PRIMORSKI DNEVNIK foitmna plačana v gotovim 00 postale 1 gruppo Cena 50 lir Leto XXIII. St. 55 (6639) TRST, torek, 7. marca 1967 PO NEDELJSKIH VOLITVAH V FRANCIJI Izid volitev je pokazal, da večina ne odobrava politike de Gaulla £et*j opozicija je dobila 43,51 odst. glasov, golisti pa 37,75 odst. - Zaradi Spletenega volilnega sistema pa bo de Gaulle kljub temu prav gotovo imel v skupščini absolutno večino - V nedeljo drugi del volitev Je — Udeležba pri včerajšnjih volitvah v Franciji doi -!a številnejša kakor pri prejšnjih volitvah. Volitev se je u-8iezii° 80.9 odstotka volivcev. Vpisanih je bilo 28.291.838 voliv-Ste Vob'° Pa jih je 22.887.151. V Franciji velja večinski si-na podlagi katerega je izvoljen tisti kandidat, ki v svo-801 t volilnem okrožju dobi ab-‘Utno večino. Ce pri prvem Sevanju ne dobi noben kan->te ^ ahsolutne večine, se v ti-, etn okrožju volitve ponovijo, rol , aJ zadostuje za izvolitev -V.na večina. Od 470 volilnih K^t°*ij so samo v 73 okrožjih •l* včeraj izvoljeni kandidati z JjJ“?Jntno večino. V ostalih o-le se bod° volitve ponovi-12. marca. Kakor je znano, munistična stranka insve- meznih skupin, čeprav se ta moč ne odraža v parlamentu prav zaradi posebnega volilnega sistema in porazdelitve volilnih okrožij, ki o-mogočajo golistom, da si priborijo večino poslanskih mest. Včeraj so golisti dobili 8.453.512 glasov, t.j. 37,75 odstotka in 62 poslanskih mest. Komunisti: 5 milijonov 29.808 glasov, t.j. 22,46 odst. in 8 poslanskih mest, zveza levice 4.207.166 glasov, t.j. 18,79 odst in 1 sedež, demokratični center 2 milijona 864.272, t.j. 12,79 odst. in 2 sedeža, združeni socialisti 506.592 glasov, t.j. 2,26 odstoka, drugi 1 milijon 330.967 glasov, t.j. 5,95 odst. Iz teh podatkov izhaja, da je leva opozicija dobila skupno 43,51 odst. glasov, torej več kakor golisti. Kakor rečeno, pa si bo de Gaulle verjetno zagotovil v poslanski zbornici ""luni,,,, iiiiiiin, um n,im,i,mminul POD VODSTVOM DANILA DOLCIJA «Pohod za zahodno SidIijo» in za odpravo mafije ----- U,^,4 se ^ice sklenili sporazum, da 8v 9° ena ali druga odpovedala din *mu kandidatu v korist kan. vata druge skupine, ki bo i-u. večjo možnost biti izvoljen, list^ajšnji izidi so važni, da se an slika o volilni moči posa- ^ele~(,nci pohoda, ki bo trajal šest bodo prehodili ISO kilometrov t^RTANNA, 6. — Danes se je iz »DniTnne na Siciliji začel protestni Vori- 2a zahodno Sicilijo*, ki ga Ve u£ledni italijanski pisatelj in (v, c za družbene reforme Danilo *j: i skupno s svojimi sodelavci in Vh- R’- včeraj je bilo v Par-„3 . Protestno zborovanje, ki se c * udeležilo več tisoč prebivalko! ^0s’b so transparente z gesli *ltn1 2 mafijo*, «Hočemo gospodar-Pravico». p hCvorniki so na zborovanju za-itjj ?h, da je treba urediti nama-tj j1*.sistem, zgraditi šole, pogozdi-g0®° 'čave itd. Dolci je navezal po-*ah°riL s strokovnjaki, kako razviti Ptert i° Sicilijo, ki f najrevnejši v Italiji in ki slovi po zlo-mafiji. (j^Vtestni pohod, ki se je začel i* s trga v Partanni, bo trajal v p dn> >n se bo v soboto končal Palermu. Udeleženci pohoda bodo tfitr ili i®® kilometrov. Danes so vJ!1 v Castelvetrano. Pri nadalje-Mpnr- P°hoda se bodo ustavili v Vn • ’ Rand Margheriti, Rocca-0H«(? ih Partinicu, od koder bodo p' v Palermo. j6 °hudo sta dala center za studili'' Partinicu in medobčinski od-2a načrtovanje v dolini Belice, Vn terem sodelujejo številne krajo e uprave. Pri pohodu sodeluje-«*!eg Danila Dolci ja tudi pred-oSe,n>ki krajevnih uprav in druge Vt n°sti- Hkrati bo pohod tudi pro-V vojni v Vietnamu. Števil-F>or, °sebnostir.i sledijo prebivalci iz Vl,anne’ ^ nosijo transparente z 'Mšf' *^?da za jug je življenje*, |iiJs,nla in njihovi prijatelji naj za-Jj° javne službe*. rečeno, zahtevajo demon- izvedbo številnih javnih del, Cafi/^terimi dograditev jezov Jato, Cjc|>0< - Garcia, Piano di Čampo in 0 s ul Modione. da p od se je začel po zborovanju Z jv^ribaldijevem trgu v Partanni. šeij c'jom na čelu je sprevod pri-ho(ju .hes v Castelvetrano. Pri po-DreL-Je sodelovalo približno 20 tisoč Hvalcev iz Partanne, ki so pre-t>0|5h sicilijanske narodne pesmi. Dro|yU se je nato pridružilo mnogo Udp/v^hev iz Castelvetrana, ki so ha ?2ence spremljali do jezu Delia bga ■'hzeru Trinita. Jutri se bo podeljeval. SFRJ — TURČIJA Turški zunanji minister v Beogradu ^RGgraD, 6. — «Srečen sem, da V?1 je nudila priložnost bliže *WLatl Jugoslavijo, hrabre Jugo-v0duhske narode in jugoslovanske kilin®1 Je,» je izjavil turški zunanji 3'he* Chaglajangil, ki je prispel Popoldne z letalom na pet-ster , obisk v Jugoslavijo. Minica J? izrazil prepričanje, da bo-5fi«VaieR0v obisk in razgovor pri-Wtve a k razvoju odnosov in kre-tW medsebojnega razumevanja tr^iorčijo jn Jugoslavijo. Glavni ^bisknft razgovorov bo razvoj trgo-a’h in drugih odnosov, razširi-1i( delovanja na področju turlz-flafcJjakor tudi obravnavanje med-fj^hih vprašanj. %Qrdga zunanjega ministra in Jttrn * * * * v°, soprogo so na beograj-i?jhik eta'išču pozdravili državni .2a zunanje zadeve Marko Ni-htoo m drugi funkcionarji držav-tajništva. Gost iz Turčije bo 11. marca, zadnji dan svojega bivanja v Jugoslaviji, poleg Beograda obiskal Skopje, Bitolj in Zagreb. V spremstvu turškega zunanjega ministra sta tudi predsednika zunanjepolitičnega odbora turškega senata in skupščine. V razgovorih, ki so se danes popoldne pričeli v državnem tajništvu za zunanje zadeve med Nike-zičem in Chaglajangilom, so z jugoslovanske strani med drugim so. delovali namestnik državnega tajnika Miša Pavičevid, zvezni poslanec dr. Anton Vratuša in svetnik v državnem tajništvu Srdja Priča. Med razgovori sta ministra izmenjala mišljenje o dvostranskem sodelovanju med Jugoslavijo in Turčijo in o mednarodnem položaju. Pri tem je prišla do izraza podobnost pogledov na posamezna vprašanja, kakor tudi razlike kot posledica različnega mednarodnega položaja obeh držav. Nikezid in Chaglajangil sta ugotovila, da so vsi elementi za uspešno sodelovanje in razgovore med vodilnimi osebnostmi Jugoslavije in Turčije. Razgovori se bodo nadaljevali jutri. Nocoj je državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezid priredil v palači zveznega izvršnega sveta v novem Beogradu večerjo v čast visokemu gostu in njegovi soprogi. NEW ORLEANS, 6. — Državni pravdnik New Orleansa Jim Garri-son je v okviru preiskave o umoru predsednika Kennedyja poklical danes na zaslišanje že peto pričo, ki je uradnik J. B. Dauenhauer. Gar-risonov urad ni v zvezi s tem dal nobenih pojasnil. absolutno večino, ker njegovi kan-dikati vodijo v 208 volilnih okrožjih, kjer se bodo v nedeljo volitve ponovile. Zelo verjetno je, da bodo za goliste volili volivci Lecanueto-vega demokratičnega centra. Komunistični kandidati vodijo v 35 volilnih okrožjih, kjer se bodo v nedeljo volitve ponovile, kandidati zveze levice pa v 86 okrožjih. Negotovo in nejasno stanje je v 27 okrožjih. Od 26 ministrov, ki so kandidirali, jih je bilo 11 izvoljenih, za drugih 15 pa bo padla odločitev v nedeljo. Včeraj niso bili izvoljeni zunanji ministri Couve de Murvil-le, notranji minister Roger Frey, minister za pošte Jacques Marebte, minister za bivše borce Alexandre Sanguinetti. Na splošno pa se predvideva, da bodo v nedeljo izvoljeni, ker vodijo v svojih volilnih okrožjih. Tudi številni državni tajniki niso bili včeraj izvoljeni. Prav tako ni bil izvoljen predsednik skupščine Chaban Delmas. Voditelj PSU Mendes-France je dosegel precejšen uspeh in se je uvrstil takoj za golističnim kandidatom. Vse kaže, da bo v nedeljo izvoljen, ker ga bo podprla leva opozicija. Tudi Ga-ston Defferre in Guy Mollet nista bila izvoljena, a je skoraj gotovo, da bosta izvoljena v nedeljo. Za nedeljske volitve bodo odločilne važnosti sporazumi o umiku posameznih kandidatov v korist drugih. 