Januš Golec: Klino? sfric. Zborovanje je bilo za Ptujsko polje po ranem sv. opravilu. Govorniki in poslušalci so čakali, le predsednika še ni bilo. Po poltihih razgovorih ter ncstrpnem mrmranju je stopil skozi vrata med zborovalce majhen možic. Prijazno obritega obraza je korecal proti mizi. Oblečen je bil v črno dolgo suknjo, kakor se spodobi za svečane prilike. Ko je pozdravil poslance s stiskom roke, je eavzel dostojanstveno predsedniško me Bto. Shod je otvoril z jedrnatimi besedami ter izročil nadaljna izvajanja prvemu govorniku. Radovedneži, ki so se rinili v sobo po otvoritvi, so stegovali vrate proti govor niški mizi. Vsak je stopil zopet trdno na obe nogi in pošepnil sosedu: »Klinov Btric predseduje, moramo biti mirni.« Ko je bil končan prvi govor, je predBednik še enkrat ponovil zbranim glavne misli in pozval k besedi drugega poBlanca. Po shodu skupna zahvala vsem, ki bo govorili in seve resolucija, katero je pripravil stric med govori ter jo prečital glasno in med odobravanjem poslulalcev. Pri zaupnem sestanku po shodu je kakrožila vinska kaplja med kmetskimi »reljaki in odličnjaki. Rajale so napitnite na prospeh zborovanja. Te je zakljuCila zahvala naiboli veliameRa poslan- ca. In komu je pel gospod poslanec zabvalno pesem? Se razume: gospodu predsedniku, kateremu se je hotel prav posebno prikupiti s povdarkom: »Klinov stric je samo eden naSlovenskem Štajerskem in tega se veseli zavedno Ptujsko polje . . .« Ni končal stavka slave, že je hušnil po koncu stric, udaril po mizi ter zarežal: »Niti gospogje poslanci ne bodo brile norcev iz mene. Jaz sem Franc Erbežnik in ne — Klinov stric!« Dedec je odrinil z loputom stol od mize in že je izginil pri vratih. Navdušeni in z izidom zbora nad vse zadovoljni govorniki so ostrmeli. Zakaj za božjo voljo se je raztogotil predsednik, ki je opravil svoj posel mojstersko? Vse je šepetalo o Klinovem stricu, vse čakalo nanj in sedaj ob zaključku političnega obdelovanja hoče biti obče znani Klinov stric — Franc Erbežnik! Župan Prelog je pojasnjeval, da je Klinov stric psovka, katero zamerja Erbežnik cela desetletja. Po tihem mu pravi staro in mlado: Klinov stric; a očito ter z glasno besedo le: gospod Franc! Bolj nego na utis govorov so bili gospodje poslanci radovedni na tajnost, ki odeva zmožnega in obče čislanega Klinovega strica • Po dolgem drezanju in §e z vidno bojaznijo pred ra^boritim stricom je dal župan Prelog to-le pojasnilo: »Stric je rodom nekje iz onih krajev, ob hrvaški meji. Oče mu je zgodaj umrl, Mati se je preselila z otrokom k bratu župniku, kateremu je gospodinjila. —< Fant ni bil prav za latinske šole. Žup« nik ga je dal učit za knjigoveza in organista. Pred leti in leti je zamenjal gospod župnik obsotelsko župnijo z našo, kjer je bil dolgoletni prednik sedajnega gospoda. Nečak Franček mu ni sledil na novo mesto, ker smo imeli pri nas tedaj še starega organista. Tako po večjih praznikih je prihajal rad k stricu na obisk'. Bil je že tedaj obrit in je tičal v črni dolgi salonski suknji, da ga je imel vsakdo od daleč za brhkega mladega kaplana. Vse je bilo na njem skrbno prikrojeno; vendar vedenja ni bil gizdalinskega. Najrajši se je kazal med pevkami na koru, ki so veselo gledale v svoji sredini fletkanega fantka. Po večkratnih obiskih je obviselo na mladem organistu marsikatero dekliško oko. Franček je bil tedaj iz mlajše krvi ter mesa in se je oklenil Vrbnikove Tončike iz vasi ob Dravi. Kmalu se je razneslo po fari: Tončika bo zapustila Ptujsko polje in bo rajžala ob hrvaško mejo. Pred kakimi 50 leti so fantje Polanci na debelo zameriti, ako je upala kaka deklina v zakon preko meje domače fare, kaj še le, da bi ušla v — Ameriko ob Sotlo! Presneto dobro zapisan ali pa zvit je