POUČEVANJE V ČASU KORONE Učenje na daljavo in razmislek o prihodnosti šolanja Barbara Cerkovnik, prof. soc. ped., Osnovna šola Brezovica pri Ljubljani V prispevku bom predstavila svoje izkušnje in poglede glede učenja na daljavo, njegove prednosti in slabosti, kakor tudi ovire in groženje, ki se jim v prihodnosti ne bomo mogli izog- niti v celoti. Zaradi epidemije koronavirusa smo priča velikim družbenim, ekonomskim in zdravstvenim spremembam, ki bodo imele vpliv tudi na proces vzgoje in izobraževanja. Dan- danes učenci potrebuje veliko več znanja in spretnosti, kot jim jih lahko ponudimo z uvel- javljenim klasičnim načinom poučevanja. V prispevku povzemam in citiram pronicljivega misleca današnjega časa, izraelskega zgodovinarja Y. N. Hararija, ki pravi, da bi morali pri današnjem šolarju razvijati predvsem kritično mišljenje, kreativnost, kooperativnost in ko- munikacijo, namesto da mu ponujamo vse več novih informacij in podatkov. Učenje nekoč in danes »več je bolje«, zato temu pridobitnemu in potrošni- »Učenje je duševni proces, ki nam omogoča prido- škemu načinu mišljenja zaenkrat še ni videti konca, bivanje znanja, ki je uporabno v novih situacijah. kljub temu, da nas narava že dodobra opozarja in Pomaga nam bolje razumeti sebe in svet pa tudi prosi, naj bomo prizanesljivejši do nje. bolj modro posegati vanj. Človek se z učenjem ne- nehno spreminja. Pod vplivom učenja se spreminja V zgodovini je bilo krščanstvo poleg družbenih naše delovanje, vedênje, čutenje in mišljenje. Sámo in etičnih reform odgovorno tudi za pomembne učenje je zapleten proces, ki zajema različne vrste gospodarske in tehnološke izboljšave. »Katoliška umskih in telesnih dejavnosti. V skladu z uradno cerkev je v srednjeveški Evropi oblikovala izjemno definicijo učenje pomeni vsako spremembo v ve- napreden sistem upravljanja ter prva začela upora- denju, informiranosti, znanju, razumevanju, stali- bljati arhive, kataloge, urnike in druge tehnike ob- ščih, spretnostih in zmožnostih, ki je ne moremo delave podatkov. Cerkev je ustanovila prve evropske pripisati fizični rasti ali podedovanim vedenjskim gospodarske družbe – samostane – ki so bili tisoč let vzorcem.« (UNESCO/SCED 1993 v CVŽU Pomurje na čelu evropskega gospodarstva ter so uvedle na- 2019). predne kmetijske in administrativne postopke. Sa- mostani so bili prve ustanove, ki so uporabljale uro, Pravica do učenja in znanja je zapisana v Konvenci- skupaj s šolami pa najpomembnejša učna središča ji o otrokovih pravicah (1989), s katero so se države v Evropi. Katoliška cerkev še zdaj uživa privrženost podpisnice zavezale, da bodo otrokom omogočile in dajatve več sto milijonov pripadnikov, vendar je brezplačen dostop do osnovnošolskega izobraževa- tako kot druge teistične religije že zdavnaj nehala nja (Vir 1). biti ustvarjalna sila. Postala je razdiralna, saj se bolj posveča ohranjanju obstoječega delovanja kakor Načini učenja oziroma pridobivanja informacij, ki pa uvajanju novih tehnologij, domiselnih gospo- so pomembne za naš osebni razvoj in delovanje v darskih postopkov in prelomnih družbenih zamisli«. družbi, so različni in se skozi različna zgodovinska (Harari 2017, 274) obdobja spreminjajo. Danes je učenje usmerjeno v pridobivanje in usva- Če je bilo v pradavnini pomembno za preživetje janje številnih informacij z različnih področij znano- predvsem to, da so se sinovi od očetov naučili izde- sti. Temu primeren je tudi predmetnik v osnovnih lovati preprosta orodja in orožja, v srednjem veku in srednjih šolah. Pri svojem delu z učenci sem se pa, kako na poljih pridelati čim več hrane, da ne bi velikokrat ukvarjala