križa toliko, da bo dosežena kvota AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVI AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINO DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MORNING, MARCH 2, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII .PARIZ, 1. marca. — Deveta ameriška armada je osvojila mesto Muenchen Gladbach, druge ameriške čete so pa vdrle v starodavno mesto,Trier ter se pognale skozi zunanje utrdbe pred Kolinom. Muenchen Galdbach šteje 127,000 prebivalcev. in je prvo mesto v nemškem industrijskem Porurju, ki je padlo Amerikancem v roke. Mesto leži 11 I milj zapadno od mostu čez Reno, ki vodi | v Duesseldor.f. Ameriške čete so vdrle v mesto od i treh strani hkrati in se ga polastile. V mesto so stopili ameriški fantje 29. di-| vizije, ki so napravili več kot 20 milj naglega pohoda ter vdrle v mesto po krat- mesto v Porurju je včeraj kem spopadu z nemško zadnjo stražo. Za posest-mesta je padlo samo pet Ame-rikancev. V tem mestu je bil baje rojen nemški propagandni minister Josef Goebbels. Vrhovno poveljstvo, ki ni pustilo poročati operacije 9. armade, je dovolilo poročati o zavzetju te nemške trdnjave, drugega pa nič. Depeša poročajo, da so ameriške čete tik pred Kolinom. Druge depeše poročajo, da beži nemško vojaštvo v velikem neredu preko reke Rene. Deveta ameriška armada, ki prodira očividno proti Duesseldorfu, dasi uradno poročilo.o tem molči, ima pred seboj 15. nemško armado, ki jo nepre- stano potiska proti Reni. Duesseldorf je približno tako veliko kot New Orleans. Neka depeša trdi, da Amerikanci že ob-ljujejo Duesseldorf. Deseta oklepna divizija generala Pattona je planila v Trier. Tukaj' je imel rimski vojskovodja Cezar glavno postojanko v bojih proti Frankom. Ta divizija je v tem pohodu zajela 3,000 Nemcev. Okrog tega mesta je več nemških utrdb, iz katerih so skušale nemške baterije ustaviti to divizijo. Mesto šteje 88,000 prebivalcev. Tukaj je bil rojen Karl Marx. Iz tega mes&t vodijo ceste v Koblenz, Mainz in Kolin na Reni ter nazaj v Francijo, Belgijo in Luxembourg. V novembru 1918 so Amerikanci zasedli to mesto. Na severu so se Kanadci prebili skozi zadnji pas Siegfried črte in imajo samo 10 milj še do P or ur j a. Nemci najbrže nimajo dovolj bojne sile na razpolago, da bi se resno uprli pred Kolinom. Mesto bodo najbrže Amerikanci vzeli z naskokom, kadar bodo hoteli. Mesto šteje 768,000 prebivalcev. Namen generala Eisenhowerja zaenkrat je uničiti vso nemško bojno silo na zapadni strani reke Rene. To zdaj vrši na celi črti* ' flPt*''Vc to h, ..............» ■ ■■■.. _J K v \ Red rL°/ the Navy is just as important a function of the po' »boliJfanche, ?,s a,d and assistance to those men and women s s«rvicP ♦ thČ armed f°™es. This 1945 War Fund poster 10 the men who fight on the seas. gSjfc & E danes llZija onih> ki "obirajo za sklad Rdečega kri-€ poh°du v okraju Cuyahoga. V tej armadi En i lllnZ z.. . . _ . 51 1 C?«? doseči 500,000 darovalcev, ki bodo daro-jt So d ev"'} '"K ie , kri ne pomaga samo potrebnim do-' iWitffy našim možem in fantom ter dekletom, ki in onstran morja. \„ 0 je Rdeči kri* nnmnnnl HA IS1} Rdeči križ pomagal 84,183 družinam v To je veliko delo in za to je treba mno-2_£€ vsak prošen, naj daruje po svoji moči. Ji is I o" leifl j P ?VILT APELIRA NA g?ES NAJ DA PODPORO p0M ZA STALNI MIR "i; Nk ft0o marca. , tria je danes * W2b°micama kon-°vinkov naiožil da sode-ali bo pa Za tretjo sve- srednje po-^ednik, ko je učkih velika!- znači ameriški zgo- doseženi > Churchill-kak sad, v naših rokah, Spojil usodo Zed. ®vetom za mno-t.N>vn a za bodočo i S ps, ?^nizacijo, \ r*ella senatu % | SSS^ ^ v ame-n^oriV1 8 P°dporo zaključkom, 6 tekei '— 1 aktivno pod-Roosevelt, Ostanek traj- ^it- posamezno, prej bo prišla reši tev," je govoril predsednik. Rekel je, da zaključki velikih treh na Jalti ne pomenijo za-suženje nemškega naroda, ampak pomenijo samo zagotovlje-nje bodočega svetovnega miru. Dostavil je, da se mora tudi Japonska brezpogojno vdati, ako hočemo izgotoviti načrt za trajen mir. Tako japonski kot nemški militarizem' morata pa biti totalno razdejana. Kar se tiče Poljske je Mr. Roosevelt povedal, da bo dobila drug teritorij za odškodnino za to, kar bo odstopila vzhodno od Curzon črte Rusom. Meje na za. padu Poljske se bodo pa stalno določile na mirovni konferenci. Izjavil pa je, da je poljsko vprašanje rešeno samq na kompromisu in da se on z vsem absolutno ne strinja. -o- Osvobojeni častniki so dospeli v Washington Washington. — Qsem ameriških častnikov, ki so jih osvobodili Rusi iz nemškega ujetništva, je dospelo v Washington z letalom. Nemci so jih imeli v tabo- Nemški vojni ujetniki v (amp Perry soi\\ na protestno stavko Nemški vojni ujetniki v taborišču Perry so se uprli vršiti od-kazano delo, zato jih je poveljnik McCormick kaznoval s tem, da bodo samo ob kruhu in vodi. Več kot 2,200 .nemških ujetni-kbv je izjavilo, da ne bodo prijeli za nobeno delo, ker da je disciplina v taborišču prestroga. Povedalo se jim je, da bodo dobivali samo kruh in vodo, dokler bodo stavkali. Zastopnik švicarske je obenem zastopnik za nemško vlado, je nedavno pregledal taborišče in izjavil, da se z ujetniki postopa pošteno in po mednarodnih zakonih. Upor se je začel zadnjo sredo v vojaški bolnišnici Crile pri Clevelandu, kjer se je 189 nemških ujetnikov uprlo iti na del.o Takoj so jih odpeljali nazaj v Camp Perry ter jih zaprli v samoten zapor ob kruhu in vodi. Nemški vojni ujetniki dobivajo prav tako in prav toliko hrane kot ameriški vojaki. Za cenejše meso treba zdaj več pointov Od nedelje naprej bo treba dati za meso več rdečih znamk in sicer za cenejšo govedino in svinjino. To naznanja urad za kontrolo cen, ki je nalil v kupo pelina nekoliko medu s tolažbo, da bo za dražje meso, kot so steaki in roasti, treba dati manj rdečih znamk, dve ali tri točke pri funtu. To pa ne bo dosti pomagalo, ker se steaki tak težko dobi. Hamburger in slanina bosta poskočila od štirih na šest točk pri funtu. Zarebernina od ene na tri točke in tako naprej. Mnogo klobasnih produktov, ki so bili zdaj brez racioniranja, bo zopet na znamke, tako tudi braunschweiger in liver loaf. Mnogo mesnih konzerv bo zopet racioniranih. Razne važne vesti iz prestolnice N ^anv m vPrašanje, ki*kor ni to rišču šubin na Poljskem, ko so prišle tje ruske armade. Ameri- i j,, lk >1 k,? , zjnage," je ' v cv^sednik. Go. ' ^ 1.3 poslanske »a. P° fcraku na Hi Pw, i>- ciie • ,Je Predsednik da H0L7 se zahteva k> obdajo ter do- * Ho, ijskih vodi- :»yt VHi Ine pričakuje. o W in nem-vda "sprevide«, da. v lupinah ali kance so odpeljali v Moskvp, od tam pa z letalom v Washington. Pot so napravili v 56 urah in 9 minutah. Iz Willard Poznani slovenski rojakfFrank Lunka, Willard, Wis. je zopet na potu okrevanja. Upanje je, da bo popolnoma okreval. Samo 17 let mu še fnanjka, pa bo obhajal 100 letnico. To mu vsi iz srca želimo. * Poslanec Barry je vložil v zbornici resolucijo, ki obtožuje sporazum velikih treh na Krimu glede vzhodnih meja Poljske na Curzon črti. Senator Butler je pa vprašal administracijo naj 'da kongresu popolno sliko, kaj prav za prav se godi v inozemski politiki. * Urad za vojno produkcijo je vprašal vojne industrije; naj predlože listo onih moških med, 18 in 29 leti,, ki so oproščeni vo- radi dela. Namen je, da ne kliče k 'vojakom. Od ,000, ki so oproščeni vojaščine radi dela v teh letih jih upa vojni urad za produkcijo obdržati še nadalje pri delu najmanj 200,000. " * Senator Chapman je vložil predlog, glasom katerega bi smeli davkoplačevalci odtegniti na davčni poli stroške za sestavo davčne pole. Predlog tudi govori, da bi se smelo odtegniti pri davkih vsake sodne stroške, ki so nastanejo pri tirjatvi davkov. * Urad za kontrolo cen ne bo zvišal pekarijajn točke za maščobo, kot je bilo rečeno. Dobili bodo isto mero maščobe kot leta J.942. * Vlada bo v kratkem ukazala vsem producentom lanenega olja, da ga dene j o na stran gotovo količino vsak mesec za vladno uporabo. Količina še ni določena. 