267 kandidatov od skupnih 2190 je že avtomatično izločenih ker so dobili manj kakor 10 odst glasov. V mnogih primerih bo zadostovalo le majhno število glasov, da se od'oči usoda sedtža V primerjavi z volitvami leta 1962 je novost v terr da sta zveza levice volilni sporazum. V tem tednu bo-in komunistična stranka sklenili do torej živahna posvetovanja in pogajanja med levo opozicijo o skupnih kandidatih v posameznih okrožjih. Tisk ugotavlja, da bo od teh sporazumov v veliki meri odvisen izid nedeljskih volitev. Toda v precejšnji meri bo tudi odvisen od usmeritve tistih volitev, ki se ne bodo držali teh sporazumov ln bodo glasovali po svoje, ali pa se bodo vzdržali. Na splošno pa niso včerajšnji izidi prinesli večiega presenečenja. Razdelitev glasov pa kaže, da večina Francozov ne odobrava de Gaul-love politike. De Gaullova stranka se je v Parizu očitno okoristila s tistimi volivci, ki so se pri prejšnjih volitvah vzdržali. Toda na splošno pa kljub ogromnim sredstvom in ogromni propagandi v korist uradnim kandidatom, rezultat ni mnogo različen od prejšnjih rezultatov. Včerajšnji rezultati pa tudi kažejo, da bi bila golistična stranka v manjšini v poslanski zbornici, če bi veljal proporcionalni sistem. že danes so voditelji posameznih strank začeli pogajanja za volilne povezave za drugi del volitev Predstavniki komunistične stranke, zveze levice in PSU so se danes že večkrat sestali, da se sporazumejo o povezavah in o določitvi skupnih kandidatov. Jutri se bodo o nadaljnji taktiki odločili tudi voditelji demokratičnega centra. Notranji minister Frev Je danes poudaril veliko udeležbo na volitvah, češ da je to posledica ((poenostavljenja političnega življenja, ki se je začelo z izvolitvijo predsednika republike na podlagi splošnega glasovanja*. Frey je ugotovil stabilnost volivcev in zlasti stabilnost golistov. Pripomnil je, da «peta republika nedvomno ostane prva francoska iiiimiiMiiMiiimitiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiii DANES ZASEDANJE LJUDSKEGA KONGRESA Gen. Supardžo obtožuje Suharta in Nasutiona Suharto poziva kongres na «previdnost» DŽAKARTA, 6. — Bivši indonezijski general Supardžo, za katerega je državni pravdnik zahteval v petek smrtno obsodbo, je zavrnil vse obtožbe. General Supardžo je bil vojaški poveljnik Bornea. Zanikal je, da je organiziral zaroto za zrušitev vlade in da je sodeloval pri poskusu državnega udara. Izjavil je, da je samo pomagal predsedniku Sukarnu, da se vzpostavi red in mir, in je pripomnil, da so prav generali strateškega poveljstva vojske kovali zaroto proti vladi. Ostro je napadel generala Suharta in Nasutiona ter ju obtožil, da sta odgovorna za nerede, ki so nastali v Indoneziji. Izjavil je tudi, da ni bil nikoli član indonezijske komunistične stranke. V Džakarti vlada veliko zanimanje za jutrišnje izredno zasedanje ljudskega kongresa, ki bo trajalo do konca tedna in bo odločalo o prihodnosti predsednika Sukarna. General Suharto je v soboto opozoril ljudski kongres, naj bo previden, ko bo odločal o prihodnosti predsednika. Dejal je: ((Iskreno u-pamo, da bo kongres, ko bo sklepal o tem, upošteval sedanje možnosti oboroženih sil.* Suharto je izrazil bojazen vlade, da bi oborože- ne sile utegnile priti v težaven položaj, če kongres ne bi upošteval njihovih možnosti. Izjavil je tudi, da bo treba upoštevati napet položaj in ne samo pravne plati tega vprašanja. V listih je vedno manj oster ton napadov na Sukarna, bolj ko se približuje začetek zasedanja kongresa. Opazovalci so mnenja, da so u-blažili ton na zahtevo vojske. politična formacija«. Politični urad KP Francije je v zvezi s prvim delom volitev objavil izjavo, v kateri pravi, da gre za veliko politično zmago za komunistično stranko, ki je pridobila nad milijon glasov in s tem potrdila svoj položaj prve levičarske stranke v Franciji. Izjava ugotavlja, da so združeni glasovi levice narastli od 32 odstotkov pri prvem delu zadnjih predsedniških volitev na 43 odstotkov pri včerajšnjih volitvah. KP Francije poudarja, da pomeni to spodbuda za vse republikance, da okrepijo svojo enotnost, da se napravi konec režimu osebne oblasti. Pri drugem delu volitev se mora ta enotnost okrepiti in združitev vseh sil socialnega napredka in miru ter vseh republikanskih glasov okrog bolje uveljavljenega kandidata levice bo omogočila poraz številnih golistov in drugih reakcionarjev. Tito v Sloveniji LJUBLJANA, 6. — Predsednik re-publike maršal Tito je sprejel danes na Brdu pri Kranju zastopnike tovarne «Titan» iz Kamnika, ki so ga seznanili z razvojem tovarne po letu 1952, ko je Tito zadnjič obiskal tovarno. Od tedaj se je vrednost proizvodnje tovarne povečala od ene in pol milijarde na pet milijard starih dinarjev. Štirideset odstotkov proizvodnje tovarna izvaža. Tovarna se trudi, da poveča izvoz posebno izdelkov široke potrošnje, ki se na domačem trgu malo težje prodajajo. Tito je izrazil zadovoljstvo, da v tovarni po reformi ni prišlo do odpuščanja delavcev in ugotovil, da tudi v premogovnikih ne bi prišlo do sedanje krize, če bi bili pravočasno gradili elektrarne. Tito je opozoril na potrebo, da se gospodarska organizacija usmerja v bodoče na dolgoročne načrte in da na inozemskih trgih nastopajo enotno, ne pa da medseboj konkurirajo. Med razgovori je predsednik delavskega sveta izročil Titu spominsko plaketo ob 70-letnici tovarne «Titan», v kateri je Tito delal leta 1911. Tito je včeraj obiskal Kropo, predvčerajšnjim pa muzej v Goričanah pri Ljubljani. Umrl je pesnik Vladan Desnica ZAGREB, 6. — Številni knjiievni-ki in umetniki, kulturni in jarmi delavci Zagreba in meščani glavnega mesta Hrvaške so se danes dopoldne na pokopališču poslovili od prezgodaj umrlega književnika Vladana Desnice, katerega posmrtne ostanke so prepeljali v njegovo rojstno vas pri Zadru, kjer bo jutri pogreb. Od Vladana Desnice, ki je v soboto umrl v Zagrebu po težki bolezni v 62. letu starosti, sta se poslovila v imenu književnikov Hrvaške Pero V POLITIČNEM ŽIVLJENJU ŠE VEDNO ZATIŠJE Razgovori med KD in PSU za rešitev vprašanja Federtonsorzi Zasedanje izvršnega odbora Volkspartei - Od 6. do 8. aprila bo Italijo obiskal poljski predsednik Ochab - Napovedana 24-urna stavka PTT RIM, 6. — V italijanskem političnem življenju je še vedno zatišje, ki pač odraža priprave na sestanek med predstavniki strank levega centra ter istočasno tudi napoveduje ostrejše bitke v zvezi z izvajanjem vladnega programa ter z rešitvijo vprašanja Federconsorzi. V tej zvezi se nadaljujejo pre- liminarna pogajanja med demo. kristjani in socialisti pri ministru za kmetijstvo. O razgovorih niso znane podrobnosti in gre verjetno za dokaj ostra nasprotja, pa čeprav jih skrivajo z uradnimi optimističnimi izjavami. V poslanski zbornici je bila danes krajša seja, na kateri so predstavniki vlade odgovorili na dve nepomembni vprašanji o krajevnih zadevah. Jutri pa bo zbornica pričela razpravo o petletnem gospo-karskem načrtu. V Italijo bo prispel na uraden obisik predsednik Poljske Edvard Ochab, ki bo s tem vrnil obisk, ki ga je opravil v Poljski predsednik Saragat oktobra 1965. Ochab bo v Italiji od 6. do 8. aprila. Danes se je sestal Izvršni odbor južnotirolske SVP, ki šteje okoli petdeset članov. Na seji je obširno poročal predsednik Magnago o raz- Budak, v imenu književnikov Srbi-1 govorih z rimsko vlado ln o pojasnile pa Dragan Jaremič I lih, ki jih je zahteval po razgovoru iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POŽAR V OTROŠKEM ZAVETIŠČU Več otrok zgubilo življenje v plamenih starega poslopja V zavetišču je bilo 118 otrok, od katerih je 18 umrlo ranjenih »n opečenih pa jih je bilo 28 BONNEVILLE, 6. — Preteklo noč je nenadoma nastal požar v zavetišču za otroke v kraju Taninges v Zgornji Savoji pri čemer je zgubilo življenje 18 otrok, več pa je bilo ranjenih. V zavetišču je bilo 118 otrok. Požar Je nastal ob treh in pol,------------- zjutraj. Neka paznica je takoj opo-' zorila glavno paznico, ki je sku- Nesreča v rabeljskem rudniku VIDEM, 6. — Nocoj se je zaradi potresnega sunka porušil del rova ’ v rabeljskem rudniku blizu Trbiža na meji z Avstrijo in Jugoslavijo. Pogrešajo dva rudarja, ki sta delala v skupini petih rudarjev v tistem delu rova. ki se je porušil Reševalne skupine so na delu. Potresni sunek je čutilo vse prebivalstvo, ker so se stresle hiše In so popokale šlpe na oknih. BUDIMPEŠTA, 6. — Znani madžarski skladatelj Zoltan Kodaly je nenadoma umrl v Budimpešti v starosti 85 let. Skupno z Belo Bartokom je veljal za voditelja moderne madžarske šole. šala pogasiti plamene z gasilno napravo. Cez pet minut so prišli gasilci, toda bilo je že prepozno, ker so bili številni