z vprašanjem, ali je vsakodnev- bili lačni, vendar se za to, da bi količino pridelkov z no večurno sedenje za šolsko mizo in pisanje, raču- leti povečevali, niso zmenili, je danes povsem dru- nanje, branje in reševanje te ali one naloge edino, gače. Dandanes smo vsi obsedeni z načini pridobi- kar naj bi se smatralo in razumelo kot učenje in pri- vanja znanja in veščin, ki bi nam omogočili čim več dobivanje veščin za življenje ali poklicno usmeritev. tehničnih in intelektualnih spretnosti za dosego po- Drži, določenih veščin in osnovnih znanj ne more- klicev, ki ustrezajo trenutnemu potrošniškemu na- mo pridobiti nikjer drugje kot v šoli in na način, ki činu življenja. Z rastjo in nenehnim prizadevanjem jih naš vzgojno-izobraževalni sistem določa. Pa ven- za povečevanje življenjskega standarda s sloganom darle, ali ni količina časa, ki je namenjena pridobiva- 28 Didakta nju številnih podatkov, preobsežna, metode in stili in zahtevami okolja. Šolar porabi veliko ur za učenje poučevanja pa pretogi in suhoparni? V času pred matematike, jezikov in naravoslovne in družboslov- korona krizo, ki sem ga preživela v razredu, sem od ne predmete, morda nekaj ur namenja vzgojnim učencev prepogosto slišala, da se morajo nenehno vsebinam in niti ene same ure učenju zavesti o sebi. učiti, sedeti v šoli, da so premalo zunaj, da se morajo Vprašati bi se torej morali, kako naj ob takem šola- učiti »kar nekaj brez veze«, in sprašujem se, ali niso nju postane osebnost?« (Ščuka 2007, 14–15). Nedvo- njihove pripombe povsem upravičene, saj morajo mno bi postalo učenje za otroka smiselno, če bi se po pouku najprej na kosilo, potem pa morajo zara- ta začel zavedati smisla procesa učenja, zato je po- di omejenega časa takoj začeti z nalogo, da je ne membno, da otroku zagotovimo tudi uvid v njemu bo potrebno narediti doma. Sprašujem se, ali je vse, lastne osebne značilnosti pri učenju. kar skupaj počnemo v razredu, res zdravo (učenje po učenju, učenje pred kosilom, učenje po kosilu), Preden pa lahko od učenca pričakujemo uvid v nje- ali je učenec lahko zbran in v stiku s sabo, da kvali- mu lastne značilnosti pri učenju, se je treba vpraša- tetno naredi nalogo, in ali lahko delo in vsebine dela ti, kako dobro pozna lastne osebne lastnosti in bio- organiziram na način, ki bo učencem, pa tudi meni, loške in psihološke potrebe. Z zavedanjem, da je za bolj sprejemljiv in prijazen, pa četudi na račun ne- zdrav psihosocialni razvoj otroka pomembno, da je narejene naloge? »nenehno v stiku sam s sabo«, kar naj bi se nanašalo tudi na njegovo zavedanje fizičnega in psihičnega Tako sem razmišljala, preden nas je prizadela epi- počutja, sem se pri delu usmerjala k preverjanju in demija koronavirusa, a ko sem bila primorana za- ocenjevanju, kako dobro sami sebe poznajo oziro- četi poučevati na daljavo, so se moji strahovi glede ma, ali so svoja stanja sposobni prepoznati in izraziti. počutja učencev in smiselnosti podajanja učnih vsebin preko podajanja obsežnih informacij in zah- Prepoznavanje in izražanje čustev v šoli nam veli- tevanih nalog, le še poglobili. kokrat povzroča težave in je izvor za številna bole- zenska stanja. V šoli se največkrat soočamo z jezo in Učenje kot priprava na življenje? neustreznim izražanjem le-te, kar je lahko povod za Vilijem Ščuka o današnjem šolarju pravi, da se le-ta obisk učencev pri svetovalni delavki, teme, poveza- »v letih zorenja resnično zanima za lastno življenje ne z nasiljem, pa so predmet pogovorov na rednih in vztrajno išče pot do sebe. Odrasli pa kar vztraja- razrednih urah. O žalosti, veselju, strahu, pogumu mo, naj išče pot do znanja ... Ne zavedamo se, da in ciljih, ki jih želimo doseči, se v šoli bolj malo po- je za življenjsko in delovno uspešnost to premalo in govarjamo. Premalo pozornosti namenjamo tudi da bo v bodoče treba tržiti tudi osebnost, ne le stro- temam, ki so za zdrav psihofizični in socialni ra- kovnost. Naloga nas staršev, učiteljev in drugih po- zvoj naših otrok in njihove prihodnosti še kako po- membnih odraslih naj bi bila učenca vzpodbuditi, membne. Te pa so ozaveščanje učencev glede la- da razvije svojo osebnost in življenjski slog, ki naj bi stnih potreb in potreb drugih ljudi, strpen odnos do bil skladen z njegovimi osebnostnimi značilnostmi ranljivih skupin, odnos do zdravja, narave, živih bitij 29 Didakta POUČEVANJE V ČASU KORONE na splošno, trajnostna naravnanost ter poznavanje pomočjo novih, čeprav tehnološko dovršenih medi- oblik pravnih ureditev, zakonodaje in zakonodajnih jev, pri naših učencih precej upadla, saj je motivacija teles pri nas in po svetu. Na nujnost uvajanja spo- za poučevanje tudi pri meni, ki bi morala vzdrževati znavanja osnov prava nas nenazadnje opozarja vse pozitivno naravnanost učnega procesa, precej ni- manjša udeležba mladih na voliščih. hala. Pa vendar se moramo zavedati, da smo se iz dane situacije naučili marsikaj pomembnega. Spričo dejstva, da morajo učenci v času šolanja, sploh pa pri učenju na daljavo, še več časa preživeti Če vzdrži rek »V vsaki stvari je nekaj dobrega«, po- sede in ob računalniku, mnogi strokovnjaki s podro- tem se ga moramo oprijeti in razmisliti, kako naprej, čja duševnega in telesnega zdravja otrok opozarja- kaj je z vidika učenčeve perspektive in perspektive jo na porast negativnih sprememb pri učencih, pa naše družbe danes pomembno in kaj ni. Kako obli- naj si gre za porast telesne teže in splošnih slabših kovati šolski prostor in prilagoditi učne vsebine, da telesnih zmogljivosti, upad kognitivnih sposobnosti bomo v boju z grožnjami sodobnega sveta lahko ter povečanje duševnih stisk, ki se kažejo kot anksi- uspešni, ne da bi se, ob današnjem izobraževalnem oznost, depresivnost, samopoškodovanje in celo sistemu in poučevanju, spuščali pretežno na raven samomorilnost. pridobivanja številnih podatkov, ki jih šolar danes ne potrebuje več, tiste pa, ki pa so vendarle potrebni, Izraelski zgodovinar in avtor svetovnih knjižnih zlahka pridobi prek spletnih aplikacij. uspešnic Yuval Noah Harari, ki je eden najbolj pro- nicljivih mislecev današnjega časa, se v zbirki na- Harari (2018, 294) opozarja na to, da se trenutno svetov, namenjenih človeku v 21. stoletju, ukvarja z »preveč šol posveča zgolj podajanju čim več podat- izzivi, ki svet in slehernika čakajo v bližnji prihodno- kov. V preteklosti je bilo to smiselno, saj je bilo malo sti: politični in gospodarski razkol človeštva, življenje znanega, cenzura pa je vztrajno preprečevala celo med terorizmom in liberalizmom, tehnološke gro- počasno curljanje obstoječih informacij. Nasprotno žnje in nujnost prilagajanja posameznika, vloga ide- pa smo v 21. stoletju preplavljeni z ogromno količino ologije in vere ter bistvo človekove neomajne želje informacij, ki jih ne poskušajo ustavljati niti cenzorji. po iskanju resnice. Namesto tega zavzeto širijo napačne informacije in odvračajo našo pozornost z nepomembnostmi.