1 * Gotovega ni še nič, toda v trgovskih krogih se govori, da bo vlada zopet prikrajšala mero sladkorja pekarijam, izdelovalcem mehkih pijač in candya. Za dobo april—junij ga bodo morda dobili samo 60% od kvote leta 1941, dočim ga zdaj dobivajo 70%. Zakaj bo vlada to napravila, ni znano, ker fakt je, da je letos več sladkorja kot prošlo leto ob tem času. Marini so dosegli tretje letališče na MI IMAMO ZDAJ NAJHITREJŠE LETALO NA SVETU Washington. — Armadno poveljstvo je zdaj povedalo javnosti o novem bojnem letalu, ki je danes najhitrejše v zraku. Imenuje se Lockheed P-80 "Shooting Star." Letalo je v preizkušnji že več kot eno leto in zdaj jih izdelujejo štiri tovarne na debelo. To bojno letalo ima močnejši motor kot. katero drugo letalo dozdaj in mnogo drugih izboljšav. Molitev za mir Zveza slovenskih oltarnih društev bo imela v nedeljo 11. marca od 2:30 do 3:30 popoldne uro molitve v cerkvi sv. Pavla na Euclid Ave. in 40. cesta. Namen molitve b0 za mir. članice in drugi Slovenci naj se udeleže v velikem številu. Na operacijo Mrs. Joseph Gogala iz 1105 E. 71. St. je v Polyclinic bolnišnici, kjer se je morala podvreči težki operaciji. Želimo ji kmalu popolnega okrevanja. Vreme Za danes napovedujejo vetrovno in oblačno, nekaj dežja in nič posebnega mraza. Včeraj je bil zlezel tppiomer na 42 stopinj. Guam, 1.' mar. — Razen ene tretjine severnega dela otoka Iwo je ves v rokah ameriških marinov, ki dobipijo zdaj vse potrebščine iz transportnih letal s^padali. Marini so okupirali tudi glavno vas na otoku' ter se pognali več sto jardov za vasjo naprej. Dosegli so že tudi tretje letališče, ki so ga imeli Japonci ravno v delu, ko so se marini izkrcali na otoku 19. februarja. Dve tretjini btoka je že v ameriških rokah in ne bo dolgo, ko bodo marini gospodarji vsega otoka. -_o- Lewis zahteva 10 centov od tone premoga za sklad premogar jev Washington. — John L. Lewis, predsednik premogarske unije je prišel na clan z zahtevo, da plačajo premogarske družbe v sklad unije 10 centov od tone premoga. S tem naj bi se zgradil poseben sklad $55,-000,000, iz katerega bi dobivali premogar j i bolniško podporo, zavarovalnino in ekonomsko varnost. Lewis ne zahteva direktno priboljška pri mezdi Za premo-garje, da jim ne bi kdo očital, da ogrožajo stabilno plačilno lestvico, ki jo je vlada postavila proti inflaciji. Ta zahteva 10 centov od tone premoga bi prinesla na dan več kot $2.00 na vsakega premogar j a. Denar bi, seveda, upravljala unija. Kaj bodo premogarske družbe na to odgovorile še ni znano. -o-- Neznana bolezen mori oranžne nasade San .Francisco. — V južpi Kaliforniji je napadla oranžne nasade neznana bolezen in na 300 sadonosnikih popolnoma končala drevje. Specialisti se trudijo, da bi dognali, kaj drevje mori. Sadjerejci pravijo, da drevje kar vpričo hira. -o- Spoved in obhajilo Društvo sv. Helene št. 193 K. S. K. J. ima v soboto velikonočno spoved, v nedeljo pa skupno obhajilo pri sv. maši ob osmih v cerkvi Marije Vnebovzete. Pridejo naj tudi kadetke. Zbirališče je ob 7:30 pod cerkvijo. Zadušnica V soboto ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Franka Zibert, SENAT JE POTRDIL WALLACEA KON-ČNO ZA TAJNIKA Washington. — Senat je včeraj z 56 proti 32 glasovi potrdil nominacijo bivšega podpredsednika Henrya Wallacea trgovinskim tajnikom Zed. držav. Oni, ki so glasovali proti, §o mnenja, da bo filozofija Wallacea drag® stala davkoplačevalce Zed. držav. -o- V armado jih bodo začeli jemati do 33 leta Washington. — Urad za obvezno vojaško službo je obvestil naborne "komisije, da bodo morale začeti klicati k naboru tudi one med 30 in 33 leti starosti. Samo taki, ki so zaposleni res pri važnem delu v industriji ali pri temu, ki je potrebno za narodno zdravje in varnost, bodo oproščeni. General Hershey je zadnji teden izjavil, da bo do konca leta od vseh klicanih novincev do 30 odstotkov takih, ki so nad 30 let stari. Poudarjal pa je, da naj bodo prej klicani .samski kot očetje. IZ BOJNE FRONTE ZAPADNA FRONTA—Ameriške čete so se pognale 11 milj za mestom Muenchen Gladbach in so oddaljene samo 2 milji še od reke Renei Prva armada se pripravlja za naskok na' Kolin. VZHODNA FRONTA — Rusi se bližajo Baltiku v Pome-raniji in so še 11 milj od taborišča Gross-Tychow, kjer so imeli Nemci ameriške vojne ujetnike. Če so še tam, se ne ve. IWO -t- Ameriški marini imajo še eno miljo pohoda in ves otok Iwo bo v njih rokah. Japonci se zbirajo na severnem ' koncu za zadnji odpoi\ FILIPINI—Ameriške čete so okupirale otok Palawan. To je že 16 otok na Filipinih, ki ga imajo Amerikanci v rokah. K molitvi Članice društva sv. Marije Magdalene * št. 162 KSKJ naj se zbero nocoj ob sedmih v Gr-S tem pa še ni rečeno, da jih 'dinovem pogrebnem zavodu, da ne bodo klicali vse do 37. leta' se poslove od pokojne sestre starosti, ako jih bo armada po- Johane Kržmanc, jutri naj se trebovala, pravijo v uradu za ob- pa po možnosti udeleže pogre-vezno vojaško službo. ba. Razne vesti od naših borcev v službi Strica Sama Sledeče vojaške novice nam Matoh pošilja naš zastopnik iz Willard, Wis.: Za 5 dni je bil na dopustu Chief U. S. N. Ludwig Koschak, ki je dospel iz Oakland, Kalifornija. Lt. Wm. N. Bayuk je bil za 10 dni doma na dopustu. Prišel je iz Big Springs, Texas. Prav fino mu pristoja častniška uniforma. Odšel je zopet nazaj v svojo garnizijo. Za 6 dni je bila doma na dopustu Sgt. Annie Perushek. Nastanjena je v Arlington. Va. f Cpl. Tony Perushek je bil nad dve leti v Alaski, zatem je bil poslan v Texas, od tam za nekaj časa v Kalifornijo, potem zopet nazaj v Texas in' sedaj pa odšel "nekam —?" V zadnjem pismu je zapisal staršem: "Sedaj pa goodbye." Bog s Teboj, Tony! Jr. Sedaj stanujem pri starših Frank in Mary Matoh na 1.5917 Holmes Ave. Doma bo ostal do 8. marca, potem bo odšel pa v Fort George G. Meada, Md. za nadaljno treningo. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu, ali pokličejo GL 9628., na »a m Pfc. Frank Klemene je bil ranjen 1. februarja v Franciji. Na 886 E. 141. St. ima starše, soprogo Helen in 11 mesecev starega sinkota, katerega še ni videl. Uslužben je bil pri National Acme Co. V armado je bil klican novembra 1943 in preko morja je bil poslan lanskega aprila. a* ft* tan Mrs. Nettie Peček, 14302 Sylvia Ave. je bila obveščena od .vojnega oddelka, da je bil njen mož Pfc. Paul ranjen v Iz Fort McClellan, Alabama, Franciji 29. januarja. V armadi kjer je dovršil 4 mesečno bazi-! je od februarja 1944 in preko čno treningo je prišel za osem dni na dopust poznani igralec žoge z N. Y. Yankees, Frank morja je bil poslan v decembru, Prej je bil usluzbtn v W S. Tyler Co. "ameriška domovina" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 8. Ohio. ___ _ Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do DoSti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2,25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $8-50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. s. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 190». at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No.-49 Pri., Mar. 2, 1945 Ali naj Evropa po vojni še kaj išče v Ameriki? ii. Kakor smo zadnjič rekli, ima po mislih londonskega katoliškega lista "The Tablet" Evropa tudi po tej vojni še marsikaj iskati v Ameriki. Vendar v prvi vrsti duhovne dobrine, ne morda le materialne. In če pogledamo bolj od blizu kaj ima "The Tablet" v mislih, najdemo najprej tole mtsel: Amerika s svojo demokracijo v Združenih državah je glasen nauk in sijajen zgl^d enotnosti in edinstva med državljani ! Politično edinstvo Združenih držav dokazuje, da je mogoča združitev mešanice narodov in številnih držav za skupen cilj in za sodelovanje v dosego tega cilja. Kaj naj bo ta skupni cilj, to določujejo skupne potrebe in skupni ideali. "The Tablet" takoj tu poudarja dvoje. Prvič bi ta edinost ne bila nikakor mogoča, če bi bili v ameriški javnosti zmagali tisti ljudje, ki niso nikoli imeli smisla za skupnost, ampak so iskali le svojih sebičnih koristi — in takih seveda tudi v Ameriki ni nikoli manjkalo., Drugič je pa istotako res, da ameriško edinstvo ni prišlo kar čez noč, ampak šele polagoma, korak za korakom. Dolgo časa tekom zgodovine so tudi v Združenih državah vladale mnoge razlike in različnosti, ki niso bile različnosti le na zunaj,, ampak so šle prav do temelja in bistva stvari. Pomislimo samo na to, da je bilo suženjstvo istočasno v nekaterih državah nepostavno, v drugih pa še čisto postavna in legalizirana javna#ustanova. Nato "The Tablet" citira Rooseveltove besede, ki jih je nedavno govoril Amerikancem in jih sam opozoril na te reči, obenem pa spodbujal, naj ne bodo nepotrpežljivi radi tko zelo neurejenih razmer med drugimi narodi po svetu. Dejal jef Roosevelt: \ ? "Mi sami, ki smo šli skozi težavne procese osvobojenja in prilagoditve, vemo iz svoje lastne skušnje, kako težko utegne biti tako stremljenje. Vemo tudi, da take težave niso posebnosti le te ali one dežele oziroma tega ali onega kontinenta, Naša revolucionarna vojna je pustila za seboj, kakor ugotavlja zgodovina, vrtince nepostavnosti tako, da ni bilo smisla za svetost človeškega življenja." Od tu dalje poudarja "The Table," da ne gre toliko za vprašanje, kako in po kakšnih potih so Amerikanci te težave premagali in prišli končno do današnje edinosti. Pač pa je važno vprašanje, kakšna načela so jim bila pri tem zvezde vodnice. Odgovarja in ugotavlja: Vsa. ameriška politična edin,ost, ki je počasi prišla in je deloma še vedno v razvoju, je pozidana na načelo in idejo, da se ljudje različnih izvorov in različne vzgoje lahko svobodno, in sami od sebe med seboj dogovore za neke skupne politične cilje in z uporabo nekih določenih sredstev. Na tej veri sloni ameriška Izjava neodvisnosti, na tem prepričanju je zgrajena ameriška konštitucija. V obeh omenjenih dokumentih je začrtan cilj za skupno delo, pa tudi najbolj splošna sredstva za dosego tega cilja so'podana. V tem je temeljna razlika med temeljno ameriško mislijo o bistvu države in med mislijo o državi, ki tolikokrat obstoji drugod po svetu. Drugod postavljajo v ospredje ali narodnost, ali jezik, ali razred., žfli vero, ali kulturo, ali celo' samo "raso" — in eno ali več teh reči, ki značijo v prvi vrsti razliko med ljudmi, postavljajo za temelj državnim ustanovam. Amerika je šla preko vsega tega in je postavila za po glav.jjn o politično smernico — svobodna privolitev v to, kar je vsem skupno že na podlagi same človeške narave. v S tem seveda ni rečeno, nadaljuje "The Tablet," da v Ameriki ni političnih sporov. So, pa še silno ostri in morda od časa do časa ogabni. Toda omejujejo se ti spori na vprašanja praktične izvedbe skupnih načel in na osebe, ki naj bodo pri vodstvu. Temeljni stebri ameriške vladavine ostanejo v vseh takih političnih bojih nedotaknjeni in nedotakljivi. (Pride še). TO IN ONO Znani gradilcc ladij, Henry Kaiser je napravil tekom teh par let vojne 27 milijonov dolarjev dobička in to v podjetju, v katerega je vložil samo $100,000. Vlada mu je torej z naročili jako naklonjena, zato ni čudno, če je Kaiser tako vneto agitiral za Mr. Roosevelta prošlo jčsen. Zapiranje gostilen o polnoči ima poleg mnogo drugih še eno dobro stran, Pravijo namreč, da zdaj ni po hišah več tistega tajinstvenega škripanja stopnic ob dveh in ob treh zjutraj, kot je bilo poprej in ženice imajo zdaj nekaj ur več spanja. Vsaka nesreča je nekomu v srečo, je rekla ongava Mary. Darujte za Rdeči križ! Brali ste pretečpni teden o onem fantalinu, ki je streljal, na dekleta, ki je šla po hodniku onstran ceste. Krogla }ji je predrla želodec, da je čez dva dni umrla. Ko so fanta prijeli, je hladnokrvno odgovoril, da je streljal nanjo zato, da je videl, če jo more zadeti. Kar za tarčo jo je imel. Ko so začeli zadevo bolj natančno preiskavati, so pronašli, da je bil smrkolin velika nadloga za vse sosede. Poleg tega je bil tat prve vrste, ki je kradel kjerkoli je mogel kaj izmakniti. še več je prišlo na dan. Prišlo je na dan, da je bila mati divorsana od enega moža, se v drugič "poročila" in končno tudi tega pustila. Sosedje so povedali, da je mati vselej sina zagovarjala, kadar ji je kdo tožil o njegovih neslanostih in zlodej-.stvu. Tako torej, sedemnajstletni fant morivec, šestnajstletna dekle mrtva in vse skup, zakaj? Vse radi tiste bedaste nespameti staršev, ki mislijo, da. njihovi otroci nikdar niso krivi, da so vsega krivi drugi, njih otroci pa so sami angelčki. .In takih mater ni malo na §vetu. Čisto naravno je, da vsaki starši čutijo za svojega otroka. Nespametno je le to, da se pustijo takim čutom voditi predaleč. Vezmimo šolo: Večina staršev ve, da mora biti disciplina, v sobi, kjer je od 40 do 50 otrok. Bi"ez discipline ali reda je vsak pouk nemogoč. Otroci so otroci. Kar mu v enem hipu poveš, ti v drugem že pozabi. Zato pride tu pa tam, ker mora priti, do bolj vtisnih odnošajev, morda je treba otroku vzeti nekoliko