deli poslopja leseni. Zavetišče je bilo v starem samostanu iz 13. stoletja. Cez nekaj mesecev so nameravali zavetišče preseliti v nove prostore. Požar je nastal v pritličju in se je naglo razširil na vse poslopje. Notranje stene, podi in stropi so bili vsi leseni. Mnogo otrok so lahko rešili, toda več jih je zadušil dim. Ker je bil zaradi požara prekinjen električni tok, so uslužbenci skušali ob svetlobi plamenov disciplinirati beg. Toda otrok se je polotila panika ter so vsi prestrašeni skakali skozi okna. Tisti, ki se pri tem niso ranili, so se razbežali po bližnjih poljih in nekatere še iščejo. Ogromni goreči tramovi so se drug za drugim rušili na otroke. Ranjene so odpeljali v bližnje bolnišnice. Gasilci so se zaman trudili, da bi pogasili požar, ki je pojenjal šele tedaj, ko ni imelo več kaj goreti. Večina paznikov je bilo ranjenih. Ravnatelj, ki je moral skočiti skozi okno, je dobil poškodbe na hrbtenici. Nekatere otroke so vzeli k sebi prebivalci vasi. Nekateri pa so vsi prestrašeni zbežali v bližnji gozd in na bližnja polja. V bolnišnici je 33 ranjenih, in sicer 28 o-trok, od katerih so štirje zelo hudo opečeni, ter pet članov osebja. Otroke, ki so se rešili, in niso bili ranjeni, so razdelili v tri skupine ter jih poslali v tri različna zavetišča. Pričetek graditve metanovoda Sibirija-Trst RIM, 6. — Sovjetska agencija Tass je včeraj objavila vest, da so pričeli graditi metanovod Sibirija-Trst. Seveda gre za graditev po sovjetskem ozemlju, kar pa pomeni, da so sovjetske oblasti prepričane, da bo lahko doseči sporazum z o-stalimi zainteresiranimi državami. Ministrstvo za zunanjo trgovino je danes odločno zanikalo vest, ki jo je objavil list «Finantial Times*, češ da se je minister Tolloy razgo-varjal z državnim tajnikom Ruskom o metanovodu in da je Rusk sporočil ameriško privolitev. V tej zvezi se poudarja, da Tolloy o tem vprašanju sploh ni razpravljal z ameriškimi predstavniki. Istočasno se tudi potrjuje, da bo Avstrija izdelala za metanovod 800»tisoč ton cevi, medtem ko jih bodo italijanska podjetja izdelala okrog 700 tisoč ton. Lelio Basso odpotoval v Hanoj MILAN, 6. — Član mednarodnega sodišča proti vojnim zločinom v Vietnamu Lelio Basso, ki je tudi predsednik centralnega komiteja PSIUP, je odpotoval danes z letalom v Hanoj. Pred odhodom je izjavil, da gre za privatno pobudo, toda sodišče sestavlja 18 članov, ki dajejo sodišču velik ugled, in njegovemu delu z velikim zanimanjem sledijo široki sektorji mednarodne javnosti. Basso je pripomnil: »Sodišče bo izreklo sodbo, ki bo temeljila strogo na določbah mednarodnega prava, ki so se uveljavile predvsem na niirnberškem procesu proti nacističnim vojnim zločincem in v poznejših konvencijah. Mi bomo v duhu niirnberške razsodbe ugotovili, ali se v Vietnamu dogajajo vojni zločini ali zločini proti človeštvu, in tudi, kakor so razsodili sodniki v Nurnbergu za drugo svetovno vojno, ali je vojna sama na sebi neupravičen napad in k » taka zločin proti miru. Prav to nalogo mi je dalo sodišče, in v ta namen odhajam skupno s skupino mednarodnih uglednih hanojska vlada dala na razpolago sodišču.* Basso je izjavil, da namerava ostati v Vietnamu tri ali štiri tedne. Kazenska razprava proti Čombeju KINSASA, 6. — Danes se je v Kinšasl začela pred posebnim vojaškim sodiščem razprava proti čombeju, ki živi v tujini in je obtožen izdajstva ter napada na notranjo in zunanjo varnost države. Predsednik sodišča je sporočil, da bodb voditelje upora bivših katan-šklh žandarjev, ki je izbruhnil 23 julija 1968 v Kisanganiju. sodili skupno s Combejem, ki velja za organizatorja upora. Na procesu Je bilo danes navzočih šest obtožen- pravnikov, ki mi bodo pomagali pri, cev, ki so jih začeli takoj zašli-pregledovanju materiala, ki ga je | ševati. z Morom. Kasneje Je v razgovoru z novinarji povedal, da niso prejeli pojasnil na vsa vprašanja in da ne nameravajo vprašanja ponoviti. Glede bistva vprašanja, odnosno glede odgovora na «paket», pa Magnago ni hotel nič reči ln je celo izjavil, da lahko tudi izredni strankin kongres da negativno mnenje. Po vesteh lz dobro obveščenih krogov pa bodo čakali na zaključke razgovorov na Dunaju. Danes Je obiskal Firence podpredsednik vlade Nenni, ki se je dopoldne sestal s predstavniki krajevnih oblasti ter z ministrom Ma-riottljem in Pieraccinijem. Nenni se je zanimal za vsa vprašanja obnove mestnega življenja in je kasneje dejal, da je treba sedaj čim prej rešiti stanovanjsko prašanje in omogočiti čim hitrejši turistični razvoj. Minister za proračun Pieraccini je sprejel delegacijo federacije italijanskih založnikov, federacije za reklamo in združenja koristnikov reklame, s katerimi Je razpravljal o vlogi reklame v gospodarskem načrtovanju. Pieraccini je ugotovil, da je reklama element splošnega načrtovanja in da načrt skuša preprečiti samo tiste oblike reklame, ki zadevejo potrošnike, odnosno da naj zagotovi resničnost trditev in kvaliteto izdelkov. Zato je tud! treba všteti stroške za reklamo v sestavni del proizvodnih stroškov. Minister Je z zadovoljstvom sprejel na znanje, da so zainteresirane kategorije že izdelale «kodeks lojalnosti«, ki naj zagotovi resničnost reklame in s katerim skušajo doseči, da bo občinstvo čim točneje obveščeno. Ministra so tudi obvestili, da bodo ustanovili stalni študijski odbor, k bo na razpolago vsem, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. V preteklem letu se Je vpisalo na univerze v Italijo 118.000 študentov. Srednjo šolo pa je lani končalo 147 tisoč dijakov. Vsedržavna tajništva sindikalnih organizacij uslužbencev pošte in telegrafa so proglasila vsedržavno 24-urno stavko, ki bo 16. marca. V poročilu je rečeno, da so stavko proglasili, da dosežejo posebno doklado v zvezi s pomanjkanjem o-sebja in povečanim delom. Poleg tega tudi protestirajo, ker PTT daje razne storitve v najem, s čemer s krši zakon in se omejuje bistvo te službe. Kosigin o sodelovanju v Evropi MOSKVA, 6. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je govoril v okviru volilne kampanje za nedeljske volitve za vrhovni sovjet ruske federacije. U Tant: Samo konec bombardiranja lahko omogoči začetek pogajanj Ko je govoril o mednarodni politiki, je Kosigin ugotovil, da se v evropski politiki pojavljajo nove težnje zaradi neuspeha politične linije, ki jo zagovarja vojaški blok NATO. V številnih zahodnoevropskih državah, je dodal Kosigin, se prebivalstvo zaveda, da se stanje na celini in zlasti njena varnost lahko zajamči najbolje z izboljšanjem odnosov med vzhodnoevropskimi in zahodnoevropskimi državami ter s sodelovanjem na vseevropski podlagi. V tem okviru Je Kosigin ugotovil, da se sovjetski odnosi s Francijo in z Italijo boljšajo in tudi odnosi z Veliko Britanijo so sedaj postavljeni na obetajočo podlago. Pri tem je Kosigin omenil Zahodno Nemčijo kot središče sil, ki nasprotujejo pomirjenju. V Bonnu se še dalje razvija neofašizem in kancler Kiesinger je celo predvideval možnost koalicije z neonacistično stranko. Od tu do enostavno fašistične vlade, je dodal Kosigin, je korak zelo kratek. Poudaril je tudi, da se morajo bonski voditelji zavedati, da ni moč revidirati rezultatov druge svetovne vojne. Ce se bodo tega zavedali in se bodo skušali pridružiti drugim evrop. skim državam, bodo lahko znatno prispevali k okrepitvi miru v Evropi. Kosigin je nato poudaril, da je največja ovira za pomirjenje na svetu vojna v Vietnamu, zlasti še, ker je ameriška vlada jasno sporočila, da namerava vojno nadaljevati. Pri tem je dodal, da je Peking odobril napore ZDA, da na vsak način preprečijo možnost pogajanj. Maoce-tung in njegova skupina sta s tem in z drugimi dejanji izdala stvar mednarodnega delavskega razreda. Kosigin je ugotovil, da doživlja kulturna revolucija na Kitajcem še vedno velik odpor, in je izrazil prepričanje, da bodo tudi na Kitajskem prej ali slej zmagali ideali oktobrske revolucije. Glavni tajnik OZN U Tant z italijanskim zunanjim ministrom Fanfanijem na letališču Fiumicinn NEW YORK, 6. — Glavni tajnik OZN ' U Tant se je sinoči vrnil v New York. Ob povratku je izjavil, da je bolj ko kdaj prepričan, da bo samo ukinitev ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama lahko pripeljala do mirovnih pogajanj. Včeraj se je U Tant na poti iz Burme v New York ustavil v Rimu, kjer se je na letališču Fiumi-cino sestal s Fanfanijem, ter v Londonu, kjer se je pogovarjal z ministrom Brownom. V Londonu je U Tant izjavil, da ni dobil od Hanoja nobenih jamstev glede pobude za ureditev vietnamskega konflikta. Kakor je rekel, je največja ovira v tem, da ZDA in Severni Vietnam različno sodita o ((recipročnosti«, to se pravi o tem, s kakšnimi ukrepi naj bi eni odgovorili na ukrepe drugih. O tem problemu je U Tant dejal v pojasnilo tole: «Kakor sodi Hanoj, se bije v Južnem Vietnamu državljanska vojna. ZDA pomaga eni, Severni Vietnam pa drugi strani. Recipročnost pomeni: če ZDA prenehajo podpirati eno stran, bo Severni Vietnam prenehal podpirati drugo.