54 36070 ter si zapisal naslednje biometrične podatke: dolžina peruti 59 mm, teža 12,5 g. Zanimivo je, da je brkata sinica preletela našo planoto na višini 640 m nadmorske višine, saj je to vrsta trstišč in nižin (Glutz von Blotzheim & Bauer 1993). Potem ko sem jo še fotografiral in nato izpustil, se je oglašanje te zanimive vrste sinice slišalo še med njenim letom proti jugozahodu. Brane Lapanja, Šebrelje 29a, SI–5282 Cerkno, Slovenija, e–mail: marija160@hotmail.com Progasti tkalec Ploceus manyar Streaked Weaver – 1cy female caught and ringed on 28 Aug 2018 at Hraše Ponds (C Slovenia); confirmed by the Slovenian Rarities Committee (KRED) (category E) as the first record for Slovenia Kot vsako leto sem tudi leta 2018 avgusta obročkal ob Hraških mlakah. Trstičje je tokrat zraslo zelo visoko in bilo idealno za lov. V  večjem številu so prevladovale trstnice, ujel pa sem tudi slavce Luscinia megarhynchos, velike slavce Luscinia luscinia, vse tri vrste cvrčalcev Locustella sp. in modre taščice Luscinia svecica. Zabeleženih je bilo tudi 12 tujih najdb, največ močvirskih trstnic Acrocephalus palustris (pet), vse z obročki iz Belgije. Prvič je bila v Hrašah 22. 9. 2018 obročkana tudi svilnica Cettia cetti, obročkal jo je M. Pustoslemšek. Dne 28. 8. 2018 sem po uspešnem lovu zaključeval z obročkanjem. Ko sem šel pobirat mreže, se je v zadnjo ujela neobičajna ptica (slika 10). Bila je majhna, čokata, z močnim debelim kljunom. Vzel sem biometrične podatke (dolžina peruti 65 mm, teža 11,7 g) ter jo obročkano z oznako AH 88419 vrnil v naravo. Z D. Šeretom, s katerim sem takoj stopil v stik, sva ugotovila, da gre za progastega tkalca, ki živi v trstičevju ob Nilu na severu Egipta (kamor jo je vnesel človek) in v jugovzhodni Aziji (BirdLife International 2018). Ali gre za pobegli osebek iz ujetništva, ali pa je do tod priletel sam? Ujel sem prvoletno samico brez kakršnihkoli znakov, da bi bila ptica z ujetništva. Pri gojiteljih ta ptica ni pogosta, o gojenju v Sloveniji nimam podatkov. Pripis: Vrsta se ne seli na daljše razdalje (Craig 2018), zato je kljub zgoraj zapisanemu manj verjetno, da bi Slovenijo dosegel osebek iz prostoživečih azijskih populacij. Komisija za redkosti je opazovanje potrdila kot prvo za Slovenijo (kategorija E). Dejan Grohar, Britof 21, SI-4000 Kranj, Slovenija, e–mail: dejan.grohar@gmail.com Dare Šere, Langusova 10, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: dare.sere@guest.arnes.si Hrvaška / Croatia Školjkarica Haematopus ostralegus Oystercatcher  – 38 individuals seen migrating Slika 9 / Figure 9: Brkata sinica / Bearded Tit Panurus biarmicus, Šebrelje, Cerkno, 23. 10. 2018 (foto: B. Lapanja) Slika 10 / Figure 10: Progasti tkalec / Streaked Weaver Ploceus manyar, Hraške mlake, Smlednik, 28. 8. 2018 (foto: D. Grohar) Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook 55 over stony meadows NW of Povljana in SE part of Pag Island on 29 Apr 2018; probably one of the largest flocks recorded in Croatia Školjkarica je maloštevilna gnezdilka severnega Jadrana (Škornik 2012) in Ulcinjskih solin (Saveljić et al. 2007). Večja števila so opazovana na selitvi na izlivu reke Bojane/Bune na meji Črne gore z Albanijo (Sackl et al. 2014). Drugod po Jadranu se školjkarica pojavlja v manjšem številu (do 10 os.) na izlivu reke Neretve (Rucner 1998), posamezni osebki pa se bolj ali manj redno pojavljajo še v Sečoveljskih solinah (Škornik 2012) in na otoku Pagu (Šere 2015, D. Tome pisno). Dne 29.4.2018 sem severozahodno od Povljane (jugovzhodni del Paga) oprezal za pticami skalnatih travnikov, ko me je na višini več kot 100  m preletela jata 38 školjkaric. Letele so vzporedno z obalo Jadrana, t.j. SZ-JV. Na Pagu so posamezni osebki opazovani bolj ali manj redno v poletnih mesecih (D. Tome osebno), tako da gre verjetno za največje opazovano število školjkaric in eno redkejših spomladanskih opazovanj na Pagu ter tem delu Jadrana (Hrvaška in Slovenija). Dejan Bordjan, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Večna pot 83, SI–1000 Ljubljana, e–mail: dejan.bordjan@gmail.com Školjkarica Haematopus ostralegus Oystercatcher – one individual observed on 6 Jul 2018 at Kolansko blato (Pag Island, N Dalmatia); scarce record for the island Dne 6. 7. 2018 sem v poznih popoldanskih urah v mlaki Rogoza na Kolanskem blatu opazil plevico Plegadis falcinellus. Ker sem imel pred kamp-prikolico na stativu že pripravljen digiskop, sem se odločil, da plevico tudi slikam. Ko sem se vrnil, sem na veliko presenečenje pred seboj zagledal še školjkarico (slika 11), ki je prej še ni bilo. Bredla je po vodi in se prehranjevala. Sam sem imel dotlej to vrsto priložnost opazovati na otoku Pagu samo enkrat, in sicer 29. 5. 2015 na Malem blatu (Šere 2015). Dare Šere, Langusova 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dare.sere@guest.arnes.si Zlatovranka Coracias garrulus Roller  – one individual observed at Kolansko polje (Pag Island, N Dalmatia) on 2 Jul 2018; a rare record for the island Dne 2. 7. 2018 sem na Kolanskem polju opazoval odrasel osebek zlatovranke. Sedela je na vrhu grmu, a zletela, ko sem se pripeljal mimo. Usedla se je kar precej stran na drug grm in tako se mi je ponudila priložnost, da jo dokumentarno slikam (slika 4), preden zleti stran. Naslednji dan sem si vzel čas in prehodil skoraj celotno območje tega polja, vendar je nisem več opazil. Pomislil sem na možnost gnezditve, na spolno nezrel osebek ali zgodnjega preletnika, ki gnezdi nekje v bližini. To je moj drugi podatek o vrsti s Paga. Prvič sem jo zabeležil dne 4. 5. 2009 (Šere 2009) na istem mestu kot leta 2018. Naslednje leto načrtujem postavitev gnezdilnic za to Slika 11 / Figure 11: Školjkarica / Oystercatcher Haematopus ostralegus, Kolansko blato, otok Pag, 6. 7. 2018 (foto: D. Šere) Acrocephalus 39 (176/177): 49–58, 2018 Slika 4 / Figure 4: Zlatovranka / Roller Coracias garrulus, Kolansko polje, Kolan, otok Pag, 2. 7. 2018 (foto: D. Šere)