« Harari opozarja na to, »da je danes človeštvo sredi velikih sprememb, kakršnih še ni doživelo – vse naše Po prvem valu epidemije smo bili učitelji za pripra- stare zgodbe se sesedajo, nove zgodbe, ki bi jih za- vo na morebitni drugi val za potrebe poučevanja menjala, pa še ni. Kako lahko sebe in svoje otroke na daljavo zasuti s številnimi brezplačnimi izobra- pripravimo na svet, v katerem se dogajajo najkoreni- ževanji, kot so tečaji ali predavanja s področja rabe tejše spremembe v zgodovini in ki je ovit v radikalne računalniških tehnologij in drugih znanj. Aplikacijo negotovosti? Danes rojeni otroci bodo leta 2050 stari Zoom in Skype je zamenjala aplikacija Teams, vse z dobrih trideset let. Če bo vse po sreči, bodo živi tudi dobrimi nameni, da bi si stvari olajšali, jih poenotili še leta 2100 in bodo morda celo aktivni prebivalci 22. in se zavarovali pred morebitnimi zlorabami glede stoletja. Česa bi jih morali naučiti, da bodo znali pre- zasebnosti občutljivih podatkov. In ko se je zdelo, da živeti in dobro živeti leta 2050 ali v 22. stoletju? Kate- smo se na izobraževanje na daljavo res dodobra pri- re spretnosti bodo potrebovali, da bodo dobili služ- pravili, je bilo naše delovanje v praksi bolj usmerjeno bo, razumeli dogajanje okoli sebe in znali krmariti po k opravljanju popravnega izpita iz tega področja, saj blodnjaku življenja?« (Harari 2018, 293) smo pri delu naleteli na številne težave. V ospred- je so prihajale nove podrobnosti glede poznavanja Ko je nastajala Hararijeva tretja uspešnica 21. nasve- naših učencev, kajti tudi pri njih je bilo moč zaznati tov za 21. stoletje, to je pred letom 2018, koronavirusa številne ovire, ki so jim onemogočale uspešno uče- še nismo poznali, bo pa v prihodnje nedvomno za- nje, ne le zaradi njihovih specifičnih potreb, mar- nimivo, kaj nam bo pisec glede sprememb, ki nam več tudi zaradi pomanjkljive računalniške opreme. jih je in še bo le-ta prinesel, napisal. Dejstvo je, da Ker smo pri prenašanju različnih novih informacij smo se zaradi nove epidemije koronavirusa prak- in znanj naleteli na velik problem, se je v strokovni tično čez noč morali prilagoditi na nov način življe- in širši javnosti zastavilo vprašanje o smiselnosti in nja in poučevanja, učenja na daljavo. Sprašujem se, »poštenosti« ocenjevanja in priporočilo, naj se ob- kako zapleteno mora biti učencu učiti se definicij, seg učnih vsebin in nalog skrči na »minimum«. operacij, pravil o obnašanju, skrbi za sebe in sočlo- veka, ko je ujet v svoji sobi (če jo sploh ima) in skon- Pravzaprav nam je korona kriza pokazala in naka- centriran na dogajanje na računalniškem zaslonu. zala nekaj, kar se je pred njo zdelo neuresničljivo, Kako nepredstavljive se zdijo rešitve na poti prido- danes pa se zdi, da se bomo iz tega vendarle tudi bivanja znanja njemu, če se še sama ne znajdem nekaj naučili. Ni vse v podatkih. Podatki so le del pri uporabi novih računalniških orodij. Ne dvomim, nečesa, kar učencem v teh časih lahko ponudimo. da je motivacija po pridobivanju novih informacij s Najbolj pomemben del našega poučevanja je tako 30 Didakta postalo iskanje načinov, da bi vse skupaj poenosta- ni naučil vzpostavljati kontakta s seboj, ne bo znal vili in zaokrožili bistveno. Klikanje po linkih, narejene zavestno in svobodno uravnavati lastnega življenja. naloge prek številnih povezav, iskanje besed po slo- Sodobni način življenja pa je zaradi odtujenosti in varju, na hitro in površno narejene in poslikane na- slabe povezanosti z naravo vse bolj neugoden za loge, samo da so oddane ipd. In ker je vse postajalo razvijanje kontakta s seboj in okoljem. Starši, vzgo- eno samo klikanje, je nastala potreba po tem, da bi jitelji in učitelji bi se morali posebej skrbno posve- imeli učitelji spet več priložnosti za podajanje zna- titi ustreznemu zorenju otrokovih čutil, da bi se ta nja o našem stvarstvu na način, ki jim je bil poznan naučil zaznavati sebe. Vsi omenjeni vidiki pomena od prej, da