aprila, ob 19. uri: Gostovanje znamenite skupine iz Strassbourga BALLET DU RHIN: NAVIHANKA. Klasični balet na glasbo neznanega skladatelja. Koreograf L Cramer, dirigent M. Schaeffer, scenograf in kostumograf
D. Delouche.
Sreda, 24. aprila, ob 19.30: ABONMA MLADI MLADIM.
Barbara Sevšek, orgle. Četrtek, 25. aprila, ob 20. uri: ZLATI ABONMA - MOSKOVSKI SOLISTI. Dirigent in solist Jurij Bašmet, viola. Solistka Ksenija Bašmet, klavir. Program: A. Dvoržak, B. Britten, J. S. Bach, L Stravinski.
Razstave Marc Chagall (1887-1985): 96 jedkanic na temo knjige Nikolaja V. Gogolja Mrtve duše. Razstava bo na ogled do 31. maja.
Blagajna je odprta od 11.00 do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.
GLASBA
KINO-DOM
KAMNIK
Petek, 26. aprila, ob 20. uri: Koncert skupin: 2227 (stripcore, Ljubljana), ŠPIRITU AL-PVROTECHNICS (hardcore, Brežice) in kamniških REGRAT (funk).
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana
Četrtek, 25. aprila, ob 19.30: koncert domačih bendov BLICKRIK, SCUFFV DOGS in XXX K-SOUND.
KLUB K4
Kersnikova 4. Liubliana
Torek, 23. aprila,
ob 21. uri: KONTRABANT
VS. THE WHISKY
PRIESTS.
DISKOTEKA
DC-3 DAKOTA
BTC, dvorana E.
Ljubljana
Jutri, 22. aprila,
ob 20. uri: nastop skupine
GALLON DRUNK.
Predskupina DIRTY
THREE.
SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Ljubljana Jutri, 22. aprila, ob 19.30: SREBRNI ABONMA - KLAVIRSKI DUO YAARA TAL in ANDREAS GROETHUY SEN. Program: C. Czerny, F. Schubert, F. Hensel Mendelssohn, R. Schuman.
AVLA POSLOVNEGA CENTRA MERCATOR Dunajsko 107. Ljubljana
V galeriji je do 25. aprila na ogled razstava slik akademskega slikarja Zdenka Huzjana.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana
SODOBNA HRVAŠKA RISBA (18 avtorjev)
Razstava bo na ogled do 5. maja.
NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Ljubljana
HRVAŠKA
FOTOGRAFIJA
1848-1951
Razstava bo na ogled do 16. junija.
GORENJSKI MUZEJ. MESTNA HIŠA Glavni tra 4. Krani
Dr. Janez Bleiweis Publicist, politik, začetnik slovenskega časnikarstva in veterinarstva. Razstava bo na ogled do 15. septembra.
MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5 Joe Tilson Keramoskulpture Razstava bo na ogled
do 2. maja.
MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana
NEURESNIČENI PROJEKTI ZA RAZDEJANO MESTO. Sarajevo.
Razstava bo na ogled do 26. aprila.
GALERIJA NA VIDMU Gregorčičeva ulica Ilirska Bistrica
V	galeriji do 26. aprila razstavlja slikar Skender Bajrovid.
MGLC
GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Ljubljana
V	galeriji je do 5. maja na ogled razstava grafik Rika Debenjaka in Vena Pilona.
KLUB B 51.
Gerbičeva Sla. Liubliana
Polona Pavlin Vzemi si čas Razstava bo na ogled do 8. maja.