« Na koncu je U Tant dejal, da je po njegovem mnenju prvi pogoj za začetek pogajanj v tem, da Američani prenehajo bombardirati Severni Vietnam. Na vprašanje nekega časnikarja, naj bi komentiral včerajšnje izjave U Tanta, je senator Robert Kenne- dy izjavil nocoj: «2elel bi, da bi mi začeli pogajanja, kolikor mogoče kmalu. Mislim, da je bistveno za našo deželo in za naše koristi na vsem svetu, da se znova zberemo pri konferenčni mizi za pogajanja.« Demokratični senator Morse pa je izjavil, da je mnenja, da so ZDA »zgubile vsako upanje, da bi se začela dvostranska mirovna pogajanja«. Dodal je, da bo ameriškim silam morda uspelo prisiliti Severni Vietnam, da sedejo k mizi in se pogajajo, «toda to ne bo nikoli miza miru«. Po njegovem mnenju je edino učinkovito sredstvo, da se doseže sprememba ameriške politike, v tem, da se pri predsedniških volitvah leta 1968 glasuje proti Johnsonovi vladi. Predvčerajšnji izidi prvega dneva francoskih parlamentarnih volitev ne pomenijo presenečenja, vendar razdelitev glasov kaže, da večina Francozov ne odobrava de Gaullo-ve politike, in če bi veljal proporcionalni sistem, bi bila v poslanski zbornici golistična stranka v manjšini. Od 470 volilnih okrožij so sa-mo v 73 bili včeraj izvoljeni kandidati z absolutno večino, tako da se bodo v vseh ostalih okrožjih volitve ponovile prihodnjo nedeljo. Golisti so prejeli 37,75 odst. in 63 poslancev, leva opozicija pa skup-no 43,51 odst., od katerih so komunisti prejeli 2,46 odst. in 8 mandatov, zveza levice pa 18,79 odst. in en sedež. Zelo verjetno je, da si bo de Gaulle zagotovil v poslanski zbornici prihodnjo nedeljo absolutno večino, ker njegovi kandidati vodijo v 208 volilnih okrožjih, kjer se bodo volitve ponovile, medtem ko vodijo komunisti samo v 35 okrožjih. Toda odločilne važnosti bodo sporazumi o umiku posameznih kandidatov v korist drugih. Po-udariti je treba, da sta zveza levi-ce in komunistična stranka za raz-liko od leta 1962, za letošnje volitve sklenili volilni sporazum. Včeraj niso bili izvoljeni številni člani vlade, kakor tudi nekateri voditelji opozicije, ki pa bodo skoraj za gotovo izvoljeni prihodnjo nedeljo. Kosigin je včeraj v svojem govoru dejal, da se odnosi s Francijo Italijo in Veliko Britanijo boljšajo! za Zahodno Nemčijo pa je rekel, da Kiesingerjeva vlada nasprotuj^ napredovanju pomirjenja. poleg te-ea pa je kancler celo napovedal možnost koalicije z neonacistično stranko. Največja ovira za pomir-jenje pa je vojna v Vietnamu, hkra-ti pa Peking odobrava napore ZDA, da na vsak način preprečijo mož’ nost pogajanj. Toda »kulturna revolucija. doživlja še vedno velik odpor. Glede gospodarske reforme v SZ je Kosigin dejal, da sloni na uvedbi načela dobička kot merila učinkovitosti podjetij. Voditelj PSIUP Lelio Basso, ki je član mednarodnega sodišča proti vojnim zločinom v Vietnamu, je včeraj odpotoval z drugimi člani v Hanoj, kjer bo ostal tri tedne ter je izjavil, da bo sodba sodišča temeljila strogo na določbah mednarodnega prava. Danilo Dolci je začel včeraj šestdnevni protestni pohod na z mafijo okuženo zahodno Sicilijo. Udeleži-io se ga je okrog 20.000 oseb, ki zahtevajo ureditev namakalnega si-stema, gradnjo šol, pogozdovanje itd. Pohod je hkrati tudi protest proti vojni v Vietnamu. V noči med nedeljo In ponedeljkom je v nekem otroškem zavetišču v Zgornji Savoji zaradi požara izgubilo življenje 18 otrok, mn» go pa jih je bilo ranjenih. Vreme včeraj: najvišja temperatura 9.9, najnižja 6.3, ob 19, uri 9j6; vlaga 85 odst,, zračni tlak 1023.9 raste, veter 4 km jug, nebo pooblače-no, gosta megla, morje mirno, temperatura morja 8.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 7. marca Tomaž ^ Sonce vzide ob 6,34 in zatone o® 17.59. Dolžina dneva 11.25. Luna vzide ob 5,20 In zatone ob 13.56. Jutri, SREDA, 8 marca Janez VČERAJ DOPOLDNE V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA Začel se je tretji strokovni seminar za slovenske učitelje in profesorje Seminar je odprl šolski skrbnik prof. Angioletti ■ Nagovor pedagoškega svetovalca za slov. šole prof. Miheliča - Otvoritve so se udeležili tudi deželni odbornik za prosveto Giust, jugoslovanski konzul v Trstu Jože Gačnik, namestnik sekretarja za šolstvo in prosveto SRS Lipužič, člani italijansko - jugoslovanske komisije, ravnatelji šol in šolniki Pogled v dvorano med otvoritvijo seminarja. V prvi vrsti predstavniki oblasti in povabljeni gosti VfieTaj dopoldne se je v mali dvorani Kulturnega doma začel tretji seminar za slovenske šolnike, ki bo trajal vključno do 11. marca. Prijavilo se je skupno 150 profesorjev in učiteljev, med katerimi je tudi nekaj šolnikov z Goriškega, ki se letos prvič udeležujejo seminarja. Uradne otvoritve seminarja so se udeležili deželni odbornik za prosveto Giust, jugoslovanski konzul Jože Gačnik, šolski skrbnik prof. Angioletti, člana italijanske delegacije italijansko-jugoslovanske komisije odv. Gerin in podprefekt, Moli-nari, člana jugoslovanske delegacije v Italijansko-jugoslovanski komisiji Zomada in Kolenc, namestnik sekretarja za šolstvo in prosveto SRS Lipužič, svetovalec za slovenske šole pri šolskem skrbništvu v Trstu dr. Baša, šolski nadzornik Bole, ravnatelji srednjih šol in didaktični ravnatelji. Seminar je otvoril šolski skrbnik, čigar nagovor je sproti prevajal v slovenščino dr. Baša Prof. Angioletti je najprej izrazil svoje zadovoljstvo, da lahko otvarja seminar, pozdravil je vse goste, predavatelje in šolnike, ki so čutili dolžnost in I potrebo, da se udeležijo seminarja. I Poudaril je, da je namen seminarja strokovno izpopolnjevanje šolnikov kar je nujno potrebno, ker se metode pouka stalno izpopolnjujejo. Izrekel je priznanje pedagoškemu svetovalcu prof. Miheliču, ki je organiziral seminar, ter svetovalcu dr. Baši in šolskemu nadzorniku Boletu. Ob koncu je izrekel še dobrodošlico in se zahvalil predavateljem ter želel predavateljem in sluša-tetjem najlepše uspehe. V imenu sekretariata za šolstvo in prosveto SRS je pozdravil goste, predavatelje in slušatelje Boris Lipužič, ki je poudaril važnost seminarja, kot prispevek strokovnemu izpopolnjeva-vanju šolnikov in pa izboljšanje pouka slovenščine, ter želel vsem najlepše uspehe. Nato je spregovoril pedagoški svetovalec za slovenške šole prof. Mihelič, ki je dejal: nSolski skrbnik gospod Angioletti, ki je v tej funkciji danes menda prvič med zbranimi slovenskimi prosvetnimi delavci v Trstu in ga zato lepo pozdravljam je odprl letošnji, po vrsti tretji seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol na Tržaškem. Naj se mu v imenu vseh slovenskih prosvetnih delavcev kakor tudi v svojem imenu zahvalim za uvidevnost in naklonjenost, ki jo je imel med pripravami za ta seminar. Dejal sem, da je to tretji seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol v Trstu, Ge ga primerjamo s prvim leta 1965, pa tudi z drugim, moramo reči, da se tako po številu ur kakor predavateljev in obravna vanih tem močno razlikuje od dosedanjih dveh. Njegovo delo obsega ves teden. Medtem ko je brvi seminar zgo-j pedagoško didaktične narave in o-mejen le na popoldanske ure, ko je lanski z majhnimi izjemami prav tako obravnaval le pedagoško - didaktična in psihološka vprašanja, pa je težišče letošnjega seminarja na strokovnosti, t. j. obravnavi nekaterih vprašanj sodobnega slovenskega knjižnega jezika in literature. Ta vsebinska sprememba seminarja je nastala po želji prosvetnih delavcev zlasti višjih srednjih