ČRTICE IZ ŽIVLJENJA. ADELA. L Vršila se je velika dobrodelna veselica z bazarom. Pri razprodaji so pomagale tudi pevke sodelujočega pevskega društva. Dvo- rana je bila natlačeno polna in zabava v najboljšem tiru. Blizu neke gospe sta se ustavila dva gospoda. Bila sta v živem pogovoru ; oči- vidno sta imela v mislih pevke, ki so raz- prodajale v bazaru. Bila sta obrnjena tje. In gospa je nehote čula od njunega po- govora sledeče : A. : Ampak tista-le v beli bluzi mi res ugaja. Tako fin obrazek ima in tako pošteno izgleda. Pa, glej, kako se elegantno in energično kreče ! Zares fina punica. V to bi se člov-ek takoj zaljubil. B. (namrgodi obraz) : Hm. A. : Čuj, predstavi me, ti jo gotovo poznaš. B.: Ktero? — A. : No, ono-le v beli bluzi. B. (z lascivnim nasmehom) : Aha ! Po- znam, poznam. A predstaviti te ne morem. A. : Zakaj ne ? B. : Eh, zato ne, ker je bila moja lju- bica, pa me je varala, a jaz sem jo zato oklofutal. Sedaj je jezna name. Sicer pa ti je to čisto fina stvarica . . . No, o priliki se itak sam lahko prepričaš — ne stane mnDgo . . . A. (razočaran) : Bah, takih sem sit do grla. — Dotična gospa je gospoda B. poznala ; poznala je tudi pevko v beli bluzi. Prvi je bil znan don Juan, a dotično dekle so imeli vsi za pošteno, in marsikak moški se je moral od nje osramočen umakniti. Dama je bila energična ženska, pa je ta- koj šla in poklicala tisto pevko k sebi ter ji povedala, kar je slišala, češ : Pokličite A-a na odgovor in zahtevajte zadoščenja! Dekle pa je pričelo jokati in dami so že vstajale neprijetne sumnje. Ce bi bilo res ! - ¦ Na njeno prigovarjanje pa je dekle povedalo tole: — A. je ničvrednež. Zadnjič, ko sem šla zvečer od pevske vaje domov, usililse mi je za spremljevalci ter me potem na ostuden način razzali . Komaj sem se mu iztrgala iz rok. Plurtila sem mu v obraz,; 250 Sedaj me zasmehuje, kjer le moi-e, ter me tudi obrekuje, kakor sem ravnokar zvedela od vas, — ta lopov ! In znova je zaplakala. A dama jo energično prime za roko : Ne jokajte, dra- gica ! Vi ste poštena. A onega ničvredneža tožite in -- — — Oh, gospa, tožiti ga ne morem — in sploh nič mu ne morem ! -- Ali zakaj ne ? — Zato, ker je mojemu očetu pred kratkim pri svojem gospodarju preskrbel dobro .službo, pa bi mu jo lahko zopet odjedel, in ker je moja starejša sestra ž njim v — blagoslovljenem stanju. . . . Gospa tisti večer ni mogla biti več vesela. 11. .Starisi so jo hoteli dati na vsak način za ženo bogatemu penzijonistu, ki je bil po vrhu še njen -^tric t. j. polubrat njenega očeta. Kakor je že bila vedno svojegdavna, ni hote!a nič slišati o taki ženitvi ter je skrivaj izginila z doma. Preje pa jej je neka bivša sogojenka iz -samostanskega zavoda — preskrbela službo v pisarni neke večje zavarovalnice. Ko sta roditelja zvedela za bivališče svoje nepokorne hčerke, se je oče takoj odpravil k njej. Bil je notoričen pijanec in igralec, ki ni imel več druzega zapraviti, nego — svojo hčer. Prišedši k svoji hčerki Karolini, pri- govarjal jej je gospod Zima kolikor je mogel lepo, naj bo vendar pametna in se vrne domu. Cemu se hoče ubijati za kru- hom, ko ima tako lepo priliko, da se pre- skrbi za celo življenje z blagostanjem, a ob enem reši beraštva celo rodbino. Stric bi jo nosil na rokah, oblekel bi jo v svilo in nakitil z zlatom. Star je res, a kaj zato ! Umrl bo tem preje ter jej zapustil vse svoje lepo premoženje. Potem si bo le tako izbirala fante ... In končno — kdo ji bo neki branil, poleg strica vživati lju- bezen z drugimi, mlajšimi moškimi ?.....I Nihče, haha! ... Le pametna naj bo! , Karolina je z začudenjem zrla svojega očeta. Ni bila sicer vajena pri njem po-] sebno finih čustev in tankovestnosti. A da j bi bil zmožen takih umazanih podlostij, \ tega ni mislila. Vsaka njegova ostudna ! beseda je padala kakor kol na njeno glavo, : a ziniti ni mogla besedice. Oče pa je gle-j dal v stran in zato mislil, da se udaja nje-j govemu prepričevanju. Se-le ko je povedal j vse, kar se mu je zdelo potrebno, ozrl se < je v njo . . . Pogled, ki ga je srečal, ini izrnz v licu mu je povedal, da je govoril, zastonj. Videl je, da je napravil veliko neumnost, ker je govoril hčeri tako odkri-1 tosrčno o onem, kar se sme prav za prav. samo misliti in — storiti. Čutil se je po-, nižanega v očeh svoje hčere ter osramo- čenega uprav do kosti. Postal je jezen ter zateptal : j ¦— Spravi se mi domu, če ne! . . . \ — Oče, preje in raje se z lastnimi ; rokami zadavim ! ; Zima je videl, da se hči ne šali. Po- \ znal jo je. Pomislil je, da je sedaj konec j veselemu, lahkoživemu življenju. Čaka gaj beraštvo, in piti in igrati ne bo mogel več. ; V krvi mu je zadivjala strast. Vzdignil je : roko ter zamahnil proti glavi svoje hčere, j Zadel jo je v obraz, da seje s krvjo oblita ; zgrudila na tla. Potem je zbežal. Idoč domu i je v pijanosti zabredel v vodo in utonil., Karolina Zima pa je postala goreča I apostolica ženske emancipacije. j III. j Bilo je tačas, ko so se Cehi peljali na ¦ obisk v Celje. Kakor marsikje drugod, | tako so si tudi Nemci v Wildonu privo-j scili demonstracijo za svoje nemštvo. Pri- j čakali so Cehe na postaji s cunjami, me-j tlami in jednakimi utenzilijami ter klicali J češkim potnikom: fej, percant! in bogvei kaj še vse. Wildonski župan pa je stal j doma na verandi s trobilom v roki ter ča- ^ kal, da vlak privozi mimo. 251 v županovem vrtu je stala 17-letna Fani, ki je bila v službi pri županovih — največ pri otrocih — kjer se jej je tudi dovolj dobro godilo. Bila je rodom Slo- venka, s Kranjske, nadarjena in prilično izobražena. O politiki ni mnogo vedela, a svoje narodnosti se je zavedala, in bilo jej je vedno hudo, kadar je slišala svoje go- spodarje psovati Slovence in Slovane sploh. Sedaj pa, ko je iz vrta opazovala demon- stracijo, prevzela jo je neka velika, sveta jeza in nezavedno sije želela silovite moči... V tem je vlak pridrdral spodaj mimo, in z verande sem se je začul besen, za- ničljiv vsklik županov : Pereant, pereant Tschechen ! Faniko je spr-elet(!lo po vseh udih. .Slušajoč neznani sili, stekla je k ograji, potegnila iz žepa robee ter ga zavihtela v zraku ... Iz prs pa se jej je izvil glasen trepetajoč : Zivio ! Iz vseh železniških oken so sedaj za- vihrali beli robci. Z navdušenimi »Na zdar« in »Živio«-klici so Cehi odzdravljali Faniki. Bili so silni vtisi in silna čustva, ki so v teh hipih prevzemali Faniko. Srce se jej je širilo v ponosu, čutila je nezavedno, da je storila junašk čin . . . Vlak je oddrdral, in ko se Fani obrne, zagleda svojega gospodarja, kako jej od gnjeva rudeč hiti nasproti. Pomislila je,^ da je ob službo. Župan pa se je postavil pred njo ter kričal : — Kako se drznete v moji hiši kaj ta- cega storiti? Tak škandal 1 Nehvaležna stvar — proč ! V moji hiši ni več mesta za vas ! A Fanika je še vedno čutila oni lepi ponos v svojem srcu in priprosto a samo- zavestno je odvrnila županu : — Gospod župan, jaz sem Slovenka in ljubim svojo narodnost, kakor vi svojo, in jaz imam ravno tako pravico klicati »živio« kakor vi »hajl«. Iz vaše hiše grem pa še dnnes, če hočete. To je bila čista žrtev na altarju rodo- Ijubja. tv. Jedno leto . . . V sobo so silili skozi žaluzije prvi traki jutranje svitlobe. Dotikali so se raz- nih predmetov v sobi ter jih deloma raz- svetljevali. Zunaj pa je šumela v drevesih burja. Zurnalist Zupančič se je to jutro zgo- daj prebudil. S široko odprtimi očmi je zrl nekaj časa v okno, od koder je prihajala pritajena svitloba, potem pa se je sklonil ter pogledal na svojo ženo, ki je bila obr- njena v drugo stran. Ni mogel videti, da-li spi ali je vzbujena. Globoko je vzdihnil ter sedel v postelji. Tedaj je vzdignila glavo njegova žena ter ga pogledala. V očeh jej je bilo brati, da je bdela že dalj časa. — Zakaj ne spiš, Ivan? — — In ti ?.. . — Zbudila sem se pred jedno uro in potem nisem več zaspala. — Aa? Zupančiču se je poznalo, da bi rad še nekaj rekel, a je molčal. Njegova žena pa si je vzglavje vzdignila višje in potem legla vznak. Po kratkem molku je pričel Zu- pančič : — Ali veš, dragica, da je danes ob- letnica najine poroke? Ona ga hitro pogleda. — Da, da. Tudi jaz sem mislila na to. Nastal je zopet molk. Oba sta se za- mislila. — Dragica ! Glas je bil mehak in proseč. Ona se je hitro skonila. — Kaj, Ivan? —- Ne bodi huda, da Te danes z no- beno malenkostjo ne morem razveseliti. Vedno sem mislil, da Ti na današnji dan poklonim zlato urico, katero tako potre- buješ. A prihraniti nisem mogel ničesar, če bi pa zato delal dolg, bi obema le na- pravil nove skrbi.. . Glas se mu je nekako zatrgal. 252 — Ali, Ivan ! og-lasi se očitojoče ona. Menda Te nisem nikdar nadlegovala za take stvari. — Ne, ne, dragica. Ali rad bi ti bil napravil majhno veselje. — No, da. A radi tega si vendar ne bova napravljala neumnih britkosti in skrbi. Imava resnejših dovolj . . . On jo pogleda ljubeče, a ob i-neni bolestno. — Revica ti moja ! Skloni se k njej ter jej poljubi roko. Ona se ga oklene. — Ivan ! — Da, dragica ! — Koliko sva trpela \' tem jednem letu . . . — Le govori ! — Ali se spominjaš, kake skrbi sva imela že na dan poroke, ko nisva imela niti toliko denarja, da bi napravila projek- tirani izlet v L . . . ter nisva imela niti toliko svojega, kamor bi glavo položila.... Pa nisem bila potrta vsled tega. Vedela sem v naprej, da me v zakonu ne čaka brezskrbno življenje, vedela, da bodeva morala oba trdo delati, ako bodeva hotela kolikor toliko dostojno živeti. In hotela sem delati in ponosna sem bila na to, da v zakonu nisem iskala preskrbljenja ... A ko sva si kasneje zasnovala lastno gospo- dinjstvo ter nama je manjkalo najpotreb- nejših stvari — mnogo nama manjka še sedaj — tedaj mi je često prišlo na misel, kako starisi druga dekleta z vsem pre- skrbe, ko stopijo v zakon. Mesece in me- sece se napravlja bala za srečno nevesto, a bogati, ali vsaj dobro in sigurno službo imajoči ženin skrbi za elegantno stanova- nje. Časih mi je bilo jako težko. Sosebno jednoč, ko so mi v neki