m

NEDELJSKA KRIŽANKA
Nedelja, 21. aprila 1996
Gesla prejšnje nedeljske križanke
prestolnica, Karl Johannsgate, Norveška, Oslo, spomenik kralju, maršal, Jean Baptiste Bernadotte

Rešitev prejšnje nedeljske križanke
PLOVILO, REBRNIK, EKSANJE, SMET, CN, TAR, ZEC, NORVEŠKA, OUAR, LASTNIK, VNETIŠČE, SK, ORLEANS, OKEAN, PRT, PLOSKVA, ACER, TROTOAR, UJ, TRAN, KARIERA, OMLETA, DOM, SRT, AJDA, REJNIK, HART, INTER, IJ, MINUTKA, LARA, OPART, EL, SANI, AON, ENIS, KAGANAT, STROK, VT, ANATAS, AVANTURIN, EMI, SNIDENJE, TARAS, ORIANA, OGAL, RAK, KULAK, MARŠAL, BASOV, SATEN, NOAH, GEA, OT, AKI, RK, PIAVA, SF, JEAN BAPTISTE BERNADOTTE, MANN, IS, EGER, DLAKAR, IKARINA, ATASI, KOŽA, ARAI, CARICA, RAVEN, ALAIN, LUK, ASOSAN, ANANA, TRST, EST
26
Nedelja, 2K aprila 1996
TV SPORED ZA DANES
RAI3	_r
slovenski	RAI 2
program
RETE 4
ITAUA 1
IT Slovenija 1 (t Slovenija 2
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) ■
in 40 (Milje)	■ 6.55
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh I Sv. Mihaela)
Kotiček: Kljukčeve dogodivščine TV DNEVNIK Športna tribuna Slovenski film: Splav

Milič in Grilanc
SERVIS TV - VCR ANTENE TV - SAT
^	Prosek 101
Tel. 040/251371
S
RAI 1
Aktualno: Euronews Dok.: Kvarkov svet - Potovanje pod reko (J. Brett, vodi Piero Angela)
Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Tom & Jerrv Ki ds Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke Aktualno: Zelena črta (vodi Sandro Vaimucci) Maša (iz Univerze S. Cuore v Milanu)
Nabožna odd. Sedmi dan (vodi Carlo De Biase) Papeževa molitev Regina Coeli
Aktualno: Zelena črta (tel. 0769/73930)
Dnevnik
Variete: Domenica in (vodijo Mara Venier, An-drea Roncato, G. Galeaz-zi, G. Casella)
Dnevnik
Variete: Domenica in (r. Simonetta Tavani, 2. del) Vremenska napoved, dnevnik in šport Variete: Per Atlanta sem-pre dritto - Oddaja o olimpijskih igrah ’96 v Atalanti (vodita Fabio Fazio, S. Dandini) Variete: Domenica in... v pričakovanju izidov (vodi Mara Venier)
Aktualna odd. no-stop o rezultatih političnih volitev '96 (vodi Bruno Vespa)
Televideo o volitvah, vmes (4.00, 5.00) dnevnik
Variete: In famiglia - V družini, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik TG2 Risanke: Che fine ha fat-to Carmen Sandiego? Nedeljski Disney Dok.: Compagni di banco a quattro zampe Nan.: Blossom Variete: V družini Dnevnik, oddaja o motorjih in vreme Tv film: Due uomini pe Pauline (kom., Nem. ’93) Kolesarska dirka: Liege-Bastogne-Liege Film: La sfida del terzo uomo (pust., VB ’59, i. M. Rennie, J. McArthur) SPort in kratke vesti Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2
Film: Scommessa con la morte (krim., ZDA ’88, i. Clint Eastvvood, P. Clark-son, Liam Neeson) Aktualna odd. o volitvah Nan.: Hunt er Oddaja o volitvah, vme-snočni dnevnik in vreme i Film: Prima del buio | (dram., i. M. Rogers)
RAI 3
Variete: Fuori orario Dober dan, glasba!
Film: La vela incantata (dram., It. ’82)
SP v gimnastiki Aktualno: V Evropi Variete:	Holl)rwood
partv, 13.40 Pubblimania Deželni dnevnik Aktualno: La TV che non c’6 (vodi P. Calcagno) Dok.: 4 kardinali in en papež
Film: II ladro del re (pust., ZDA ’30)
Film: Un giorno in pre-tura (kom.. It. ’53, i. P. De Filippo, W. Chiari)
IP v ženski odbojki Vreme, dnevnik, deželne vesti, šport
Aktualno: Gospodarstvo 20.15 Blob Cartoon Film: Sotto la cenere (pust, ZDA ’91, r. M. Ro-sner, i. Michael Pare) Aktualna odd. o volitvah Nad.: Časa Cecilia Dok.: Zgodbe v zgodovini - Gradovi Loire
Nan.: VVings. 6.20 Donna in carriera, 7.00 Jeffersonov!, 7.30 Družina Bradford, 8.30 Moonligh-ting
Nedeljski koncert Aktualna odd. o gospodarstvu: Re Mida, vmes
(11.30)	dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Tg4 Rubrika o medicini Nan.: Burk
Film: Pirati (pust., Fr-Tun. '86, i. W. Matthau) Dnevnik in vreme Variete: Game boat Film: Belli freschi (kom., It. '87, i. L. Banfi, C. De Sica, L. Stander. M. Viro) Aktualna odd. o volitvah (vodi Emilio Fede), vmes
(23.30)	dnevnik Pregled tiska Medicine a confronto Nan.: Ropers
CANALE 5