šol in sindikata slovenskih šol, ki meni, c’a se o vprašanjih pedagogike, didaktike, metodike, pedagoške in mladinske psihologije tako in tako razpravlja na različnih šolskih konferencah in sestankih. Jezikovna predavanja bodo obravnavala zlasti za to dialektično in je-z kovno mešano ozemlje aktualna vprašanja, in sicer slovenski knjižni izgovor, besedni red v stavku in razmerje med slovenskimi narečji in slovenskim knjižnim jezikom. S prvima dvema predavanjema so povezane tudi praktične jezikovne vaje. Predavanja o slovenski literaturi bodo prikazala na podlagi najnovej. ših znanstvenih raziskovanj mladih slovenskih znanstvenikov, ki delajo na univerzi, kakšne so razvojne črte in tendence literarnih zvrsti in stilov v slovenski literaturi od prve svetovne vojne pa do danes. Posebno predavanje je posvečeno literaturi za otroke in mladino. S tem v zvezi smo priredili tudi dokaj obsežno, pregledno in kakovostno razstavo sodobne slovenske kakor tudi svetovne mladinske literature, ki je prevedena v slovenščino, in gramofonskih plošč, razstavo, ki naj bi ne bila le mikavna za oko, ki naj bi ne pričala le o tem, kaj danes pri nas lahko bere mladina, ampak bila tudi opozorilo nam šolnikom, da moramo mladino pripraviti do tega, da bo ljubila lepo knjigo in se tako zadovoljivo vzgajala in izobraževala. Za razstavo so dale na razpolago knjige slovenske založbe, in sicer večji del Mladinska knjiga, Ljubljana, Lipa, Koper, Obzorja Maribor in deloma Državna založba Slovenije. Vse te založbe bodo po končani razstavi poklonile knjige eni izmed slovenskih šol v Trstu. Upam, da se smem založbam, v imenu nas vseh zahvaliti za to res lepo darilo. Mimo navedenih osrednjih predavanj bo vsekakor zanimivo in pomembno zlasti za profesorje predavanje iz psihologije mladostnika in adolescenta, za otroške vrtnarice in učitelje pa predavanje o učencih z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Pri tem gre zgolj za take motnje, ki jih navadno lahko odpravi učitelj sam. Zadnje, t. j. moje predavanje, bolj konkretno obravnava problematiko pouka materinščine na naših šolah. Razgovor s profesorji slovenskega jezika o vprašanjih, ki nastajajo ob prestopu učencev z nižje srednje v višjo srednjo šolo, sicer ne sodi povsem v okvir tega seminarja. Ker pa je to vprašanje postalo prav v zadnjem času zelo aktualno-upam, da ne bo napak, če ga bomo načeli in vsaj nekoliko razčistili in tako omogočili učencem nižjih srednjih šol lažjo pot v višje šole. Prosim zato vse profesorje slovenščine, da se udeleže tega razgovora in da s svojimi izkušnjami pomagajo razrešiti ta res pravi^gwrsUjtki voml* Kakor je razvidno iz teh nekaj pripomb, bo seminar zelo razgibam, zato ni čudno, da je^mar^komu žal, ker ne bo mogel slediti vsem predavanjem. Za sedaj te pomanjkljivosti seminarja še ni bilo moč rešiti, računajmo pa z uvidevnostjo ravnateljev, da bo tistih, ki so želj- I davateljem. Jugoslovanski konzulat pa bo v soboto ob 17.30 priredil sprejem na čast predavateljem in slušateljem seminarja. Danes seja deželnega sveta Deželni svet se bo zopet sestal danes in obravnaval v prvem delu seje vprašanja in interpelacije svetovalcev. Na dnevnem redu je tudi odobritev izdatkov predsedstve-nega urada sveta v finančnih letih 1964 in 1965 ter peticija, ki sn jo predložili številni prebivalci iz Kar-nije, Kanalske doline in Železnega kanala na podlagi člena 85 notranjega pravilnika sveta. Predsedstveni urad mora na podlagi člena 73 sveta predložiti svetu obračun izdatkov na podlagi proračunskih postavk, ki jih neposredno upravljajo pristojni organi sveta in ki se tičejo njegovega delovanja. O peticiji bo poročal svetovalec Mizzau. Pristojna komisija, ki jo je proučila, se je izrekla za to, da bi dali peticijo v arhiv, ker obravnava posebna vprašanja, glede katerih je deželna uprava že sprejela potrebne ukrepe. slovenskem knjižnem izgovoru. Ob otvoritvi seminarja za slovenske šolnike je deželna uprava priredila včeraj opoldne v hotelu «De la Ville« kosilo v čast jugoslovanskim predstavnikom oblasti ter pre- ........................................................................................................aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai PO PODATKIH STATISTIČNEGA ODDELKA OBMEJNE POLICIJE DO IZČRPANJA DNEVNEGA REDA DVAKRAT TEDENSKO Drevi prva seja rednega zasedanja občinskega sveta Na dnevnem redu je tudi 16 upravnih sklepov in nekaj sto sklepov, ki jih je odobril prejšnji občinski odbor Drevi ob 18.30 bo prva seja rednega zasedanja novega občinskega sveta. Po dogovoru med županom in načelniki svetovalskih, skupin, se bodo seje vrstile dvakrat tedensko, in sicer v torkih in petkih, dokler ne bo izčrpan dnevni red, ki je zelo obširen. Poleg tega pa bodo morali župan in odborniki odgovoriti tudi na številna vprašanja, ki so jim jih pismeno poslali svetovalci, med katerimi so tudi taka, ki zahtevajo čimprejšnje pojasnilo. Toda največ deia oo imel občinski svet s potrditvijo nič manj kot 616 sklepov, ki jih je odobril v glavnem prejšnji občinski odbor na osnovi člena 140 občinskega in pokrajinskega zakona, in nekaj sto sklepov, ki jih je prav tako sprejel predvsem prejšnji odbor na osnovi pooblastila prejšnjega občihskega sveta. V glavnem torej se bodo morali svetovalci ukvarjati z vprašanji, ki jim jih bodo predložili novi odborniki, ki pa so jih, obravnavali in o njih sklepali člani prejšnje občinske uprave. Na dnevnem redu prvega rednega zasedanja občinskega sveta pa je tudi 16 upravnih sklepov, o Katerih bo moral neposredno odločati občinski svet. Med temi je izvolitev občinske volilne komisije, izvolitev treh občinskih predstavnikov v u-pravni svet Zavoda za ljudske hiše (IACP) za obdobje do 1970 leta, imenovanje preglednikov obračuna Acegat za leto 1965, ustanovitev štirih delovnih središč za brezposelne delavce (eno za pogozdovanje in tri za cestna dela), za kar bo občina najela nekaj nad 18 milijonov lir posojila, ter odobritev nekaj sklepov o plačevanju najemnine za iz. gnane družine iz nevarnih stavb za okrog 5 milijonov lir stroškov. Zopet nov februarski rekord v mejnih prehodih na Tržaškem Mejo je s potnimi listi in z osebnimi prepustnicami prestopilo v obeh smereh 2,462.819 ljudi, ali čez 1,100.000 več kot lani Prof. Angioletti Po podatkih, ki jih je zbral statistični oddelek tukajšnje obmejne policije, je v preteklem februarju prekoračilo italijansko - jugoslovansko mejo 2,462,819 ljudi, in sicer res pravivgeriUnki votel* »l,f)93ll.4B9IS jiftftflhrlistom in 1,369.350 e obmejno prepustnico. Januarja meseca so na obmejnih prehodih tržaškega področja zabeležili 1,040.000 prehodov s potnim listom ter 1,273.000 prehodov z obmejno izkaznico, februarja lanskega leta pa 377.244 prvih in 986.445 drugih. Po vsem tem je promet v letošnjem februarju dosegel nov rekord, tako v primerjavi s prometom v lanskem februarju, kakor tudi s prometom v letošnjem januarju. V mednarodnem prometu s potnim listom je v februarju stopilo na naše področje 401.706 italijanskih in 150.773 tujih državljanov; v nasprotno smer pa je potovalo 396.063 Italijanov ter 144.927 tujcev. Pri italijanskih državljanih so v omenjenem mesecu zabeležili v obeh smereh 797.769, a pri tujcih 295.700 prehodov. Med tujimi turisti je bilo največ Jugoslovanov, ki so dali skupno 263.823 prehodov; sledili so Grki s 4115 prehodi, dalje Zah. Nemci s 3.395, Francozi z 2.745, Avstrijci s 3.647, Angleži z 2.055, Američani z 2.349, Švicarji s 1.629 prehodi. itd. V maloobmejnem prometu so v februarju zabeležili 825.698 prehodov italijanskih državljanov (411.126 v smeri proti Trstu ter 414.572 v nasprotno smer), ter 543.652 prehodov jugoslovanskih državljanov (273.491 v smeri proti Trstu ter 270.161 v nasprotno smer). Kakor vedno je bilo najbolj živahno na prehodu pri škofijah, kjer je prekoračilo mejo 790.978 ljudi; pa tudi na ostalih prehodih je bilo precej razgibano; tako je potovalo čez Fernetiče 280.113 ljudi, čez Pesek 71.780, čez Šentjernej 89.710, čez Lipico 40.828, čez Oreh 23.408, čez Repen-tabor 21.908, čez Sv. Barbaro 9.955, čez Prečnik 9.291, čez Opčine (železnica) 9.179, čez prehod pri Cere jih pri Miljah 7.077, čez Campore 37.351, čez prehod pod Socerbom