prostosti, dati mu kako delo, ali pa poseči po še bolj občutnerrf sredstvu, da se ga prepriča, da ni druge žavbe, kot da mora ubogati in se učiti... .7^:- ? Kjer so starši pametni, pustijo vpeljavo discipline v šolo učiteljicam. Toda Bog ni dal vsem ljudem isto mero pameti. So nekateri starši, ki se grozno bojijo, da ne bi se njih otrokom godila krivica v šoli. Zato So pri vsaki malenkostni zadevi, takoj pripravljeni dati učiteljici vedeti, da "je otrok njihov", "da ga nihče nima pravico krotiti ali kaznovati." S takim sodelovanjem ? ? ? staršev, je nemogoče priti kam z njihovimi otroci. Disciplinirati ga Sestra ne sme, ali pa je takoj pismo v šoli. Brez priganjanja se otrok ne uči. V glavo vliti mu učiteljica ne more in tako ga pusti lenariti, da bo mir pred bedastimi starši in da gredo drugi sorazredniki naprej. Ko se poznejše pokažejo posledice tega lenarjenja, ko začne njih "angelček" kazati roge tudi doma, takrat se pa zopet vlije ploha nespametnih besedi, češ učiteljice so tega krive. Učiteljice so za nič itd. Morda nisem moderen. Pa se radi tega vse eno ne bojim trditi, da je bilo v tistih časih, ko je šiba doma in v šoli, molela izza kake table na steni, več strahu božjega med mladino in manj skvarjene mladine. Kdo ne ve, da je danes stoprocentno več zločina med mladino, kot ga je bilo trideset ali štirideset let nazaj, dasi niti takrat niso mladi bili same jagneta. * * * Spominjam se je, ko je prišla iz. stare domvoine, iz Spodnjih Gorij pri Bledu. To je bilo leta 1889. Pisala se je Prešern, Jerica Prešern in je bila hči materine sestre, torej sestrična. Čez kake dv'e leti po prihodu v Ameriko se je poročila z bratrancem John Omanom, dasi med njima iji bilo nobenga sorodstva. živela sta na farmi v bližini Albany v Minnesoti. Vsako leto se jima je rodilo dete, dokler jih ni bilo 14 po številu, od katerih jih 12 še danes živi. Otrokom sta dala primerno izobrazbo tako v krščanskem duhu, da si danes služijo kruh vsi na pošten način in spoštujejo in ljubijo svojo mater. Oče je pred nekaj leti umrl. 14. februarja so se zbrali vsi otroci in še veliko otrok od otrok pri materi "Jerici," da jo razveselijo na njen 80. rojstni dan. Da, 80 let ima in nihče bi tega ne sodil, ako jo vidi v obraz. "Tok vesevga rojstnega dneva," mi piše, "še nisem imeva vse svoje življenje." Da, pravilno vzgojeni otroci so staršem v časno in večno srečo. Zapisal pa sem tudi zato. ker se nekatere ženske otrqk branijo, češ, bom lepoto zgubila. Ravno nasprotno: lepota in zdravje gredo eno z naravo. Kdor dela proti naravi, si kvari zdravje in očitnost. * * * Pri Joseph Tekavčič-evih so pred kratkim dobili v hišo no7 vo deklo, katera jim bo veliko pomagala — čez 20 let. Dali so ji ime Alexandra, na kratko Sandra. Mati se je pred zakonom pisala Kastelic. Botrovala sta John in Anna Marolt. Naš poklon! Boljševiški list Pravda tarna nad Romunijo, češ, da je nede-mokratska. Zopet en slučaj, ko kotel krega ponvo, da je črna. * * * Pripoveduje se, da je bila neka ladja potopljena. Eden mornarjev se je rešil, ker je bil izredno dober plavač, na mali otok. Tam je preživel tri leta. Nekega dne se ustavi velika ladja ne daleč od otoka. Mornar takoj da znamenje, da želi rešitve. Kmalo privesla mal čoln do suhega in veslač pomoli mornarju velik snop časopisov s pripombo: "Kapitan ti pošilja te časopise. Ko jih prebereš, in vidiš kaj se godi po svetu, pa nam sporočf; če še želiš biti rešen iz otoka." * * * Večkrat slišimo ali pa beremo trditve, da je Amerika prote-stantovska dežela, če pa študiramo mapo pa vidimo na tisoče imen svetnikov. Po'nekod vidimo na tisoče imen svetnikov. Po nekod vidimo kar eden za drugim imena mest, vasi in krajev, kot St. Andrew, St. Benedict, 'St. Agnes, St. Charles, St John, St. Martin, St. Peter, St. Paul itd. Kaj nam slična imena značijo druzega, kot, da so bili po tistih krajih katoliški pionirji. Katoliški misijonarji, ki so hodili za divjimi plemeni, jih učili spoznavati Boga in jih navajali in učili rokodelstva in polje, delstva, so odkrivali novi svet po največ. * * * "Dva meseca je tega, odkar sem mu povedala, da ga ne vzamem, pa še danes samo pije." "Res, kakor je- to zanjga veli ka sreča, je tega slavljenja že več, k0 preveč." # * H' Naš "Stage manager," John Larish Jr., ima te dni veliko opraviti, ko pripravlja oder za krasno igro THE MASTERFUL MONK. Tudi igravci se pridno vadijo, da bodo igrali prav, kot bi se šlo za res. Anton Valenčič bo igral boljševiškega zločinca, ki zapeljuje dekle, da bi se odpovedala krščanski veri in se vda-> la razuzdanemu življenju. Henry Pavlin igra težko vlogo Erika, človeka, ki je bil poškodovan m vse življenje kot hribolazec. Hotel si je vzeti življenje, ko ga je prestregel menih, Father Thronten (Anthony Lekan) in mu pokazal pravo pot ter mu tako prinesel, sicer ne zdravja, toda udanost v božjo voljo, in s tem srečo. Miss Vikie Hočevar igra vlogo dekleta, ki je bila na tem, da popusti vero in vse katoliške običaje. Pravočasno š'e pride k pameti in se obrne na pravo pot. Wilfrid Grden (ki pa hoče biti William) igra mlajšega brata, 'ki tudi postane katoličan. Ko mu začasno prevzame njegoVo izvoljenkej beljševik Julian Verrers, hoče iti takoj v samostan. Toda menih mu dokaže, da se ne pride kar tako lahko v samostan, da mora vsak poprej iti skozi leto ali več poiskušnje. Ko se "Beauty" (krasotica) povrne nazaj k njemu, se vse skupaj konča prav zadovoljno. Predno pa pride do tega, ustreli Verrers Erika, ki je mislil ščititi svojega brata Bazilja in v naslednji zmešnjavi z Father Thorntenom, se sproži samokres in krogi ja zadene zločinca samega, da pade mrtev na tla. Nadalne vloge imajo tudi Joseph Zupančič, Dorothy Snyder, Rose Arko, Milly Žagar, ki igra mater dveh bratov, Erika in Bazilja, Joseph Milavec, igra vlogo očeta, Ray Hrovat igra vojaškega majorja, in Louis Boldin, vratarja. Vsi si prizadevajo, da bodo predstavili igro tako živo, kot bi se vršilo vse zares. Vstopnice imajo naprodaj otroci in tudi igravci. Imena pokrovitelj ev (Patrons) bodo tiskana na programu ob enem pa smo jim Zelo hvaležni, ker s tem pomagajo napravi in opravi dvorane za basketball in drugi sport. Igra se vrši 11. marca pol 8 zvečer. Za otroke popoldne ob pol 3. * * * Zelo realistično se je izrazil Simon Gregorčič, ko je zapisal: Prijatelj senci tvoji je enak, Ki zvesto za teboj se vije, Dokler ti sreče solnce sije. A, ko se pripodi oblak, Ko "solnce ti zagrne mrak, Se tudi senca tvoja skrije. Ali niso to zelo resnične bese de? To potrjuje, kar pravi drugi pisatelj; "Smejaj se in svet se bo smejal steboj. Jokaj, pa boš! jokal sam." Vsekako pa bi rad Gregorčiču in tudi temu drugemu pisatelju oporekal .in sicer takole: v Prijatelj Eden le ni tak, Njemu ljub je prav vsak, Naj tuli burja, veter brije, Naj nesreč se ploha vlije, življenja pot ti vsak korak, . Lajša Bog in omiljuje. * * * Pa imam še druge prijatelje, kateri so mi zvesti, naj bodo: dnevi mračni ali pa sončnati. Malone par