Na prvi strani Nabožna oddaja Frontie-re dello spirito Aktualno: Anteprima Dokumenti: Galapagos, vmes rubrika Ritorno di un amico (A. Fogar), reportaža iz Afrike, zanimivosti o življenju živali Aktualno: La compagnia dei viaggiatori - Zanimivosti Neaplja, reportaža iz Avstralije (vodi Licia Colo)
Glasba: Superclassifica Show (vodita G. Scotti, Martina Colombari) Dnevnik
Variete: Buona domenica (vodijo Lorella Cuccarini, Claudio Lippi, Maurizio Ferrini, sodeluje Ama-deus, 1. del)
Otroški variete, vmes nan. in risanke Varieteja :Bim Bum Bam, Viva la vela, risanke Nan.: TJ. Ho oker Odprti studio Nan.: Adam 12 Šport: Grand Prix (vodi Andrea De Adamich) Film: Nevvman robot di famiglia (fant., ZDA '91, i. Joshua Miller)
Film: La corsa piu pazza del mondo 2 (kom., ZDA-Kan. '90, i. Shirley McLaine, Burt Reynolds) Nan.: Agli ordini papa -Iz Rusije z veseljem Odprti studio, vreme Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Baywatch - Zelena voda, 20.00 Mr. Cooper -Bolje... v šolo, 20.30 X-Files - Navidezna smrt (i. David Duchovny)
Odprti studio - Oddaja o volitvah
Film: Aquiie d' acciaio (pust., ZDA '88, i. Louis Gossett jr., S. Margolin), vmes (23.30) dnevnik in informacije o volitvah Odprti studio - Oddaja o volitvah Italija 1 šport
# TELE 4
21.50 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Nan,: Nice Friends Aktualno: Parole & Musiča (vodi V. Fiandra) Športna oddaja Nan.: Divji VVest Dokumentarec Aktualna odd. o volitvah
<s>
MONTECARLO
	Nanizanka: Časa Vianello	
	- Pappa e ciccia	
	Variete: Buona domenica	
	Dnevnik TG 5 in vreme	
	Variete: Stranamore (vodi Alberto Castagna),	
	vmes odd. o volitvah	
	Aktualna odd. no-stop o	
	volitvah (vodi Enrico	
	Mentana)	
	Pregled tiska	
	Tg5 - Aktualno o volilnih	
	rezultatih Aktualno: Nonsolomoda	
20.00, 22.30, 1.00 dnevnik, 13.15,19.45 Šport Nedeljski šport Kolesarska dirka Liege-Bastogne-Liege Nan.: Hitchcock Aktualna odd. o modi Odd. o motorjih: Crono Film: Scuola di medicina (kom., ZDA ’85)
Aktualna odd. o volitvah Nan: Agencija Rockford, 2.25 Charlie’s Angels
	Videostrani	
	Jekleni jezdeci, pon. 4. dela avstralske nadalje-	
	vanke	
	Živ žav, pon.	
	Nedeljska maša, prenos z Olimlja	
	Oživljanje indijanskih	
	tradicij	
	Obzorja duha	
	Ljudje in zemlja	
	Poročila	
	Hugo, pon. tv igrice	
	Karaoke	
	Nedeljska reportaža	
	Dlan v dlani	
	Oslova koža, francoski film	
	TV dnevnik 1	
	Po domaCe	
	Za tv kamero	
	Risanka	
	Loto	
	TV dnevnik 2, vreme, šport	
	Zrcalo tedna	
	Podarim dobim	
	Vera, 4. del angleške na-	
	daljevanke	
	Včeraj, danes, jutri	
	TV dnevnik 3, vreme	
	Ciklus filmov Carlosa Sa-	
	ure, Sestrična Angelika,	
	španski film	R™
	Poročila	
Euronevvs
Angleška glasbena lestvica
Videošpon V vrtincu, pon.
Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Planet Šport Lahkih nog naokrog,
7. oddaja Na vrtu, pon.
Euronevvs
SP v gimnastiki, posnetek iz San Juana Motociklizem za VN Japonske, posnetek iz Su-zuke
1. tekma finala končnice DP v rokometu (M), prenos
Naša pesem,
prenos zaključnega koncerta
Izgubljene civilizacije,
7. del angleške dokumentarne serije Večerni gost:
Stephen Haslam Tiri skozi čas, 4. del do-kumenatrne oddaje Lovci na glave, 1. del angleške drame Športni pregled Euronevvs
Koper

M
m
Slovenija 1
5.00,	6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11,00, 12.00,
13.00.	17.00, 23.00 Poročila; 19,00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Igra za otroke; 9.05 Perspektive v živo; 9.30 Sledi časa; 10,05 CD; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost; 16.20 Pod lipo domačo; 18.05 Reportaža; 18.35MPZ Vres iz Prevalj; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literar. nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7,00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevka; 10.00 Stergo ergo; 11.35 Obvestila; 11.45 Gori. Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne z aktualnimi informacijami, nogomet, zimzelene melodije; 15.30 Dogodki in odmevi, vreme, promet, šport; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Olimpijska odd.; 18.00 Morda niste vedeli; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val. Zrcalo dneva.