bi to znanje povezali v neko smiselno ce- čutnega in posledično čustvenega dogajanja pri loto. Ali kot pravi Harari: »V takšnem svetu učiteljici učenju na daljavo so bili učencem znatno in grobo res ni treba učencem ponuditi še več informacij; že odvzeti, zato moramo glede njihovega kognitivne- tako jih imajo preveč. Ljudje namesto tega potre- ga in emocionalnega razvoja pričakovati določene bujejo sposobnost za razumevanje informacij, za spremembe. Gre torej za učenje iskanja odgovorov razlikovanje med tem, kaj je pomembno in kaj ne, na vprašanje »Kdo sem?« predvsem pa morajo znati številne drobce informa- cij povezati v širšo sliko sveta. Odločitve v prihodnjih Harari pravi, »da so dandanes edina gotovost spre- nekaj desetletjih bodo oblikovale prihodnost življe- membe. Tako globoke spremembe bi lahko spre- nja, sprejmemo pa jih lahko le na podlagi našega menile tudi osnovno zgradbo življenja, pri katerem sedanjega svetovnega nazora. Če ta generacija ne bi najbolj izstopala njegova pretrganost. Življenje bo imela celovitega pogleda na stvarstvo, se bo od- je bilo od nekdaj razdeljeno na dva dopolnjujoča si ločitev o prihodnosti življenja zgodila naključno.« dela – na obdobje učenja, ki mu je sledilo obdobje (2018, 275–276) dela. V prvem delu ste kopičili informacije, razvijali spretnosti, oblikovali svoj pogled na svet in gradili Ščuka (2007) meni, da je večjo učljivost pri otroku trajno identiteto. V drugem delu življenja ste s pri- možno doseči, če smo pripravljeni menjati doslej dobljenimi spretnostmi krmarili skozi svet, si po- utečene vzgojne pristope z novimi, bolj fiziološkimi. magali pri preživetju in prispevali k skupnosti. Na sredini 21. stoletja bo zaradi vse hitrejših sprememb Ob učenju na daljavo bi morali biti pri učencu po- in daljše življenjske dobe ta tradicionalni model zorni tudi na njegovo čustveno odzivanje in spreje- zastarel. Življenje bo pokalo po šivih in med različ- manje tako pozitivnih kot tudi negativnih čustev, se nimi obdobji življenja bo vse manjša kontinuiteta. z njim o njih pogovoriti, jih sprejeti in predelati na Vprašanje 'kdo sem' bo postalo pomembnejše in način, da bo učni proces spet neovirano stekel. In bolj zapleteno, kot je kdaj bilo. To bo verjetneje po- ker je bilo v danih situacijah pri delu na daljavo ta- vezano s hudim stresom. Ko imate petnajst let, je kšnih ovir in blokad veliko in se jih je dalo s spreme- vse vaše življenje ena sama sprememba. Telo raste, njenim pristopom omiliti, velja v prihodnje takšne um se razvija, odnosi se krepijo. Vse je pretočno, vse izkušnje prenesti v običajno šolsko okolje. Opažala je novo. Zaposleni ste z oblikovanjem svojega jaza. sem, da otroci izražajo veliko strahov v zvezi z zdrav- Večini najstnikov to vzbuja strah, obenem pa je tudi jem, povezanim s korona virusom. Izražali so željo, zanimivo in vznemirljivo. Odpirajo se nova obzorja da bi se čim prej vrnili v šolo, potrebo, da bi se družili in osvojiti morate ves svet. Če hočete ostati rele- z vrstniki, pa tudi učiteljicami, česar v »normalnih« vantni – predvsem družbeno, ne le gospodarsko okoliščinah najbrž ne bi izražali. Velikokrat sem zato – se boste morali biti sposobni stalno učiti in spre- pričakovano podajanje učne snovi in zahteve, da minjati, zlasti pri mladih petdesetih. Tujost postaja naredi naloge, kar preskočila in se namesto tega z novo pravilo, zato vaše minule izkušnje in pretekle učencem pogovarjala. izkušnje vsega človeštva ne bodo več tako zaneslji- vi vodniki. Ljudje se bodo morali kot posamezniki Ščuka (2007) tudi pravi, da imajo poleg gibalnega in človeštvo kot celota vse bolj ubadati