tisoč teh je krog mene vsak dan, in noč in dan, da jih Jahko pokličem za posvet v vskaterikoli potrebi ali dvomu. Ti prijatelji so moje knjige. Če mi je treba tolažbe1 in navdiha od zgoraj, vzamem sveto pismo v roke in prav kmalu se mi razvedri čelo in kakor potnik, ki utrujen sede v senco poleg pota, ustane z poživi j eno energijo, grem dalje po svojih opi'avkih. Če sem močno utrujen, kar se danes pogosto zgodi, pokličem finž-garja. Dudlega ali pa kpga, ki mi pove kako zgodbo, ali pa doživljaj. in spočijem se. Če mi spomin uganja burke, d ' |v«o ljud popolno demokrafj na nas in stiti visoko cenJe °%ne ^ Priznati mora1^ sem rflu na vso moč hitif % ^ stim mazilom, -m. ^ potrpežljivost, 1 bo bega in božjega ■ luisdorjž ~ . . . rbS* Waffn Jc Oni dan je pa #jjJJ* Pre kalo, da nisem 1 j. • Vag, ker sem se pr^Jj J^Zen šteti najmanj ° -Krožni"' dr" 1 J. bo v fij.,1 Potr K v vicah toliko kot na je še cel in str011 vzročila pomoto^ vana niti z 81' Kaj ni to višek ^^ete, »je^tvf otekli ii' osp je strani, vas vp ' right, saj niti 11 ^ je šlo. Torej P V nedeljo je ^ tularne župce, m prileteti na miz°.( formi v torek lje do torka je v ledenici, kot y hinjska n#is»n"j k^i d torek sem prišel i, ;mejo domov kot n sem rekel, pristoril. MoJ"1 ^ di tega, da bi -^ kot da bi nek0 jedi' k svojo sitno il« kaki nagli tolaži segrel in jo en ^ kal, ta čas P*1 u iz šole naša kn ( sotrudnik in k0" od kraja. ^ Privabil sem i štedilnik in kel' ^ vsaj v petem , spomladanskim ^ , V, ei>6 kom, sem iz žličke mokce ^f d® nasul v, juho, i gosta in kar ^ mam rad kaj 0 <■ •J in č^ ni drug'e^i tisto pripomb0 ^ mokcer Raci b1 ^ vil na delo, da »_ nje ali rezance'j| že pravijo, k* dobri na juhi, ji df pa se bojim, umotvora ne ampak rezane*' j stal zaenkrat ^ znam na svojer s Bom jutri V in r S- 1,1 to'' 'ati, insk •C2610 i.Wni 1 in Je ,10 hh ; i Jo^or Ud0 ie k Je b !>n i>iJO HSb Je k. *er i ftu St^v od* Je > 1 >il »C«! V CSe 1 K na VeNe a te! kletoi* i na imo cak° roli sme od s?f: 3 nv je sil ) 8$ tii I'3' ikaz"1 [jeval {& Junaštvo in Zvestoba roman iz časov francoske revolucije. * nobenega raz- 7*' kl nas je vse za-Je Popo]rioma zmešala; uJe zopet zbrala itd. rlfenko smehlJ'al /*el> da si že lahko , ™ udarec na oko ni koj ..J-ne bom gospodične »P^abisepo- .. •• i!i°,8em to govoril, je »8i» zdravnik. Bil je te ki je V«tf , Sll° obvezal jf^eurja. Ni bilo P^ugega. MoV°drnjal in ro" v IT prej rav" 8ta i- teh prostorih. ne \UbeZen do člove-yti J^anska ijube- fej v p Voltaire< ki 4r Pant na t: J* ia®i ma* i i« tš , an^l ■erjo »kof i. ši, * U ])» 10-f dip 5* ;>tv0m f < !ti a prifl liki: 4 in res, :er P8 čel er m«"' iu na iZl oji:: ^ »a Jili ■an1' ti"1 Iti Si J* res eonu, je po- ečan^. T ~ torej da ®ka ljubezen ga 08VetiSe enkrat v teh slu^ojo visoko u- zt)° trpečemu člo- g°Vorn i • t^sobi\ ! ga je To m i »ni sta •le vzkliknil: ategaPaČ, ličarja? i «olglna z mo-T levo je skoro Toda kdo fojo da ohra- ;aW'J Itidem ^^tjo živi j e-tem v si |Žj morivcem, te 1° streljali na $ i >uS bi rl° Ua* bil žlo- je prvo H . stvo potem mešali J umirajoče in "C dlVjaki sramotna J"" °dvrnil. * Marta niti pa je zna- PoWV^a. Dela je '^j.sdortniŠke " ... iaga Ja m rekla: 0 * %i Jokanje, go-čista člove-300' h na, ' got°vo ne bo « ii b0 °St teh dveh dr« M „ i" if it ki videia v njih Potrebujeta n,je- . 0 ne p« k«1 zo ^ 3 iti tO in* ;el' s» tod* rekel ] H m J f,°V(*aie žagate. V >Hj svoje dr/ ] . dei0!" zaL1® rokave V Tpfeiskavati Re-®S° Zdeli ,arci na Klavi >atne eela smrtni. '*« t0>, Jo in se ne pri- 1; & k o t ii« 0i; t» M ^ o*' r A 'M ! (J do» i^^boko poklo-,n^kel:"Ceod lepa gospo- NEWBURSKE NOVICE (Nadaljevanje z 2 strani) He skVa na.i se nih-telr?lat' cuje name!" >iku nika potisnil u zamrmravši: atiUskihlmen0Val Je lilo, Jih i "'2ni ali grških SS ^omil, da se tirijji JUku 6(lnih vse zopet e rano z nekaj i1!«, " K°st se je bi- ' I Co ?ati' in t0 je ^iieon vse °teklo in > j« roko ovil ts- i Si je me- r;%IV ^ "pa." .Hl Preiskal mo-f je ' Je grozne bo- o >0 , 0 sil° 8kušal Že j 11 ranjeno tre- %% mislil, da se k}^ STIPrašal me S i ^esa I" sem Je »C °ko izgublje- ' Slišal sem, bližnji sobi "V ostalem Iz 4v>. č. u Sna k°st že a bo tudi malo Ni niti žL /e2e na licu h da »e v Treba še 0žeSa ^tje pokvar-!Wne' loti m ^ tudi oko." S tem se je doktor poslovil. Hotel sem nato, naj me Brunner pelje v ulico Saint Honore, kamor sem bil namenjen, ko sem naletel na Marto in Redinga. Tega pa ni pustila Marta Valdouleurska. Rekla je, da sta še dve sobi v gorenjem nadstropju, ki jih gospodinja prepusti meni in mojemu tovarišu. In ker je tudi Reding prosil, naj ostaneva pri njem, sem se udal. Bilo je dosti čez polnoči, ko sem končno ležal v spbi nad Redingom v svoji postelji. Hude bolečine, ki sem jih skušal olajšati z mrzlimi obkladki, me niso pustile zaspati; tudi me je motilo stokanje Redin-govo, ki sem je slišal čisto razločno. In \;ake misli so šle skozi mojo dušo? Vse grozote strašnega dne, potem negotovost moje usode. Ali bom spet videl domovino? Eno oko — slep? Seveda brez Izabele Val-douleurske! Bo li takrat Ve-rena v samostanu? Bo li mogla tudi ona ljubiti enookega, če se ni že. zaobljubila Bogu? Nisem si .mogel misliti! Toda tudi prvega utiša o Izabeli nisem hotel imeti za pravi čut njenega srca. Hotel sem ž njeno sestro verovati, da se zopet zbere, da se njena ljubezen do mene, v katero sem veroval, po-veliča in oplemeniti. Bolelo me je, da me je morda ljubila lo radi moje postave in radi mojega gladkega obličja. Kako drugačna se je izkazala Martina ljubezen do Redinga; kako nizko je stala Izabela pod svojo velikodušno sestro! Spominjal sem se tudi svojih vrlih tovarišev, ki so pač vsi našli smrt in sramoval, sem se, da se moram sredi te grozne nezgode, ki ji je postal žrtev naš lepi in hrabri polk, pečati s samim seboj in s svojim razmerjem do Izabele Valdu-lerske. Kaj se je zgodilo z mojim očetovskim prijateljem, majorjem Bachmannom? Kaj z vrlim polkovnikom Durler-jem? Kaj z veselim Gibeli-nom? Kaj z vsemi temi lepimi mladimi častniki, ki so včeraj zjutraj stali zraven mene, še polni poguma? Govorilo se je, da so vse ali skoro vse posekali. Tedaj mi je jeza in bolest iztisnila grenke solze, dokler nisem slednjič prijel za rožni venec, ki mi ga je dala mati na pot, In v molitvi za še živeče kakor za mrtve našel nekaj več miru in udanosti. Tiha poroka. Tekom naslednjega dne so bolečine precej odlegle, in mogel sem nekaj ur spati. Ko sem se prbti večeru zbudil, bilo mi jo toliko bolje, da sem lahko obiskal Redinga. Šla mu je še dobro; vendar ga je bila prijela navadna otožnost, in govoril je o svoji bližnji smrti, ko naju je Marta pustila za hip sama. Skušal sem ga osr-čiti, četudi sem pač vedel, da nikakor še nismo ušli smrtni nevarnosti. Brunner mi je že sporoči grozne stvari. Straže, ki smo jih bili pustili v treh parižkih vojašnicah, je druhal premagala in jih na vozovih tirala na Grevski trg, kjer so jih vseh 85 posekali. Isto se je zgodilo s posadkami v Rueilu in