Slovenija 3
8.00.	10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 10.05 Orkestri in solisti; 10.43 Izbrana proza; 13.05
Slovenski oktet; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Medn. tekmovanje pevskih zborov; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Iz opernih in komornih opusov; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Vokalno-instrumentalna glasba glasba; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6-104,3-107,6 MHz)
8.30,	10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8,00 Otvoritev, napoved, vreme; 8.20 OKO obveščajo; 9.00 Poti do zdravja; 9.15 Kmetijski nsveti; 9.30 Po domače; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Povver play; 11,30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14,00 Humorna odd,: Du, jes?!; 14.30 Športno popoldne; 15.00 Povver play, 15.30 Dogodki in odmevi; 19,00 Dnevnik; 20.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva; 22.15 Večer večno zelenih.
Radio Koper
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,19.30 Dnevnik; 8.00 Igralka bere; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 10.35 Souvenir d' ltaly;11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po
željah; 13.00 Veliki interpreti; 13.40 Bella Bel-lissima; 14.30 V nedeljo; 17.45 Lestvica LP; 18.45 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 19.30 Šport; 20.00 RMI.
Radio Trst A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9,45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder. Kekec na hudi poti (r. A, Rustja, 2.); 10,30 Veselo po domače; 11.00 Smeh ni greh; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Srednjeevropski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Sholar Iz Trente (J. Lovrenčič, dram. F. Žerjal, r. M. Prepeluh, 2.); 15.00 Krajevne stvarnosti - Z naših prireditev; 16,30 Priljubljene melodije; 17.00 Šport in glasba; 18.30 Krajevne stvarnosti; 18.50 Potpuri; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 val.
Poročila; 10.30 Jutranji
Radio Koroška
6,00-7.00 Duhovna misel (H. Lampichler) -Dobro jutro, Koroška! - Guten Morgenn, Karnten; 18.00-18.306X6-Domače uspešnice.
&
Euronevvs, 16,00- Radio Live, oddajo vodi Angelo Baiguera Slovenski program - Kam vodijo naše stezice Korenine slovenske lipe: Domači obrti na slovenskem TV dnevnik Odprte strani
Žrebanje loto, Istra in..., Globus Nedeljski športni dnevnik Vsedanes - TV dnevnik Meja, 6. del tv nadaljevanke Achtung Babv! oddaja o kulturi
OVEN 21. 3. - 20. 4: Brskali teste po svojih spo^ minih, iskaje vzoren primer," ki naj bi vam pokazal izhod iz težave. Ničesar ne boste odkrili: naučili se boste zgolj, da novi izzivi niso nujno ponavljanje starih
BIK 21.4-20. 5.: Ohranili boste strpnost, tudi do tistih, za katere menite, da si je ne zasluzijo, zato boste doživeli nekaj prijetnih presenečenj. Slabi bodo postali dobri, dobri boljši, vi pa srečnejši.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Kljub pričakovanjem se ne bo zgodilo nič velikega, vsaj ue v očeh tistih, zaradi katerih ste se sploh tmdili Kar je veliko za vas, je zadmge toliko manjše, kolikor večje je za vas.
RAK 22.6. - 22. 7.: Ne čudite se preveč, če vas bodo ljudje spraševali o tem in onem, Uidi o rečeh, ki bodo povsem intimne narave. Danes teste namreč tako zelo blizu svojemu jedrn, da boste z njim malone eno.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Spoznali boste nekoga, ki vam te odstrl povsem nasproten pogled na življenje od vašega Sprva mu boste nasprotovati, ko vam bo zmanjkalo argumentov, pa mu boste zamišljeno prisluhnili.
DEVICA 24 8. - 22. 9.: Medtem ko se bodo drugi predajali brezdelju, teste vi raziskovali možnosti za ponoven poslovni vzpon. Ce boste žrtvovali vse proste dni svojega življenja, teste premožnejši vsaj za tretjino.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: V marsičem od tistega, kar ste doslej prezirali ali zanemarjali, boste ugledali gradivo za dograditev svoje umske stavbe. Vrnite se torej k starim virom, vendar ne brez lastne pameti.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: ZaskAelo vas bo. da vas je kot nepopravljivega tečneza prepoznala 28 vsa okolica, zato si boste nadeli držo prijaznega dobrodušneža, ki ga zanima samo se to, kako živijo drugi.
STRELEC 23.11.-21.12.: Spet ne bo slo vse tako, kot ste si zamislili, zato boste dvignili glas in si privoščili kritiko okoliščin, la da so vam zmešale štrene. Kaj ko bi naslednjič raje pokritizirati svoje ideje?