pa 4.961 ljudi. Skupščina delavcev lesne stroke CISL Snoči je bila na sedežu sindikata v Ul. Carducci št. 35 skupščina delavcev lesne stroke, ki jo je sklicala FILCA-CISL. Na skupščini so odobrili osnutek zahtev za obnovitev delovne pogodbe. Ta osnutek bodo predložiti na vsedržavnem zasedanju stroke v Milanu 18. in 19. t. m., katerega se bosta v imenu tržaške CISL udeležila sindikalista Gracco in Degrassi. Praznovanje 8. marca mednarodnega praznika žena Jutri ob 20. uri bo v veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonni-na 19 na pobudo tržaške federacije KPI proslava praznika žena. O vlogi žene v današnji družbi bosta govorila Libera Sorini in Miro Kapelj, igralci Ljudskega gledališča in nekateri operni pevci pa bodo do-Vstop prost. Vab- Boris Lipužič ni predavanj čim manj prizadetih. Druga pomanjkljivost seminarja je prav gotovo ta, da je posvečen le pouku materinščine. Prav gotovo bi bili taki seminarji potrebni tudi za druge predmete in tudi v slovenščini, kajti le seminarji v jeziku, v katerem poučujemo, lahko dajo udeležencu ne le strokovna in pedagoško-didaktična dojgolnila, ampak tudi smernice za pravilen in lep strokoven izraz in izražanje sploh. Kakor vidimo bo treba opraviti še dosti dela, preden bomo mogli uresničiti vse upravičene želje slovenskih prosvetnih delavcev, vendar pa imamo v tem seminarju že pot k tem željam, treba jo bo le še razširiti Ob koncu vsem, ki ste kakorkoli pomagali pripraviti ta seminar iskrena hvala, udeležencem pa želim, da bi seminar redno in številno obiskovali, da bi veliko odnesli od njega in da bi vsem dal nove pobude za ustvarjalno delo med zaupano nam mladino.» Ob koncu se je v imenu sindikata slovenske šole zahvalil organizatorjem in predavateljem glavni tajnik Evgen Dobrila, nato pa se je nadaljevalo prvo predavanje, ki ga je imel dr. Jože Toporišič o V soboto, 4. t.m. je bila proslava v Boljuncu. Govorila je članica pred sedstva UDI Nadja Pahor o vseh aktualnih vprašanjih, za katera se morajo,,zanimati in boriti ženske. Razvoj gradnje super cistern Na tržaški univerzi je bila pre tekli petek okrogla miza o razvoju mednarodnega prometa s petrolejem, ki sta jo organizirala družba Shell-Tankers in Center za gospodarski razvoj v Trstu. Rektor Ori-gone je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da je Trst sedež ene izmed treh univerz, kjer poučujejo ladijsko .tehniko. Zatem je prof. Ser-vello govoril o razvoju petrolejskih cisternskih ladij ter rekel, da so v Tržiču že v letih med 1930 in 1940 zgradili cisterne z nosilnostjo 20 do 22 tisoč ton in z brzino do 13 milj na uro. V drugi svetovni vojni so ZDA zgradile okrog 500 cistern. Po drugi svetovni vojni so začeli graditi supercisterne, ki so dosegle brzino 16.5 milje, nekaj let kasneje so že gradili cisterne po 100 tisoč ton in daljše od 250 m. Sedaj gradijo že cisterne do 150 tisoč ton, medtem ko ima Japonska na kobilici cisterne po 260.000 ton, govori pa se že o cisternah do 500 tisoč ton. Zatem je prof. Servello povedal, kakšne so supercisterne.., , Nato je Mr. Robinson, tehniški ravnatelj družbe Shell Marine International, odgovoril na razna vprašanja tehničnega značhja, ki so trrti jih postavili udeleženci okrogle mize. Rekel je, čim večja je cisterna, tem bolj se lahko znižajo brodnine. Pri gradnji cistern uporabljajo e-lastično jeklo, ki ni posebno debelo. Za Shell so najbolj prikladne ladje do 200 tisoč ton. Pri okrogli mizi so spregovorili še razni strokovnjaki in med njimi tudi predsednik Fincantieri Tupini. Predavanje o davčnih prijavah Vanoni Na pobudo urada za stike z občinstvom pri finančni intendanci in ob sodelovanju s tržaško trgovinsko zbornico, bo drevi ob 19. uri v kongresni dvorani zbornice v Ul. San Nicolo 5 znani komercialist dr. Nas-siguerra orisal pravilno izpolnjevanje davčne prijave Vanoni. Sodelovala bosta dva predstavnika tukajš-nega urada za neposredne davke. Obvestilo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata, da 31 marca zapade, kot vsako leto, rok za prijavo dohodkov (Vanoni). Članom jih bomo izpolnjevali od 10. marca dalje v uradnih urah. S seboj morajo člani prinesti davčne kartele za leto 1966 (ali 1965, če druge nimajo); potrdila delodajalca o plači v letu 1966 (v primeru, da so v službi); podatke o dohodkih iz najemnin (če dajejo v najem hišo ali del, stanovanje ali zemljišče) in osebne podatke družinskih članov. Prijavo morajo izpolniti vsi, ki so lastniki hiš ali stanovanj, tudi če sicer ne dosegajo njihovi dohodki 060.000 lir letno. Pri tem je po novem treba navesti katastrski dohodek hiše (reddito catastale aggior-nato). Zato morajo vsi lastniki hiš najprej iti z davčnimi kartelami na finančno intendanco (Piazza Evan-gelica, 3. nadstropje, soba št. 124) ali na tehnični urad (Corso Cavour št. 1, 3. nadstropje), da jim povejo, kakšen je nov katastrski dohodek njihove hiše. Tiskovine za prijavo Vanoni so na razpolago v naših uradih, ker jih letos ne bodo poslali na dom Tajništvo KZ in ZMP * Včeraj ob 11. uri je vladni komisar dr. Cappellini vrnil obisk predsedniku pokrajinske uprave dr. Savoni. «Lovci biserov» v gledališču Verdi Sicer je minilo sedemnajst let od uprizoritve Bizetovih «Lovcev biserov» v gledališču «Verdi», pa kljub temu nismo mnenja, da je bilo tako zelo nujno to opero obnoviti. Zlasti še, ker sta bili dve francoski operi na letošnjem sporedu menda «kri-vi», da smo v tej sezoni ostali brez kakršnekoli slovanske opere. Ta pripomba pa ne pomeni, da človek ne bi rad poslušal «Lovcev bise-rov», in še manj, da uprizoritev ne bi bila skrbno pripravljena in da vloge ne bi bile v dobrih rokah. Madddlena Bohifaccio (Leilaj je še zelo mlada pevka s čistim glasom. ki je večkrat ogrela poslušalce. Tenorist Renzo Casellato (Nadir) je z veliko milino zapel znano romanco iz prvega dejanja, pa tudi sicer je pokazal velike sposobnosti. Licinio Montefusco (Žurga) je še enkrat potrdil, da je pevec, ki nudi poslušalcem mnogo užitka. Tudi Vito Maria Brunetti se je dostojno vključil v to četverico, o kateri se bo gotovo marsikaj pisalo, saj so vsi ti pevci dokaj mladi. Po Normi je tudi to opero pripravil dirigent Nino Verchi (za katerega smo slišali, da pojde v kratkem gostovat v Beograd), ki so mu pomagali Filippo Crivelli kot režiser, Aldo Danieli kot zborovodja in Ria Teresa Legnani kot koreografka. Med plesalkami sta imeli vidnejšo vlogo Angela Abbigliati in Maria Galiazzo. S scenami in kostumi nam je Peter Hall pričaral otok Ceglon. Občinstvo, ki je dokaj dobro zasedlo gledališče, je bilo z uprizoritvijo in izvajalci zadovoljno, kar je izpričalo z mnogim ploskanjem. polnili program. V ljeni vsi meščani. UDI (Združenje italijanskih žena) pa bo jutri, prav tako ob 20. uri, priredilo proslave mednarodnega praznika žena na Opčinah v Prosvetnem domu, kjer bosta govorili Breda Pahor in Miriana Ursini, v Trebčah (Nada Lah), v Miljah v kinu Verdi (Clara Zini), v Podlo-njerju v kulturnem krožku (Nadja Pahor in Domio Vittoria) ter v Mač-kovljah (Jelka Grbec). iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiumuiiiiiiiiiii SESTANEK KOMISIJE ZA KREDITE INDUSTRIJI Dežela bo prispevala za obresti nadaljnjih 60 milijonov Ib* Doslej je dala industrijcem /e nad 400 milijonov prispevka V preteklih dneh se je sestal v 1 navzočnosti notarja spremenili pra-Trstu na sedežu odborništva za in- vilnik. Predsednik Vittorio Girardi je podrobno poročal o delovanju blagajne v letu 1966, pri čemer je poudaril, da je dosegla rahel prebitek, čeprav so se povečali izdatki za zdravstveno in bolnišniško oskrbo. V blagajno je vpisanih nad 1.400 članov, za katere je plačala blagajna 3400 zdravniških pregledov, petim je plačala oskrbo v bolnišnici, 6.600.000 pa je potrošila za zdravila. Tudi v proračun za leto 1967 so vnesli najvišjo postavko za zdravstveno oskrbo. Važno vprašanje je bilo tudi sprememba pravilnika in poslovnika, ki sta postala že zastarela, saj sta bila sprejeta leta 1953, medtem ko so bili po letu 1956 izdani razni zakoni, s katerimi so postala obvezna: zavarovanje obrtnikov za starostne pokojnine, proti boleznim in nesrečam na delu. Blagajna je morala tudi spremeniti zdravstveno oskrbo, namenjeno svojim članom, in sicer zaradi težav, ki