Cour bevoie, kakor tudi s stražami Saint Cloudu in drugih kraljevskih gradovih. Tudi izmed moštva, ki je na kraljevo povelje izročilo narodnim bram-bovcem orožje in ki so se bili najprej zaprli v cerkev Feui-lantov, so jih mnogo pobili. (Dalje prihodijič.) -—o-:— miru in nebeška luč naj jima sveti. , * * * Pismo, pisano BO januarja, smo te dni prejeli od Leo Kuž nika, sina John Kužnikove dru žine. Leo pravi, da so ljudje tam zelo prijazni, da piše pismo v hiši na gorkem za kar je hvaležen ondotnim ljudem. Pravi, da postajajo razmere "grobe'-' (rough), kar najbrže pomeni, da so bitke hude in vojaško življenje nevarno in težko. Bog daj, da bi bilo tega prav kmalu konec. * * * V srca mladih moramo vsa-diti ljubezen do Jezusa Kristusa, ljubezen do sv. Cerkve, ljubezen do dela, do čednostnega življenja in do človeškega dostojanstva. Tako pravi Lacor-daire. * * * Slovenski katoličani v Ameriki potrebujemo neko vsesplošno organizacijo, katera bo govorila za katoliške Slovence celega sveta takrat, ko Slovenci doma v svoji lastni Sloveniji ne morejo povedati svojih teženj, ne da plačajo s svojim življenjem. Če tudi smo Amerikan-ci, imamo pravico, da sočustvujemo z rojaki v stari domovini in da tista čustva in svoje mnenje damo tudi med svet, prav tako, kakor Poljaki glede Poljske. * * * Ne pozabite, ko vam prinesejo šolarji vstopnice h krasni igri za 11. marca, da je vsak, ki vzame vstopnico za dolar, pokrovitelj (patron) te predstave in njegovo ime bo tiskano na programu. Vsi pokrovitelji bodo imeli sedeže zagotovljen je. * / * * Stalin se na vseh novejših olikah drži na smeh,' Kdo bi ?e pa ne, č'e bi imel dva taka sluga, kot sta Roosevelt in Churchill. * * a: pogledal v mokre oči. "Ne, nikoli!" je odgovorila Srce je bilo obema težko, kakor še nikdar ne, ko sta tako stala drug ob drugem in jemala slovo. "Pa z Bogom, Anica, in misli name!" "Z Bogom, Francelj, tudi ti se me spominjaj \" Ločila sta se in odšla vsak v nasprotno stran, a vsak korak sta obstala in se ozrla, kajti še toliko bi si bila rada povedala, a ni jih bilo besed, ki bi bile mogle izraziti vse tisto, kar je bilo v njiju srcih . . . Ko je izgubil Anico izpred oči, je France zavriskal, da bi ga žalost ne premagala in da bi se ne zjokal . . . Potem je šel v gostilno, kjer ga je čakal Tone s par zapolj-skimi fanti, od katerih se je hotel posloviti. * * * Oblačno jutro je bilo drugi dan. Mraz se je bil naredil čez noč, sivkastobeli oblaki so prepregali nebo in napravlja-lo se je na sneg. France se je poslavljal od matere pred kapelico, ki je stala ob cesti pred Zapoljem. Težko mu je bilo v glavi, težko v srcu, kakor sanje so se mu .zdeli vsi dogodki zadnjih dni. Tone je bil odšel počasi naprej, on pa je stal ob materi in'poslušaj njene besede. "Idi v božjem imejnu, ker ne more biti drugače! Sinoči sem zopet prosila očeta, naj si vendar premisli — a vse zaman. Rekel je, da ga boš še na kolenih prosil, naj te zopet sprejme pod domačo streho. Oh, Francelj, premisli dobro vse še enkrat, predno greš! Dom je le dom in druge matere, drugega očeta ne najdeš, idi, kamor hočeš! . . , Premisli si, dokler je še^čks!" "Dovolj sem že^ premišljeval!" je odvrnil France mračno. "Samo glej, da se ne boš ke-sal!" je nadaljevala mati. "Idi in Bog s teboj! Imej vedno v spominu nauke, ki si jih slišal morajo,doma in v cerkvi! Imej dober MALI OGLASI-! DELO DOBIJO DELO DOBIJO Pes naprodaj Prodam 7 mesecev starega psa, ki je dober čuvaj. Zglasite se na 1070 E. 61. St., zgore.j, v petek ali soboto od 4:30 popoldne naprej. (50) ženitna ponudba Vdovec srednje starosti želi znanja- v svrho ženitve s Slovenko (samsko ali vdovo brez otrok) v starosti od 45 do 55 let. Imam svoj lastni dom, stalno delo ter tudi nekaj prihrankov. Katero veseli, naj pismeno sporoči na naslov "Dober dom," c/o Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. (50) Hiše naprodaj Proda se hiša na 74. cesti, za 2 družini, furnez, 4 garaže, lot 40x175. Moderna hiša na Lockyear Ave., 5 sob, nov furnez. Za podrobnosti se zglasite pri George Kasunic 7510 Lockyear Ave. HE 8056. (54) THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Psi naprodaj Naprodaj so trije lepi mladi psi Fox terrier pasme. Vprašajte na 1415 E. 39. St. (50) KADAR vaša električna lede. niča potrebuje popravila, pokličite Franks Refrigeration Service 15523 Saranac Rd. Tel. GLenville 4627. (Mo., Wed., Fri. — 50) Prišel je čas, ko se izraziti naši osmorazredniki, vjUm in dobro pamet in Boga ne katero višjo šolo bodo šli skozi [pozabi! Jaz bom vedno moli- prihodnje šolsko leto. Ne pozabite, starši, da je za kato-iške otroke edino* le katoliška šola. Tako govori zakon. Doma in v svetu POVEST Spisal. Zvoran Zvoranov "Nikar se ne joči! Ti nisi kriva . . .," je dejal France. Morda mi oče dovoli, da te vzamem, ko bo videl mojo stanovitnost ... In tudi če mi ne dvoli, delal bom v Trstu za tri, dokler si toliko ne prislužim, da si lahko postavim lasten dom in te vzamem- Na tisoče jih je po svetu, ki delajo in se trudijo po mestih, pa še bom še jaz. Nikdar te ne zabim, Anica, in ti tudi mene ne pustiš iz spomina,-kaj ne?" je vprašal,.jo prijel za roko in ji la, da bi se srečno vrnil zdrav in vesel . . . Moj Bog, moj Bog, kako pusto bo pri nas, ko te ne bo več.! . . . Francelj moj, ali je res vsega tega tre-; ba?" Potok solza se ji je vsul iz oči. Tudi 'on si je brisal oči, a otresel se je s silo vse žalosti in dejal s pogumnim glasom: "Kaj bi jokali, mati, saj ne grem na večne čase! Vrnem se prej ali slej . . . Toda kaj bi vam pravil, kako in kaj! Tone me gotovo že težko čaka, zato z Bogom in nič ne žalujte!" Objel jo je in poljubil na vela lica. "Na, tukaj boš imel za prvo silo!" je med ihtenjem dejala mati in mu stisnila v roko par goldinarjev. (Dalje prihodnjič,)' Slovensko podjetje Inštaliramo furneze na premog in plin. Termostate in kontrolo za plinske vodne grelce. Popravljamo in imamo dele za vse vrste furneze. Vacuum čiščenje. Za garantirano delo in zmerne cene pokličite DI 2479 Heights Heating Service 1361 Schreiber Rd. Maple Heights John J. Pinter (Feb.28,Mar.2,5,7,9,12) ^MEudidu! Naprodaj hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe in hiša 3 sobe za eno družino, vse na lotu 75x150 čevljev; sadno drevje, garaža; cena samo $6,900. J. Knific 740 E. 185. St. (nasproti Muskoka) IV 7540 ali KE 0288 (Feb. 27, Mar. 2) Stalina služba i Takoj se sprejme izvežban! knjigovodja ali knjigovodkinja;| operatorica Burroghs strojev ali izvežbana uradnica ali uradnik. Stalno delo na slovenski banki. Zglasite v North American Bank Co. 6131 St. Clair Ave. Tel. HE i 6063. (50)| "MALI OGLASI ! Oglejte sn te hiše! 5 sob za 1 družino, 2 garaži, lot 52x140, na 22967 Ivan Ave. v Euclidu. Cena $5,900. 