KOZOROG 22. 12. - 20.1.: Sredi belega dne se boste spomnili na svojo simpatijo, v srčku zaznali utrip ljubezni, zavrteli njeno telefonsko številko ter jo povabili v objem, ki bo trajal do srede nežne noči
VODNAR 21.1.-19. 2.: Domače vam je uspelo prepričati, da brez vas sploh več ne morejo, zato se nikar ne čudite, ce bodo na vaša ramena obesili tudi tista bremena, ki bi jih zlahka nosili sami.
RIBI 20. 2. - 20.3,: Svojo najdražjo osebo boste razveselili s skrbno izbranim darilom, M vas ne bo stalo niti cekinčka. Darila, ki prihajajo iz srca in so namenjena srcu, so najcenejša in najvrednejša	y
<£*L
m.



k£~
TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 21. aprila 1996
® RAI 1
6.30
8.45
9.35
11.10
12.25
12.35
13.30 14.05
15.45
17.30 18.00 18.10
18.50
19.35
20.35
20.45
20.50
22.45
22.50
0.00
0.30
1.00
Jutranji dnevnik - oddaja
0	volitvah, vmes (6.30, 7.00, 7.30, 8.00, 8.30) dnevnik
Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (9.00, 9.30) dnevnik
Film: Arrivano i dollari (kom., It. ’57, i. A. Sordi, N. Taranto, I. Miranda) Aktualna odd.: Verde-mattina - Nasveti, vmes (11.30) dnevnik Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem (i. A. Lansbury)
Dnevnik, 13.55 rzbrika Ambaraba
Film: La belva (dram., ZDA ’54, i. R. Mitchum, T. VVright, T. Hunter) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke in nan. Nan.: Zorro Dnevnik _
Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera
Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi)
Vreme, dnevnik in Šport Kviz: Luna Park - La zin-gara (tel. 0769/73921) Aktualna tema: II fatto Film: Rapa Nui (pust., ZDA ’93, r. K. Reynolds, i. JasonScott Lee, S. Holt, Esai Morales)
Dnevnik
1	Aktualna odd. o politiki: Porta a porta (vodi Brano Vespa)
Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vreme Dok. Videosapere Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: tesoro mio (kom., It. ’79, i, J. Dorelli)
RAI 2
7.00
8.10
13.00
14.15 14.40
16.00
16.10
17.15 18.00
18.15 18.45 19.35
19.50 20.30
20.50
22.00
22.30
0.00
0.15
Variete za najmlajse, vmes nan. Blossom Jutranji dnevnik, 8.30 Aktualna odd. o volitvah, vmes (11.30) dnevnik
Dnevnik in vreme, 13.30 Navade in družba, 13.50 Rubrika o knjigah Bravo chi legge, 14.05 Quante storie flash Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik
Aktualno: L’ Italia in di-retta - Italija v živo Kratke vesti - Tg2 Flash Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabile Vreme, dnevnik in Šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in predstavitev Tg2 Risanke: Go-Cart Tg 2 - Dnevnik Nan.: Ispettore Derrick Žalostni konec Naujocka ! Aktualna odd.: Mixer - O volitvah (vodi Gianni Minoli)
Dnevnik in vreme Aktualno: Tv zone j Ponoči, na trgu Italija
RAI 3
6.00
8.50
10.30
12.00
12.15
14.00
14.50
15.30
17.00
17.55 18.25
19.00
20.00
20.30
22.05
22.30
22.55
0.30
1.10
Jutranji dnevnik, drobci Film: Acque del Sud (pust., ZDA ’45) Videosapere: Vstop prost, Zdravje, Kinematografija, Media/Mente, Livingstone, itd.
Dnevnik
Aktualno: Telesogni, 13.00 Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Oddaja o volitvah Športno popoldne: nogomet C in B lige, smučanje, streljanje Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dokumenti: Geo Variete: La testata Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Aktualna oddaja o volitvah
Variuete: Blob Volitve Dnevnik, deželne vesti Film: Delitto a teatro (dram., ’90, i. K. Kristof-ferson, D. Barrymore) Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario
S	j RETE 4	13	> ITALIA 1	{T Slovenija 1		H KOPER	
	Gospodarstvo		Otroški variete	I	Videostrani		Euronevvs
	Nan,: Moonlighting, 9.00		Odprti studio o volitvah		Leopold Suhadolcan		Nedeljski športni dne-
	Un volto, due donne;		Nan.: MacGyver, 11.25		Arabela se vrača, 7. del		vnik
	10.00 Zingara, 10.30 Ren-		aktualna odd. Planet,		Ciklus filmov Carlosa Sa-		Globus
	zo in Lucia, 11.45 La for-		11.30 T.J. Hooker		ure, Sestrična Angelika,		TVD mladi
	za deli’ amore, vmes		Odprti studio, 12.45 Fatti		pon. španskega filma		Slovenski program
	(11.30) dnevnik		e misfatti, Šport studio		Poročila		Studio 2 šport
	Nan.: Hiša v preriji		Variete za najmlajše,		Novice iz sveta razvedri-		Primorska hronika
	Dnevnik		vmes risanke		la, pon.		Vsedanes
	Medicine a confronto		Varieteja: Colpo di fulmi-		Tedenski izbor: Utrip		Istra in...