so nastale ob stavkah zdravnikov. Na koncu so soglasno odobrili novi pravilnik in poslovnik. dustrijo in trgovino posvetovalni tehniški odbor za finansiranje industrije, ki proučuje prošnje za deželne prispevke na podlagi zakona št. 25. Ta zakon predvideva desetletne prispevke za plačevanje obresti na posojila, ki jih najemajo industrije! v naši deželi za gradnjo, širjenje ali obnavljanje industrijskih podjetij ter določa, da mora biti prispevek takšen, da zniža obrestno mero na 3,5 odstotka, pri čemer pa sme deželni prispevek presegati 5 odstotkov letnega prispevka od najetega posojila. Odpor je na seji sprejel šest prošenj za prispevke kovinarskih, strojnih in tekstilnih podjetij. Ta podjetja so najela nad poldrugo milijardo lir posojila in dežela bo prispevala za plačevanje obresti nad 60 milijonov lir. Od Izdaje omenjenega zakona se je odbor sestal štirikrat ter priporočil sprejetje 180 prošenj. Dežela je prispevala doslej že nad 400 milijonov, medtem ko so podjetja najela z njeno pomočjo za 18 milijard lir posojil. Od sprejetih prošenj za prispevke se jih 42 tiče lesne industrije, 24 gradbene, 21 živilske, 12 kovinske, 27 strojne, 17 tekstilne in oblačilne, 18 tiskarske in papirne, 7 usnjarske itd. Prispevke za posojila je dobilo 168 podjetij v videmski pokrajini in 12 v tržaški Občni zbor blagajne obrtnikov V nedeljo je bil v sejni dvorani trgovinske zbornice občni zbor bolniške blagajne obrtnikov iz Ul. Gin-nastica 3. Na občnem zboru so odobrili proračun in obračun ter ob Injekcija penicilina mu je škodovala Na drugi medicinski oddelek so včeraj popoldne nujno sprejeli 59-letnega mehanika Orlanda Furlana iz Ul. Pirandello 75, ki se bo moral zdraviti 10 dni zaradi težav pri dihanju in nerednega bitja srca po kolapsu. Furlana je v bolnišnico spremljala 59-letna prijateljica Antonia Schillon in povedala, da je bolničarka okrog 13. ure dala Furlanu injekcijo penicilina in strepto-micina, ki mu jo Je predpsal zdravnik. Po injekciji pa se je Furlan počutil slabo, ker mu je zdravilo škodovalo. Bolnika so v bolnišnico prepeljali z avtom RK. Vsi absolventi, profesorji in dijaki 5. letnika Slovenske trgovske akademije v Trstu so vabljeni na DRUŽABNO SREČANJE ki bo v četrtek, 16. marca ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma. Na tem srečanju bodo absolventi praznovali 20-letnico obstoja šole in ustanovili svoje združenje. Prosimo za točnost! PRIPRAVLJALNI ODBOR OPERA NARODNEGA GLEDALIŠČA «IVAN ZAJC« Z REKE bo gost tržaškega Slovenskega gledališča v petek, 10. marca ob 21. uri v soboto, 11. marca ob 21. uri v nedeljo, 12. marca ob 16. uri v KULTURNEM DOMU Izvajala bo opero JAKOVA GOTOVCA «Ero z onega sveta» V posameznih vlogah bodo nastopili: ERO: LJUBOMIR STRGAČIC, JOSIP ŠUTEJ (Zagreb) — * alternaciji DJULA: ZORKA WOLF, MIRKA KLARIČ (Zagreb) v alternaciji DOMA: BLANKA ZEC, NEVENKA TOMAŠIČ — v alternaciji MARKO: FRANJO GODEC, TOMISLAV NERALIC (Berlin) v alternaciji MLINAR: TUGOMIR ALAUPOVIC, MILIVOJ KUCIC (oba Zagreb) — v alternaciji Orkester, zbor in balet reške Opere Dirigent: VLADIMIR BENIC Režiser: DINKO SVOBODA Inscenator: ANTON 2UNIC Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265 V Slovenskem klubu bo danes, 7. t. m. ob 20.30 gostoval V Aljoša Žerjal s svojimi filmi Prikazal bo tudi filma, ki sta prejela prvo nagrado in posebno priznanje na mednarodnem festivalu v Glasgovvu na škotskem. Vabljeni vsi prijatelji kluba! Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V dneh 5, in 6. marca 1967 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 23 oseb. UMRLI SO: 69-letna Maria ‘ Vltes vd. Plet, 81-letna Maria Luigia Bu dau, 74-letni Mario Bartol in-i, 67-letni Silvio Minca, 75-letni Antonio Bres san, 51-1 etn I Virginio Massimlliani, 57-letna Jolanda Perto-t, 47-letni Lui-gi Zvokely, 62-ietna Ernesta Casari por. Cavallaro, 784etna Marna Dro-binz, 74-letni Riccardo Sossi, 8;j-let-na Giovarma Milkov teh vd. Barduzzi, 6 dni stara Daniela Svaghi, 69-letna Božica Gregori (Natalia), 53-letna E-miiia Sorgo por. Codiglla, 77-letna Arminia Revelant vd. Piccoll, 49-let ni Giuseppe Dendi, 78-letnl Umberto Tassini, 78-letna Maria Fanny Win skl por. Fabich, 57-letni Adriano Zlati 66-letna Maria Luigia Trampuš, 50-letnl Francesco Gro-pazzi, 58-letm Francesco Pagano. PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na predavanje, ki bo v četrtek, 9. marca prvo ob 16. uri, drugo ob 20.30. Predaval bo prof. Franc Habe «OD TIROLSKIH DOLOMITOV DO VEZUVA IN NA ETNO« Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi. Prosimo' udeležence za točnost. Gledališča Verdi Pr' blagajm gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za drugo predstavo Bizetove opere «Lovci biserov«, ki bo danes ob 20.30 za red B v vseh prostorih. Nastopili bodo isti izvajalci kot pri prvi predstavi. Dirigent Nino Verchi. Teatro Stablle Danes ob 20.30 v Avditoriju prvi triptih novosti «Prve revije sodobnih italijanskih avtorjev«. »Teatro delle novitš« Manuera Lualdija oo predstavil dela «Sogno (ad occhi a-pertl) d’una notte di mezza estate« Achilla Campanileja, »Tutti i diavoli in corpo« Peppina De Filippa in »lina famiglia molto unita« Alda Nico-laia. Gledalci so naprošenl, da povedo, katero od treh del jim je najbolj u-gajalo. Predstave bodo do nedelje 12. t.m. Izid javnega referenduma, ki ga bo nadzoroval notarski urad, bo C> ločil zmagovalca tržaške etape italijanske turneje 18 italijanskih avtorjev, ki tekmujejo za nagrado »Davide Camparl« za prozo 1967. Jutri zvečer bo uprizorjen triptih, ki bo vključeval naslednja dela: «11 sesto at to della Signora delle came-Iie» Alessandra De Štefanija, »Coin. cidenza secondo bin-ario« Alberta Per-rinija in toBla... bla... bla« Marcella Marchesija. SPDT priredi 12. 3. smučarski Izlet v Nevegal, nov zimski športni cen ter pri Bellunu, cenjen zaradi svo. Jih obsežnih smučarskih terenov in zaradi krasnega razgleda na Dolomi te. Vpisovanje v Tržaški knjigarni v Ul. sv .Frančiška 20 do 9. 3. 1967 Ljudska prosvetp Prosvetno društvo Barkovlje obvešča, da bo danes ob 21. uri važna odborova seja. Prosimo odbornike, da . se seje točno in polnoštevilno udele . 11 žijo | mmm PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK KONTOVEL priredi v sredo, 8. marca o® 20.30 v prosvetnem domu « Proseku proslavo 8. marca Na programu je veseloig18 Zupanova Micka Sledila bo prosta zabava- Nazionale 14.30, 21.45 «11 dottor.,orisl go« Metrocolor iz romana B ^ Pasternaka Geraldlne Chapim lec Guinneis Omar Sharit. Dvanajsti teden. Excelsior 15.00 »Due assi nella f, niča« Techmcolor. Tony Curt>s-na Lisi, George G. Scott. ^ Fenice 15.30 «La resa dei con*1 Technicolor, Thomas MiJlian. Eden 16.00 «A clascuno 11 suo« * nicoior. Gian Maria Volonte, r Papas, Gabriele Ferzetti. Prep dano mladini pod 18. letom. Urattacielo 16.00 «L’uomo del ^ dei pegril« Hod Steiger. Pre-P® no mladini pod 18. letom. Hltz (lllica San Francesco 10) ^n- 16.00 »La ragazza In prestit®» j. nie Girardot, Rossano Braz“'„, povedano mladini pod 18. le*.i, Trg Ospedale 8; Tamaro in Nerl, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 1930 do 8.30) Godina, Trg S. Giacomo 1; Grigo-lon, Al-la Minerva, Trg S. Francesco 1; Ai Due Mori, Trg Unitž 4; Nlco-il, Ul. dl Servola 80 (Skedenj). mati Včeraj nas je za vedno zapustila naša draga mati in stara ANA MAVER vd. MAVER Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 17. uri iz žalosti v Boljuncu št. 38. Žalujoči brat, hči, sin, snaha z družinah1* in drugi sorodniki Boljunec, 7. marca 1967 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Pravili zapleti na razpravi proti Lutringu in Venturiju Oba sta obtožena roparskega napada na zlatarja Gorlata in njegovo ženo Prisoten je samo Venturi, ker je Lutring v nekem francoskem zaporu . Pred tržaškim porotnim sodiščem 'Predsednik Rossi, prisedni sodnik Jjgabue, toš.lec Pascoli, zapisnikar ?tr*PPoli, obramba Corti iz Firenc n Kostorls — za Venturija ter Mor-'®ra za Lutringa) se je začela vče-f,aJ zjutraj obravnava proti 38-let-uemu Lambertu Venturiju iz Fi-fene ter 40-letnemu Lucianu Lu-“Lngu (brez stalnega bivališča), ki sedaj v nekem francoskem za-t'ru, k jer čaka na razpravo pred rancoskim sodiščem, kjer