s stvarmi, zorenja kot spodbujevalca miselnih procesov po- na kakršne ni naletel še nihče – na primer z vele- membno vlogo pri učenju tudi čutila, kot so tip, umnimi stroji, s telesi, ustvarjenimi z inženiringom, sluh, vid in voh, in da za učenje ni dovolj, da učenec z algoritmi, ki lahko srhljivo natančno manipulirajo dobro vidi ali sliši, ampak tudi izostrenost ostalih z vašimi čustvi, ter s hitrimi, umetno povzročenimi čutil. Da bi človek dosegel spoznanje, ki mu omo- vremenskimi katastrofami. Če boste hoteli v takem goča zavestno odločanje in načrtovanje oziroma svetu uspešno preživeti, boste potrebovali veliko usmerjanje lastnega življenja po svobodni volji, se duševno prožnost in ogromno zalogo čustvenega mora najprej naučiti zaznavati sebe in okolje in se ravnotežja. Stalno boste morali opuščati tisto, kar teh zaznav zavedati oziroma jih razumeti. Za zdravo najbolj poznate, in se počutiti domače v neznanem. funkcioniranje v danem okolju se mora otrok učiti Žal je otroke veliko težje naučiti, kako naj sprejme- zaznavanja lastnega vedenja, ga s čustvi oprede- jo neznano in ohranijo duševno ravnovesje, kot jih liti, se ga z razumom zavedati in ga zavestno tudi naučiti fizikalnih enačb in vzrokov za prvo svetovno spreminjati, če se mu zdi to potrebno. Kdor se torej vojno. Prožnosti ne morete priučiti z branjem knjige 31 Didakta POUČEVANJE V ČASU KORONE ali poslušanjem predavanja. Tudi učiteljem največ- njene posledice. Napredna tehnologija 21. stoletja krat manjka duševna prilagodljivost, ki jo zahteva nam omogoča nekaj, kar bi bilo še pred nekaj dese- 21. stoletje, saj so tudi sami izdelek starega šolskega tletji nepredstavljivo – delo od doma, poučevanje na sistema« (Harari 2018, 298–300). daljavo. Samo zamislimo si lahko, kaj bi počeli brez sodobne računalniške infrastrukture. Učenci bi bili Učenje, primerno 21. stoletju! nedvomno bistveno prikrajšani glede socialnih in- Nedvomno trenutna situacija, v kateri smo se znašli, terakcij, pa čeprav se le-te odvijajo preko računal- ponuja veliko neznanega in nepredvidljivega. Zna- niških zaslonov. Še več bi bilo tudi osebnih stisk in šli smo se pred dilemo, ali naj na poti poučevanja ovir na poti pridobivanja znanja. Velik del znanja in učencem sledimo starim, poznanim in utečenim številne podatke je moč pridobiti s pomočjo sodob- načinom podajanja vsebin, kolikor nam sodobna ne tehnologije in v prihodnosti nas morda čakajo tehnologija to sploh omogoča, in ali naj učence bo- velike spremembe v načinih poučevanja, na kar pa lje pripravimo na izzive, ki nas čakajo, ko se bomo moramo naše učence bolje pripraviti. Našim učen- vrnili v šolske klopi. Ugotoviti in presoditi bomo mo- cem se v bližnji prihodnosti v šolah res ne bo več rali, kaj je bolj pomembno – hiteti s predelovanjem potrebno učiti, kako se ubraniti pred topovskimi zamujene učne snovi ali stremeti k reševanju novih granatami (sama spadam v generacijo tistih, ki smo problemov, ki so povezani s fizičnim in duševnim se pri predmetu obramboslovje učili tudi streljanja), zdravjem naših učencev, spremenjenim pogledom grožnja pred jedrskimi izstrelki pa še vedno ostaja. na družbene odnose in pomenom le-teh, k reševa- Podnebne spremembe lahko povzročijo velikanske nju izzivov, povezanimi z okoljsko krizo in drugimi valove pribežnikov po celem svetu, kar lahko sproži grožnjami sodobnega sveta ter osvajanju in utrjeva- novo svetovno krizo v zdravstvenem varstvu. nju novih vrednot, ki so v dani situaciji še kako po- membne, to pa so razvijanje sočutja in solidarnosti, Jutri morda ne bo več pomembno, kateri rasi ali na- preseganje neenakosti v