znani rodbini ka- zali krasno Ijalo hčere-neveste. Koliko je bilo tu finega platnenega perila s čipkami in monograT.i, in vse tako okusno zloženo! In potem tiste pikantno nežne in elegantne matineje, krasna svilena poročna obleka in rujava potna obleka in fine obleke za : obiske . . . Oh, takrat mi je res bilo grozno težko! In vsiljevale so se mi grde msli.., j Hotelo mi je biti žal, da sem se poročila j s Tabo, ki mi nisi mogel ničesar dati - ' niti ugleda, niti urejene eksistence. Da, v ) onih hipih sem bila jako, jako slaba . . . ' Pa to je trajalo le par ur. Potem se mi | je zopet vrnila samozavest in karala sem ; se zbog svoje slabosti. Ali ti boji iz gmot- ! nih ozirov niso bili edini . . . Imela sva i hujših ... N. pr. takrat, ko sem v Tvojem kovčeku našla pisma, ki so pričala o tisti temni dobi Tvojega ž'vljenja, pisma one grozne ženske . . . To so bile strašne ure, polne peklenskih muk . . . Ali tudi to krizo je srečno prestala najina ljubezen. A mo- rala sva prenesti še sto in sto druzih du- ševnih bojev. Našle so se nizke duše, ki i so naju batile in smešile . . . Kako je to \ sramotenje s silno težo padalo na mojo ! glavo ! Kolikokrat sem obupavala in dvo- : mila nad sama sabo, nad Teboj in nad '. vsem lepim in dobrim v človeškem življe- : nju. Kolikokrat me je obvladal srd in so- ^ vraštvo do ljudi, ko sem opažala, kako se ! Tebe in mene zapostavlja in prezira samo) radi tega, ker zavzemava tako skromno i socijalno stališče in ker sva oba izšla iz I proletarijata. Tudi Tebe sem v dno duše zasovražila v takih hipih . . . Ali vedno m vedno sva se zopet v ljubezni dvignila do i samozavesti ... In danes je leto, odkar \ sta združeni najini poti . . . Koliko gorja : se nama je nakopičilo v njem ! Sreče pa je bilo tako malo ! A tista je bila čista, lepa in velika ... In glej, v tem hipu se mi zdi, da so bili tudi vsi oni grozni boji i in vse one bridkosti, ki sva jih pretrpela \ — sreča, saj so naju očistili in utrdili vi dobrem. Ideali so nama iz njih temine v tem 1 čistejši luči zablesteli nasproti. Da, ti lepi! najini ideali ! Kaj nama manjka, dokler imava nje ! Ali pač, nekaj nama manjka... Zašepeče mu nekaj v uho. On jo lju- i beče pogleda. \ 253 — Tudi to še pride, dragica. Upaj ! — Ah da, saj upam, saj upam ! In hrepenim ! . . . Pa vidiš, včasih se me loti malodušnos'-. in jeza. Sosebno tedaj, kadar vidim, kako debeli — tudi Cankar teh ne more — in drugi vsakdanji ljude peljejo na izprehod svoje otroke, postanem žalo- stna in nestipna. Vsi. vsi imajo otroke, mislim, le midva nisva vredna te sreče. — Pa tega ne smeš misliti. Bodi tudi v tQm močna in plemenita, kakor si v dru- gih stvareh. In danes bodiva oba čisto dobra. Vidiš, kljub vsemu sva vendar tako- zelo srečna . . . Pozabiva in odpustiva vse hudo tega prvega leta in misliva samo na najino srečo, za katero morava biti Bogu hvaležna. Jaz pa Ti obečam, da se bom trudil, da bom vreden tvoje ljubezni in obečam tudi, da ti priborim ono socijalno stališče, katerega zaslužiš in v katem se Ti ne bo sramovati pred onimi, ki naju sedaj prezirajo. .Samo bodi mi dobra, Ti moja, moja dragica ! Ona ga pogleda v oči, ki so bile vlažne. Od sreče prevzeta vsklikne : — Ivan moj ! In njuni ustni sta se združili v iskre nem, lepem poljubu, zunaj pa je šumela burja v drevesnih vejah . . . 254