9 sob za 2 družini, velika garaža, vinska trta, zelo pripravno za kako trgovino, na 5159 Miller Ave., Maple Heights. Cena $6,500. Lahko se takoj vselite v te hiše. Lastniki vam jih bodo z veseljem razkazali. Hiaš 5 sob za 1 družino na 11209 Primrose Ave. pri Lake-view Rd. Gotovine samo $1,000. Cena je zmerna. Za podrobnosti pokličite L. Petrich -- IV1874 Realtor 19001 Kildeer Ave. IMAMO v zalogi Sun-Oraft luči, ki zelo pomagajo proti rev. matizmu, otrdelim žilam ali sinus. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. Slovenska lekarna __(50) j ——..................... Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. (x) Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Ravno smo prejeli 1000 KV0RT0V ROCK & RYE $2.63 kvort MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna pekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. (50) Gorate os-' la J.emni sobi. Ta-Slmo vsaj eno Od leta 1931 do 1937 so Japonci pomnožili vojno produkcijo za 500 odstotkov. V SLOVENSKI NASELBINI PRI SV. FRANČIŠKU Proda se hiša hitremu kupcu za 2 družini, 10 sob, 2 furneza, 2 porča, dva vhoda spredaj; hiša se nahaja v bližini Superior in 71. cesta; cena $7,-000. Dve hiši na enem lotu, 14 .sob, kopališča, furnezi; te hiše se zelo dobro obrestujejo; cena samo $6,800. Dve hiši na 60. cesti, 15 gob. Ena za 2 družini 10 sob, kopališče, druga 5 sob. Najemnina $59 na mesec. Cena samo $4,500. Požurite se, te hiše so vredne med brati te cene. Pokličite po 6 uri zvečer. Joseph Lusin HEnderson 6054 Electro Processing Co. 4615 Superior Ave. sprejme moške in ženske za dnevno ali nočno delo za poln ali delni čas. '_(50) Sprejme se ženske za lahka tovarniška dela v naših SERVICE DEPARTMENT Visoka plača od ure Plača vsak teden Prioritetna tovarna Oliver Corp. Nasledniki Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. _(49) Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS (50) (49) Ravno smo prejeli 200 trebušnih pasov. Mi jih prilagodimo najmočnejši ženski. Imamo žensko, ki opravlja to delo. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. Slovenska lekarna. (50) Kateri konec gre naprej?—Novo-Curtiss letalu (XP-55), ki ga vidimo na sliki je v poletu na levo. Malo čuclno izgleda, pa je le res, da leti z repom naprej. Allison motor je na. zadnjem koncu letala. Letalo je namenjeno za .armado, ki pa najbržje še ne bo rabljeno v tej vojni. Plačajte račune za plin, elektriko in tele fon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (2. & 8. each month) Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KE umore 2473- (Fri. x) ženska za čiščenje nočno delo Stalna zaposlitev Visoka plača od ure in overtime. Pipe Machinery Co. 930 E. 70. St. (50) Licenziran kurjač se sprejme za swing šiht Dobra plača od ure in premija Lepa prilika po vojni Browning Crane & Shovel Co. 16226 Waterloo Rd. Hiša naprodaj Za 2 družini, na 1407 E. 65. St. v jako dobrem stanju. Vzame se samo gotovina. (Feb.27,Mar.2,3) (50) ženska za čiščenje 3:30 zj. 'do 12 Popust pri nakupih Stalno delov Plača The Halle Bros. Co. (53) Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znatnke. Sag* ISiP vsaka 6106 St. Clair Avenue AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 2, 1945 Težak boj. V samotno hišico zunaj ob vznožju Sierre, ki je bila toliko časa zaprta in neobljuclena, sta se zatekla Edward 'in Elizabeta. To je bila vendar tista mala in prijazna hišica, ki jo je bil nekoč Edward podaril Elizabeti in ki je v njej z njo prebil najlepše ure svojega življenja. Toda sreče ni bilo več, in Elizabete se je polastila huda po-bitoajt tudi tukaj v tem tihem zavetišču, 3 katerim se je združevalo toliko le'pih in prijetnih spominov,- Ali so jo ti spravili v tako slabo razpoloženje? Ali je mar čutila, da se tiste srečne ure nikoli več ne povrnejo? Ali je bila misel na svojega otroka, ki je bil v tujini, ali je bila torej ta misel, ki jo je napolnjevala s tajno bolestjo? Čeprav je poizkušala pred Edwardom skrivati svoje občutke, da bi mu ne povečala skrbi, mu kljub temu ni ušlo, da je Elizabetino srce potrto in žalostno. "Starega puščavnika bova pač še našla, draga moja Elizabeta," je dejal Edward ter jo nežno in ljubko privil k sebi. "Edina naloga mojega življenja bo sedaj to, da ga dobim ter pregovorim k izjavi, ki bo odločila vse." Ali je še lahko kdaj tako, kakor je bilo nekdaj?" vpraša Elizabeta narahlo in ginjeno. "Ali se še more povrniti tisti lepi čas?" "Ne dvomi o tem! Vrnejo se tisti zlati dnevi, prav gotovo se povrnejo! In zasedaj naj te tolaži zavest, da sem tvoj, pa naj se zgodi, karkoli hoče." "Ti nisi več moj, ne več popolnoma moj, kakor poprej," je hotela reči Elizabeta, ali jo -——--——-----1-' „ Javings will always be important to the man wlio wants to look into the'future with a feeling of security and personcl independence!" Savers always welcome at our 46 offices KUPITE IN PRIHRANITE pri Northeast Sales & Service 'Roper, Grand, Norge—plinske peči. Komblnacljski grelci na premo«, plin in na olje. Oddajte vaše naročilo za lednico in pralni stroj sedal! Northeast Sales & Service JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185. St. _odprto do 8 zvečer_ MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepili« BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22280 LAKELAND BLVD. KKnmore 0808 Ed- waraa, ki je naskrivaj trpel ravno toliko, če ne več, kakor ona. "Brž ko se mi posreči najti tistega starega samotarja, in ko ta doprinese dokaz, da si ti moja Elizabeta," nadaljuje Edward, "potem pohitim v San Francisco razveljaviti ' tisto drugo poroko, da bom potem popolnoma tvoj in najinega otroka." "Tudi tu se ne smeva čutiti na varnem, moj ljubi Edward," pripomni Elizabeta. "Če naju zaslede Jeffersonovi ljudje tukaj, bodo nadaljevali svoje preganjanje, zakaj, veruj mi: Jozua ne miruje. Vdova Robin je njegovo orodje, in vdova Robin je dobila pravico. Samo Jozua je to stvar tako daleč pripeljal. On črti tebe in mene, 011 črti vse človeštvo." "Naj le pride! Tudi njemu bo ura dobila. Ne želim si videti tega nesrečneža, zakaj, ne vem prav dobro, kaj bi se utegnilo zgoditi v taJcem slučaju." "Vsega je kriv on. Njegovo delo je, da nisi ti dedič Wilson Castle in rudnikov, njegovo delo so preganjanja., ki sem jih pretrpela jaz, a še ni zadovoljen. To vem dobro. Ne bo si dal poprej pokoja, dokler naju obeh ne pahne v pogubo." "Vem, kaj ga goni k temu, poznam povod njegovemu sovraštvu. Ljubil te je ter te hotel imeti za svojo. Od tistega trenotka sem, ko je izvedel, da si moja, da zaničuješ njega, si prizadeva pogubiti naju oba." "In on je dosegel, svoj-cilj, Edward!" * "Ne še!" reče Edward ter se vzrazna pokonci. "Še živim jaz, še se morem potegniti za tebe!" "Toda čuj — ali nisva izgubila vse? Jaz svojega otroka in svoje ime—ti svoje pravice do Wilsonovega gradu in svojega premoženja! Kaj je še, kar moreva imenovati svojo lastnino?" "Pogum, boriti se proti vsemu hudemu in svojo ljubezen, Elizabeta, svojo ljubezen, ki naju bo počvrštila za vse." "Da, imaš prfiy. Ljubezen n^ma še preostaja," zašepeče Elizabeta vsa solzna. P,reqb-vladala jo je sila tega trenotka. Zgrudila se je Edwardu v naročje, in on jo!je privil k srcu, kakor da je ne