	Nad.: Sentieri		ne, 15.05 Generazione X		Zrcalo tedna		Goli Evrope
	Film: Come le foglie al		Aktualne zanimivosti:		Za tv kamero		»11 piacere degli occhi« -
	Vento (dram., ZDA ’56)		Planet		Forum		tedenska oddaja o filmu
	Aktualne teme: Giorno		Nan.: Bayside School,		Nedeljska reportaža		Odprte strani
	per giorno		16.45 Beverly Mills -		Večerni gost		»Azzurro Quotidiano«
	Dnevnik in vreme		Prikazni iz preteklosti,		Dober dan, Koroška, pon.		Vsedanes
	Variete: Game Boat, vmes		17.45 Primi baci		TV Dnevnik 1		Euronevvs
	risanke Sailor Moon		Odprti studio, vreme,		Radovedni TaCek		Slovenski pogram
	Film: 11 giustiziere della		18.45 Secondo noi, 18.50		Učimo se ročnih ustva-		Sportel
	notte 4 (krim., ZDA '87,		Šport studio		rjalnosti		
	i. C. Bronson, K. Lenz)		Nan.: Baywatch - Prepo-		Tv oko, 7. del dok. serije		
	Film: La guerra dei Roses		vedane počitnice, 20.00		Simpsonovi, 29. del ame-		
	(kom., ZDA ‘89, i. M.		Mr. Cooper - Poroka? Ne,		riške nanizanke		
	Douglas, K. Turner),		hvala		Lingo, tv igrica		
	vmes (23.30) dnevnik		Film: Fantozzi contro		Risanka		
	Pregled tiska		tutti (kom., It. ‘81, i. P.		Žrebanje 3x3		
			Villaggio, G. Reder, M.		TV Dnevnik 2		
			Vukotic, P. Fernando)		Sostanovalke, 1. del an-		
|8] CANALE 5			Variete: Mai dire gol del lunedi		gleške nanizanke Televizijska konferenca		
			Aktualno: Fatti e misfatti		Letališče 21. stoletja, 3.	DtO Hrvaška 1	
			Italija 1 šport		del angleške dok. oddaje		
	Na prvi strani, vreme		Nan.: Super Vicky, 1.50		TV Dnevnik 3		
	Variete: Maurizio Costan-		Le ragazze della terra so-		seaQuest, 8. del ameriške		
	zo Show (pon.)		no meglio, 3.00 film		nanizanke		Dnevnik
	Televizijsko sodiSCe Fo-				Svet poroča		Ljubezen, 228. del nada-
	rum (vodita R. Dalla				Poročila		Ijevanke Butterfield 8, ameriški
	Chiesa, S. Licheri)	vil					
	Dnevnik TG 5, aktualna	iei-e ‘t					barvni film
	odd. o volitvah						Otroški program
	Nad.: Beautiful (i. Ron	■		V	1	WIX/ V ^1IIJ V« M,		Poročila
	Moss, K. Kelly Lang)		19.30, 22.00, 0.05 Do-				Zgodba
	Nan.: Robinsonovi - Pie-		godki in odmevi				Knjige, knjige, knjige
	sna šola (i. Bill Cosby, K.		Nad.: Fiori d’ arancio		Učimo se tujih jezikov,		Kristalno cesarstvo, 103.