moral biti ženin, ki se je ženil od fantov nemoteno in brez pretepaških za prek iz ene župnije v sosedno in še da«e. ^ Franček — gospodek se ni zmenil za te v resnici resne razvade kmetske fantovske mladeži na Ptujskem polju. Za ,Tončiko se je smukal in se plazil pod pkno v vas za Dravo. Je bila to korajža, ki se je maščevala. Ko bi bil ljubček Franček postaven hrust, bi mu bili razdraženi fantje ohladili ljubezen in korajžo z batino. Radi telesne šibkosti se jim je smilil. Dovolili so si z njim v teh krajih tedaj še običajno šalo, radi katere je stric samec do današnjega dne. No, po binkoštnih praznikih je bil Franček zopet pri stricu. Nameraval je Tončiko resno odpeljati, ker je frkal okrog po fari v čisto novi obleki in 6mi dolgi suknji. Crnooblečenega ga je zalotila gruča ponočnjakov, ko je bil na odhodu izpred Tončkinega okna. Prijazno so ga povabili v svojo sredo. Kot klavno jagnje je stopal, nič slab«ga sluteč, mimo Ranflovega gnojišča in gnojnice. Vsl so postali. Franček je bil na sredinl in ,v polukrogu na levo ter desno sami robustni čehi. Pred njim na tleh dolg lesen klin, poleg težak bat in dalje gnojiSče z obširno gnojno jamo. Par krepkih rok je potegnilo z ostr, melega Frančeka vrhno črno obleko. V eno roko je moral vzeti bat, v drugo so mu stisnili dolg klin in mu veleli z vso grozečo resnostjo, da ga mora zabiti popolnoma v zemljo na sredini gnojne jakne. Nikdo bi se ne bil mogel zopersta- viti fantovskemu povelju, najmanje že od narave plahi Franček. Ob svltu meseca, v topli spomladni noči je morala reva v beli trdi srajci, v gatah in gosposkib. čevljih v do kolen globoko gnojnico s klinom in batom. Dokler je bil klin nad gnojnico, ni bilo nič hudega. Joj pa, ko se je pogrcznil les v zemljo izpod površja črne mlakuže! Vsak udarec je poškropil obsojenca po obrazu, po beli srajci in ostanki spla šene gnojnice so leteli v krogu daleč proč. Dolgo je zabijal FranCek klin v mesečni noči, predno je zalit od gnoja in znoja zadostil fantovski obsodbi. Klin je tičal v zemlji, kaznovani je smel iz gnojnice. Obleko mu jje nesel eden od sodnikov, dnigi so ga spremili vsega oštrafotanega do strica. Kako sta ga. sprejela gospod župnik in mati, je postranska zadeva, Celo Ptujsko polje je zvedelo, kako je zabijal klin •? Ranflovi gnojnici ženin od hrvaške meje. Kedaj in kako jo je odkuril po ljudski Segi sojenl iz naše fare, ni znal nikdo. Ni ga bilo k nam leta in leta, — Spremljal je še strica župnika na zadnji poti, pa zopet izginil. Fantje, ki so kaznovali Frančeka na bat po klinu v gnojnici, so postali že davno gospodarji in dorasli možje, ko je blla pri nas razpisana služba organista. Kedo je stopil med nas kot novi organist ? Franček Erbežnik od hrvaške meje. Osvojil si je — smelo trdim — namah srca vseh; le ljudski govorici ni mogel zamašiti ust. Vse je rekto: tx» }• tisti, ki je.zabijal kot ženin v Ranflovi gnojnici klin. V dostojanstvu postaranega samca se je pojavil med nami in na tihem ni postal — Erbežnik Franc, ampak Klinof stric! \ Ugled uživa pri nas vseh radi delarnosti ter duševnih zmožnosti, je sam muzikant ter šaljivec, le — Klinov stric ga razkači kot opazka celo Iz ust najboljšega prijatelja. Sedaj sem vam zaupal, gospodje, — zgodbo Klinovega strica. Obdržite: bat* klin in Ranflovo gnojnico zase, ker stricu bi se nikakor rad n« zameril.« Tako je končal župan Prelog in je 8« pristavil, da bo stric pribodnjič zopet predsednik, ker zamere ne vleče na dol- 80. Javnosti podajem ljudsko razvado t obsodbo na klin, bat in gnojnico par let po vzgledno konCanem življenju Klinovega strica, ki se je preselil radi klina* bata in gnojne mlakuže kot zakrknjen šamec med nebeščane, kjer nehajo z* vedno fantovske razvade ter ustno izročilo.