mara nikoli več izpustiti, kakor da jo hoče braniti s svojim življenjem. In medtem nista slišala, da so odzunaj bližajo koraki, nista niti slutila, da je pred vrati že zla usoda stegovala svoje roke, da ju zopet razdruži. "Tako te držim trdno in iskreno!" je dejal Edward. "Tako te hočem braniti. Tako te mi ne more nihče več iztrgati!" In tedaj se odpro vrata. Na pragu se pojavi v črno oblečena zagrnjena dama. Kakor 0-kamnela je obstala ob pogledu, ki se ji je nudil. Kakor mrzla zona jo izpreleti nekaj, ko u-gleda zasovraženo tekmovalko v Edwardovem naročju. Ali kmalu sp vrne življenje v ponosno, majestetično postavo, vrže si pajčolan prek glave nazaj—bledi, ali kljub vsem mukam še vedno zapeljivo lepi obraz Armenijin se je pokazal. Prišla je sama in stopila v malo, nizko sobo. KakSna razlika med tem u-božnim prostorom in pa zlatimi in žametnimi saloni njene palače! In tu je našla zopet svojega ! Tu se je Edward počutil dobro, ta prostor je zamenjal s tistimi razkošnimi sobanami in dvoranami! Elizabeta plane pokonci ter se oprosti Edwardovega objema -- In tudi on zagleda sedaj vstor pivšo. Strašen trenotek je bil, ko se postavi grozeča ženska med Elizabeto in njega, kakor da hoče ločiti ljubečo dvojico s pogledom, polnim sovraštva. "Armenija — —" vzklikne Edward preplašen. Bleda, tresoča se po celem telesu odskoči proč Elizabeta. V tistem hipu stopi njena skrb poosebljena pred njo. "Da, Armenija je!" se oglasi gospa votlo in zamolklo ter obstane kakor strašno ogoljufana žena, ki je bila v tem tre-notku paleče strasti zmožna vsega. "Armenija je! Ti se plašiš! Z grozo zreš vame ti, zapeljanec — kje te moram najti? Čakala sem, z bolestjo čakala, iskala sem te, iskala, kakor išče obsojenec izgubljeno blaženost — in sedaj se pla- šiš pred mano, kakor da vidiš poosebljen glas svoje vesti pred sabo! Tukaj sem te našla naposled — v objemu druge, zaradi katere si zapustil in izdal mene —" "Poslušaj me, Armenija," jo prekine Edward. "Kar si videla tukaj, te nikakor ne more presenetiti, zakaj jaz sem ti povedal, ko sva se ločila v San Pranciscu, da me žene sveta dolžnost k moji ubogi, težko preizkušeni Elizabeti! Povedal sem ti, da ima ona kot moja prva žena najsvetejše pravice do mene! Ali mar hočeš utajiti to? In sedaj naj bo že enkrat konec teh pretresu j očih prizorov! Elizabeta živi in tu je! Elizabeta je bila poročena l mano! Jaz sem se . vrnil k njej in je ne zapustim nikoli več!" "Premisli še enkrat svoje besede, Edward, zapeljanec!" reče Armenija s tresočim glasom. "Sedaj si na razpotju neizmernega pomena. Jaz te ne maram še pozabiti. Rešiti te hočem. Hočem te potegniti s poti v pogubo. Še je čas. Ce se obrneš od mene, si izgubljen, zakaj, nezdržema hitiš proti svojemu poginu, svoji pogubi svoji bedi v naročje!" "Uboštvo me ne plaši! Rajši hočem biti reven in delati, kakor pa bogat in brezvesten," odvrne Edward s plemenito od-lčnostjo. "Obžalujem usodo, ki je doletela tebe, ali jaz je nisem zakrivil, Armenija! Ko sem stopil k tebi ter te prosil za tvojo roko, nisem vedel, da je Elizabeta še med živimi. Da pa sem jo še nosil v svojem srcu, sem ti odkrito priznal. I Ali hočeš naju prekleti, name-jsto da bi se odpovedala? Prosim te, izpoznaj, da moram tako ravnati, da ne morem drugače! Nikar ne naredi naju odgovornih za usodo — tvojo bolest spoštujem, ali pridobi si najino večno hvaležnost ter naju blagoslavljaj, namesto 'da bi naju preklinjala!" "Ti ne veš, kaj zahtevaš od ; mene. Nikar ne izgovori več 'teh besed! Meni spadaš, pa te : najdem v objemu druge! Treba je biti žena, izdana žena, da more poj miti te besede! Vidim Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke THE MAY CO. POSEBNI NAKUPI! JEKLENE Idealna k a n t a za spravo olja, gasolina, kerozina, an-ti-freeze, turpentina, itd. Dodatna sprava za gasolin za na avto, truck, čolne ali pa za ponovno napolnjen je peči za gretje. Specifikacije: • Velika kanta drži 7 Vi ga-lonov . . . 14%" visoka, 12%" široka; 10%" globoka. / • Težka Gauge kovina. » • Zunanji robi so zvarjeni. ) • Tri-Sure Screw pokrov ... se lahko splakne in zlahka teče ven. • Močno držalo . . . priročno, da jo nese ena ali dve osebi. • Olivni Drab finiš . . . znotraj zgotovljena, da je varna pred zarjave-lostjo. Kupite jih v skupinah po dveh in dobite Q to posebno posodo za spravo Lt 2-79 če kupite 2 kanti, si ne samo prihranite 21c ampak tudi dobite ta močno zgrajeni leseni zaboj, ki je primeren za poštno pošiljanje ali se ga lahko rabi za spravo igrač, orodja, mila, itd. Je zelene barve. SPREJEMAMO NAROČILA PO POSTI IN TELEFONU—POKLIČITE CHerry 3000 THE MAY COMPANY . . . HOUSEWARES . . . PETO NADSTROPJE te na potu v pogubo. Ce se vdaš, si izgubljen. In ali te hoče tista ženska tamle, ki te vleče od. mene, prepustiti bedi, siromaštvu? Ali ti želi nesrečo? Potem te ne ljubi. In povem ti, da te zapusti tisti trenotek, ko te objame siromaštvo s svojimi koščenimi rokami. Edward, vrni se! Še sedaj ti nudim svojo roko, da te rešim, še sedaj sem ti pripravljena vse odpustiti. In dočim hitiš brez mene v gotovo pogubo, te pri meni čakajo vse radosti srečnega življenja —." "Radosti!" se zasmeje Edward obupno. "Zagotovljena bodočnost, u-gled, ki nudi bogastvo in visoke službe," nadaljuje Armenija, dočim si je Edward pokril bledi obraz z rokami, ker g& je Armenija spominjala vsega, na kar je bila obsojena Elizabeta, če ostane pri njem. "Rešitev i? uboštva in pogube, iz stiske in zaničevanja — zakaj, rezki posmeh od tebe, ki si sin srebrnega kralja iz Nevade, preganjal te bo do konca dni tvojega življenja, če se prepustiš siromaštvu !" Elizabetaskoro ni mogla sop- sti, tako grozno j« j* razgovor in sedaj meniji. (Dalje prib Japonsko drugo ka z več kot tri m1" valcev. USED FAT WORKS HERE! (T ti One pound of used fa« ii required to supply medicines to maintain one bed in a military hospital for 12 days. Save every drop of used fat. Vas muči P Nabavite si proti glavobolu v CENA 50 C' Mandel Lodi Mandel, SLOVENSKI 15702 Wat^ Cleveland ^ Lekarna odprta: ^'j— dopoldne doK v L Zaprta vesjjfV arHe ^ BODITEPREV^. jjj Mnogo nesreče sepg ^ JU piv jenih oči. Dajte si f *ale'to se boste počutili vB^f r° EDWARD*, ieuk S.iav„! wm>* z: C lleda j e> na ,Sbod ^ del I.eka rna—farmacij!1 JL potreb"", 7102 St. CK Ml Imamo v zalogi _ nje. za mof«1 HIŠNI GOSJ0! t potrebuj Kadar vaših poslopjih ali fornezlh. zi pri islti LEO ^ Pičile VELIKA ODPRTIJA 7/lali/'$ "fashion v soboto 3. marca 1945 6521 ST CLAIR AVE. (Potokarjevo poslopje)' odred --- k. na 1336 E. 55thSt^X aiHen , ' Kot t Kilpravi 1fl 'jPubli t?1 S i W 1 Za ££ * t Pridite in si oglejte fino zalogo oblek,sp leke in nogavic. ŠTIRI VELIKA DARILA BOMO DALI ^ OB OSMIH ZVEČER V soboto odprto od 9 zjutraj do 9 e GURZANOVICH in SABETTI, last"10' gos lija . h. 4 Jp H CVETLICE, VENCE IN ŠOPKE ZA VSE S^1 , JOSEPHINE DRASLER-BECKER 15800 Waterloo Rd. Bus.: IVanhoe 3200 Res.: S v moncriE delih za popravo dobite kva'1 A nost. Vaš prodajalec MONCB16 K ° p ^ '