	Knight Pulliam, M. J.		Nan.: Divji West		francoščina, 5. del		del am. nadaljevanke
	Warner)		Dokumentarec		Angleščina		Kolo sreče
	Variete: Časa Castagna		Nan.: Missione impossi-		Turistična oddaja		Alpe-Donava-Jadran
	Otroški variete Bim Bum		bile, 21.30 Družina		V žarišču		Dnevnik
	Bam in risanke		Smith		Policisti s srcem, 24. del		Živa resnica
	Variete: Ambrogio in		Caffe dello šport		avstralske nanizanke		Luka,
	Uan...				Sobotna noc		1. del hrvaške drame
	Kviza: OK, il prezzo e				Studio City		Dokumentarna oddaja
	giusto! (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La ruota della	(V) MONTECARLO		H	Športni pregled Zlati petelin - finale	gg	Dnevnik Slika na sliko
	fortuna (vodita Mike				Frasier, 22., zadnji del		Cica v metroju, fr. film
	Bongiorno, A. Elia)				seaQuest, 7. del		Poročila
	Dnevnik TG 5		20.00, 22.30, 0.30 Dnev-		MiinchenCana v Hambur-		
	Film: My Life (dram.,		nik, 13.15,19.50 Šport		gu, pon. 2. dela		
	ZDA ‘93, r. Bruce Joel		Nan.: Free Spirits		Po Sloveniji		
	Rubin, i. Michael Keaton,		Tenis		Sedma steza		
	Nicole Kidman)		Varieteja: Tappeto volan-		Angleška glasbena lestvi-		
	Dnevnik		te, 18.00 Zap zap		ca		
	Variete: Maurizio Costan-		The Lion trophy Show		Osmi dan		
	zo Show, vmes (0.00)		Aktualno: Zona blu		Kongres pingvinov,		
	dnevnik Tg5		Film: Malone (krim.,		švicarski film		
	Pregled tiska		ZDA '87, i. B. Reynolds)		Brane Rončel izza odra		
	Aktualno: Target (vodi		Film: Hardcore (dram.,		Euronevvs		
	Gaia De Laurentiis), 3.30		ZDA ’78, i. G. C. Scott)				
	Nonsolomoda		Nan.: Hitchcock				


Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja;
21.05	Zaplešite z nami; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slovenski pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Ekološke teme; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 14.45 Gost; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.40 Tema popoldneva; 18.00 študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.23 V soju žarometov.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13,00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Igra za oroke; 14,05
Izobraževalni program; 15,00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Diverti-mento; 16.40 Enciklopediija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Globus;
18.15	Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 Koncertna sezona Evroradia; 22.30 Dvignjena zavesa; 22.50 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek
Radio Koper
(slovenski program)
8.30, 9.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Jutanjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 9.00 Kulturne napovedi; 9.45 Odgovori na »rešeto«; 10.40 Povver play; 11.00 V podaljšku - športni rezultati; 12.20 20 modrih; 13.00 Daj, poveji; 15.00 Povver play; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.55 6 prešernih; 17.00 Parlamentarna kronika; 18.00 Bla bla radio; 19.30 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9,30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8,40 32-322; 9.35 Pred naše mikrofone; 10.00 Pregled tiska; 10,05 Edig Galletti; 10.40 Souvenir d' ltaly; 11.00 Ri-belli e dannati;
11.15	Dialog; 13,00 Glasba po željah; 14.45
Tuttoscuoia; 15.00 Fonorizzonte;Ob 16-ih; 18.45 Magic bus; 19.45 Šport; 20.00 RMI.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na barko kliče strel; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Listki in črtice - Kratke humoreske (F. Milčinski, pripoveduje Minu Kjuder (31.); 10.30 In-termezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu;
15.00	Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simf. orkester RTV Slovenija - 1. del koncerta v Cankarjevem domu v Ljubljani, 1.12.95;
18.00	Znanstvene raziskave: Študent naj boi; 18.35 Glasbeni predah; 19.30 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja (Horoskop); 13,00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kratek stik.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
28	Nedelja, 21. aprila 1996											hh	■	■		r
JASNO	ZMERNO OBLAČNO	OBLAČNO	RAHEL	ZMEREN	MOČAN	RAHEL	ZMEREN	MOČAN	NEVIHTE	VETER	MEGLA	TOPLA FRONTA	HLADNA FRONTA	OKLUZUA	SREDIŠČE CIKLONA	SREDIŠČE ANTI- CIKLONA
			6	O o	čPd	.	ESU	Jt	8		=		r	\	C	A J
r							—						O			i
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.05 in zašlo ob 19.57. Dan bo dolg 13 ur in 52 minut.
S™
Luna bo vzšla ob 08.25 in zašla ob 23.31. Pni krajec bo 25. aprila, ob 22. uri in 40 minut.
12.31 najvišje 24 cm, ob 17.44 najnižje -13 cm, ob 23.38 najvišje 37 cm.
Tutri: ob 6.35 najnižje -43 cm, ob 13.13 najvišje 18 cm, ob 18.08 najnižje -5 cm, ob 23.57 najvisje 30 cm.
Vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in spodbuden.
o SiV

SNEŽNE RAZMERE
cm
Mariborsko Pohorje 110 Na Zelenici naprave danes ne obratujejo, Ribniško Pohorje	120 Na Voglu je Žagarjev graben zaprt.
Golte	100
Vogel	160
Krvavec	115
Velika Planina	110
Kanin	190
ftogla	135
TEMPERATURE IN Snežna odeja je prekrita s skorjo, ki se VIŠINE SNEGA V GORAH Ponekod Predira Pod človeško težo.