družbi ter boj za bolj ena- rodu pripadamo, saj podnebne spremembe, jedr- kopravni položaj skupin in posameznikov, na katere ska grožnja, kibernetska varnost in elektronski me- je družba pozabila. diji ne poznajo meja. Tudi epidemija koronavirusa se nič ne ozira, od kod prihajamo, niti, ali smo bogati Harari se sprašuje: »Kaj bi torej morali poučevati? ali revni, bo pa seveda najbolj prizadela revne pre- Številni pedagoški strokovnjaki pravijo, da bi se mo- dele sveta. Prav zato, ker se te meje rušijo, moramo rale šole posvetiti poučevanju 'štirih K-jev' – kritič- naše učence bolj aktivno vključiti v razpravo o pri- nega mišljenja, komuniciranja, kooperativnosti in hodnosti naše vrste, vrste homo sapiensa. Da bo kreativnosti. Širše gledano bi se morale šole manj učenec lahko uspešno prestal vse ovire v življenju, posvečati tehničnim spretnostim in bolj poudarja- ki bodo rezultat hitrih sprememb, mu moramo naj- ti splošne življenjske spretnosti. Najpomembnejše prej omogočiti osebnostno rast. Šele ko bo vztraj- bodo sposobnosti spoprijemanja s spremembami, no iskal in našel pot do sebe, mu bodo odprta tudi sposobnost učenja novih stvari in sposobnost ohra- vrata na poti do znanja. Šole bodo v spopadanju s njanja duševnega ravnovesja v neznanih razmerah. hitro rastočimi spremembami uspešnejše, če bodo Če boste leta 2050 hoteli dohajati svet, boste morali uspele pri učencih razvijati kritično mišljenje, krea- razvijati nove ideje in izdelke, predvsem pa se boste tivnost, kooperativnost in komunikacijo ter veliko morali znova in znova prilagajati« (2018, 296–297). mero solidarnosti in strpnosti. V bližnji prihodno- sti nas bodo lahko usmerjali algoritmi in namesto Vse do danes smo verjeli, da nam je dano živeti v miru nas odločali o tem, kdo smo in kaj bi morali vedeti in blaginji, bistveno je, da imamo kot posamezniki o sebi. Učenci imajo vso pravico učiti se in kritično dovolj svobode, saj liberalizem še vedno postavlja presojati tudi o tem, kaj je za njih dobro in kaj ne, osebne svoboščine nad vse in še vedno trdno verja- zato je naša dolžnost, da jih ob vsej navlaki podat- me v volivce in potrošnike. V zadnjih desetletjih nam kov in številnih izbirah tehnoloških pomagal posva- je le uspelo zamejiti lakoto in vojne, ali kot navaja Ha- rimo tudi o njihovih morebitnih nevarnostih. rari: »Prvič v zgodovini več ljudi umira zaradi čezmer- ne prehranjenosti kot zaradi podhranjenosti, več ljudi umre od starosti kakor od nalezljivih bolezni in število samomorov je večje od skupnega števila tistih, ki so LITERATURA: jih ubili vojaki, teroristi in zločinci. Na začetku 21. stole- Cerkovnik B. (2019): Učenje kot naravni proces. V: Mihajlović Z. (ur.), Musek Lešnik K. (ur.), Hosta M. (ur.), Rutar C. (ur.), Trček M. tja je večja verjetnost, da človek umre zaradi prenaje- (ur.) Šolski hodniki – življenjski premiki: pozitivna psihologija in danja s hitro pripravljeno hrano kot zaradi suše, ebole pozitivna edukacija v šolah, str. 43-48. Brezovica pri Ljubljani: Osnovna šola Brezovica pri Ljubljani. ali terorističnega napada« (2017, 9–10). Harari Y. N. (2017): Homo deus. Kratka zgodovina prihodnosti, Ljubljana: Mladinska knjiga. Harari Y. N. (2018): 21 nasvetov za 21. stoletje. Ljubljana: Založba Trenutno se ves svet spopada s problemi obvlado- Mladinska knjiga. vanja epidemije koronavirusa. Nihče ne ve in trenu- Ščuka, V. (2007): Šolar na poti do sebe. Radovljica: Didakta. Vir 1: Radiotelevizija Slovenija (2012): Otrokove pravice. Dostopno tno ni sposoben izmeriti, kolikšne in kakšne bodo na http://otroski.rtvslo.si/infodrom/prispevek/181 , 6. 11. 2020 32 Didakta