Tveganje pred snežnimi plazovi je ve-cje na prisojnih pobočjih predvsem v 500 m	22	dopoldanskem in popoldanskem Času.
1000 m	17	100	cm	LotcaJno, na strmih pobočjih in nespla-
1500 m	H	100 rm	“mh grapah )e tveganje pred proMtvi-
?nnn m	c	lbU J	jo plazov 3. stopnje, sicer pa po gorah
2000 m 5	večinoma 2. stopnje po petstopenjski
3000 cm lestvici. V zgodnjih jutranjih urah pa je tveganje minimalno.
2500 m 2864 m
0 3/24
~
m, £y"“'
GRADEC
o PTUJ ------
...... .,pl

V Sloveniji: Jasno in toplo.
Obeti: V torek se bo nadaljevalo jasno in toplo vreme.
SVET . SUKA PR! SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Elizabetinih 70 let brez praznovanj
LONDON - Kraljici Elizabeti se ne obeta nič kaj veselo praznovanje 70-letnice: kraljevska družina je sredi takega vrtinca polemik zaradi neurejenih družinskih razmer »naraščaja«, prestolonaslednika Charlesa in bratov Andrewa in Edwarda, da ne bo nobenega pomembnejšega javnega praznovanja ob visokem jubileju kraljice. Ko je pred desetletjem praznovala 60-letnico, so Elizabeti II. posvetili celo posebno znamko, pa seveda tradicionalno parado sredi Londona. Tokrat se bo vladarica zadovoljila s kosilom v restavraciji VVaterside Inn blizu kraljevskega gradu VVindsor.
Na družinsko kosilo nista vabljeni princesiniji Diana in Sara. Ce Charles in Andrew povzročata nemalo preglavic osiveli kraljici zaradi svoje ločitve od Diane oz. Sare, kaže da je za tretje-
ga kraljevskega princa Edwarda najbolj zaskrbljen oCe, edimburški vojvoda Phillip: sina naj bi že večkrat dobesedno nahrulil, naj se Cimprej poroči. Edwarda pa je oCitno izšolala slaba izkušnja brata Charlesa, ki je priznal, da se je poročil z Diano samo zato, da bi ugodil svojemu oCetu. Morda pa se Edward upira poroki tudi iz kakega drugega razloga...
Vsekakor se bo kraljica skušala potolažiti v družbi najožjega družinskega kroga v rezervirani dvoranici edine restavracije izven Londona, ki ji je vodic Michelin pripisal 3 zvezdice. Za obed vsakega od gostov bo odštela približno sto funtov (250 tisoč lir), kar pa ni pretirana cena za kraljico, ki velja za najbogatejšo žensko na svetu z osebnim premoženjem, ki znaša veC deset tisoč milijard lir.
Stran od moje vode
3-mesečna Olinka, medvedka, odganja ravno toliko starega nemškega ovCarka Amana od kadi z vodo, ki si jo je s težavo priborila (Telefoto AP)
Presenetljivo . odkritje
BRASUJA - Amazonija je bila poseljena že pred 11.200 leti; to je odkrila skupina ameriških, brazilskih in francoskih raziskovalcev, ki je svojo Studijo objavila v reviji Science. Najdbe, ki so bile odkrite v jami Pedra Piuntida vzdolž Ria de las Amazonas in ki leži 650 kilometrov severno od Belema, so namreč najstarejSi človeški sledovi na ameriški celini. Gre namreč za 30 tisoč fragmentov obdelanih kamnov in prazgodovinskih umetnin, ki izpričujejo obstoj Se druge nesumljive »obal-ske« migracije, ki naj bi poseljevala Južno Ameriko mnogo prej, kot se je doslej doumevalo. Mednarodna ekspedicija, ki jo je vodila An-na Roosevelt z Illinoi-ske univerze, je kar pet zaporednih let kopala dno velike jame; le-ta je poimenovana po pošastih in človeških figurah, ki so poslikane na j aminih stenah. Doslej je namreč vladalo prepričanje, da je le ena sama in počasna migracija začela poseljevanje dveh Amerik pred približno 50 tisoč leti; ta migracija naj bi prihajala s skrajnega azijskega vzhoda, ki je bil takrat geografsko spojen z novim kontinentom. Odkritje najdb torej izključuje hipotezo, po kateri naj bi prvi prebivalci Južne Amerike izhajali iz ene same podskupine (iz primitivne severnoameriške civilizacije).
Dobro ohranjena
Leto 1985 so v kitajskem Zagunluku odkrili presenetljivo dobro ohranjeno mumijo 58 letne ženske, ki je živela pred 3000 leti. (Telefoto AP)