se bo zagovarjati zaradi številnih Prekrškov, ki jih je zagrešil v Fran-wJi, Preden pa opišemo pravne za-Petljaje (ki so se v določenem trenutku povezali tudi s precej zme-“,eho in megleno stvarnostjo, ki iada v italijanskem pravosodju in “čemer bomo govorili pozneje), je r"trebn° da na kratko opišemo do-'Odke, ki so privedli Venturija in Turinga pred porotne sodnike. , Lucian° Lutring je vsaj sedaj "‘Zdomec (čeprav se ve, da je v ‘čk&m francoskem zaporu), Lam-Venturi pa je v koronejskih •"Porih ter je bil včeraj prisoten a obravnavi. *..n Obtožnica dolži oba, da sta 12. maja leta 1964 napadla zlatarja Maria Gorlata in njegovo ženo Angelo Cressevlch, ko sta se zakonca vračala domov, noseč s seboj v dveh torbah dragocene predmete, ki jih nista hotela pustiti v njuni trgovini. Slo je za predmete vredne več milijonov lir. Napad na Gorlata in njegovo ženo Je bil nenaden. Eden Izmed zlikovcev je zgrabil za Gorlatovo torbo ter jo iztrgal moškemu iz rok. Njegov pajdaš je tudi skušal iztrgati torbo iz rok zlatarjeve žene, toda poskus se je ponesrečil, ker je Cresseviche-va odbila napadalca ter krčevito stisnila torbo v svoje roke. Vpitje In kričanje Je priklicalo na kraj ropa številne osebe, ki so dokončno preprečile roparjem, da bi do kraja Izpeljali svoje načrte. Neki meščan, ki je posegel vmes, je bil celo ranjen: eden izmed roparjev ga je namreč udaril po vratu z nekim trdim predmetom. Policijski organi niso prijeli na kraju ropa nobenega krivca. Sele pozno ponoči so v bližini Cervigna-na zasačili Venturija, ki je bil malo prej ukradel kolo nekemu moškemu iimimuiMiiMiiiiiiiiiMiiiiMiitiiiiiitMiiiimiiiiHiiiiiimiifitiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiMiiMimiiMtiiiiimimii HUDA NESREČA DELAVCA V ARZENALU Pri nameščanju luči padel z vrha na dno suhega doka Ce ne bodo nastopile komplikacije, se bo moral ponesrečenec zdraviti do 30 dni . Včeraj zjutraj so na nevrokirurgi oddelek bolnišnice nujno spre-J'U 39-ietnega delavca Ivana Ma-LerJa iz Ul. Monte San Glovanni •‘■ 29 v žavljah, ki Je malo prej * Tržaškem arzenalu, kjer je zapo-'en. postal žrtev padca. Ponesrečena Maverja, ki se Je pobil po gla-zadobil pretres možganov, sl 'etjetno zlomil levo lopatico, pobil {J0 desni nogi in izgubil spomin, so ; bolnišnico prepeljali v delodajalcem avtu, v katerem ga je sprem-•"1 49-let,ni delovni tovariš Giovan-11 Medizza iz Ul. della Guardla 8. Maver ni govoril, toda tudi Me-r«za ni znal točno obrazložiti, ka-'Je prišlo do nesreče, ker Ji ni ‘mče prisostvoval. Kot so kasneje Kotovih agenti pomorskega koml-?«nata, je Maver na zgornjem ro-suh eh a doka štev. 1 nameščal ‘bočne svetilke, da bi omogočile Rjavcem dobro vidljivost na dnu >?*a. Zelo verjetno je, da se Je ifaver pri delu počutil slabo, izgu-S.1 ravnotežje in padel na dno doka. .unče ni videl kako se je to zgodilo bihče ni znal 'povedati s kakšne jifbe je nesrečnik padel. Prvi re-^Jalcl so ranjenega delavca našli 3 dnu doka in hitro poklicali {Sjjboč. ne bodo nastopile kom-jbkacije, se bo moral Maver zdra-1X1 od 8 do 30 dni. Obvestilo Slovenskega gospodarskega združenja ta ni bila sestavljena, čeprav to določajo predpisi regulacijskega načrta. Pri tem pripominja, da je komisija za proučevanje pripomb k regulacijskemu načrtu priznala potrebo, da se delo nadaljuje in sestavijo področni načrti. Glede tega hoče inž. Cuffaro tudi vedeti, kaj bo ukrenila nova občinska uprava zaradi take zakasnitve. V tretjem pismu sprašuje inž. Cuffaro, s kakšnimi kriteriji namerava občinska uprava urediti nekatere mestne muzeje, še posebej naravoslovni muzej ter akvarij, ki bo menda zaprt nekaj mesecev. Pri tem želi vedeti, če spadajo ta dela v okvir reorganizacije mestnih muzejev. Ce gre za načrt, bi ga morali predložiti v razpravo občinskemu svetu. z dvorišča sorodnika. Aretaciji Venturija je sledila preiskava. še isti večer je obtoženec skušal baje zbežati. Zaletel se Je — vsaj tako trdi obtožnica — v steklena vrata ter skušal zbežati. Pri tem se je spopadel s policisti, ki so ga zasliševali. Pozneje so policisti prišli do zaključka, da so pri ropu sodelovali tudi Lutring in še nekatere druge nepoznane osebe. Na včerajšnji obravnavi je Venturi zanikal vsakršno krivdo. Obtoženec je dejal, da se je pripeljal s Firenc v Benetke z letalom in da bi se moral potem tam sestati z neko osebo, ki bi mu morala pomagati pri tihotapljenju. Te osebe n| našel, toda pozneje je stopil v stik z nekaterimi drugimi tihotapci, s katerimi bi se moral srečati v Cervignanu. Samo zaradi teh oko Uščln so ga baje policijski organi zasačili v bližini Cervignana, V tem okviru se bo vršila celotna obravnava proti Lutringu in proti Venturiju. Na včerajšnji obravnavi je sicer začasni zagovornik Lutringa poskušal doseči od sodišča, da se prizna neveljavnost kazenskega postopka zaradi nepravilne formulacije obtožbe. Sodišče pa je odbilo to zahtevo ter je sklenilo, da se obravnava nadaljuje proti obema obtožencema. Temu prvemu napadu obrambe Je sledil še drugi v okviru splošne znane polemike med ustavnim in ka-sacijskim sodiščem o tolmačenju takoimenovane «novelle» glede Jamstev, da bi zagovornik mogel primerno braniti obtoženca že med preiskovalnim postopkom. Sodišče pa ni sprejelo zagovornikovih izvajanj, temveč je sklenilo, naj se obravnava nadaljuje. Na popoldanskem zasedanju je porotno sodišče zaslišalo dve priči, in sicer Gorlata in neko drugo osebo. OB UDELEŽBI ŠTEVILNEGA OBČINSTVA V PROSVETNI DVORANI Lepo uspela Prešernova proslava ki jo je SPZ priredila v Gorici Nastopilo je pet goričkih zborov in dva tržaška Mogočen zaključni nastop združenih pevskih zborov RAZPRAVA O BENCINU IN NAFTI Priče so potrdile razliko v obračunavanju gostote goriva Jutri ob 15.BO se razprava nadaljuje z govori zastopnika civilne stranke in državnega tožilca Združeni pevski zbori na Prešernovi proslavi v Gorici Na stopnišču je padla Na nevrokirurški oddelek so včeraj popoldne nujno sprejeli od 55 do 60 let staro Mario Rasman iz Ul. Cancellieri 5, ki se je hudo pobila po glavi, ranila po desni strani lasišča ter se pobila po prsih z verjetnimi zlomi reber. Ponesre-čenka je govorila s težavo, pri sebi pa ni imela nobenega dokumenta. Bolničarji so povedali, da so Jo malo prej pobrali na Furlanski cesti blizu stavbe štev. 401, kjer Je po vsej verjetnosti padla po nekem stopnišču. Za Rasmanovo so sl zdravniki pridržali prognozo Slovenska prosvetna zveza je priredila v nedeljo popoldne v Prosvetni dvorani v Gorici Prešernovo proslavo, na katero je prišlo številno občinstvo iz vseh krajev Goriške in tudi s Tržaškega, od koder sta prišla dva pevska zbora. Prireditev se je pričela z nagovorom Gorazda Vesela, ki je dejal, da postajajo Prešernove proslave neke vrste oddol-žitev velikemu sinu našega naroda, ki nam je utrl pot na svetovno po-zornico ter nas postavil vštric z omikanimi narodi sveta. Potem ko je opisal način, s katerim se v matični domovini spominjajo Prešerna so gostje iz Velikega Repna, ki so pod vodstvom Mirka Guština zapeli Pregljevo Sem se rajtal ženiti, Jerebovo Pisemce in Adamičeve Zavr-ške fante. Pod vodstvom Pavline Komel so nato prišli na oder pevci «Srečka Kosovela* iz Ronk, ki so odpeli Vračkov Rožmarin, Jenkovo Strunam in Premrlovo Zdravico. Po krajšem premoru je pevovodja Franc Lupin pripeljal na oder pevce «Otona Župančiča*, ki so zapeli Aljaževo Soči, Gregorčevo Bleda luna in Nedvedovo Prešernu. Pevec p.d. «Jezero • iz Doberdoba je vodil prof. Križmančič; zapeli so Ventu- je dejal, da so pri nas. med zamej- rinijevo Kam, črnsko duhovno pe skimi Slovenci Prešernove proslave | sem v Srebotnjakovi priredbi Glo- iiniiiMiiiiufiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiHimiiiMifiiai KMALU POJASNJENA RESNICA 0 NAPADU Ribiča ni ranil neznanec temveč njegova sostanovalka Napadalko je izdal očiščeni kuhinjski nož, na katerem pa so še bili krvni madeži - Svojo krivdo je priznala po dolgem zasliševanju Tajinstveni napad z nožem v temni veži v Ul. Capitelli 5 si Je 54-let-ni ribič Mario Biasol izmislil, da Tajništvo SGZ vabi svoje člane, | bi prikril krivdo svoje prijateljice fi '\jmSLVO ouL VttDJ a v uje eianc, | t"- --- —~ “—jv a se čimprei zglasijo za izpolnitev, 48-letne Salvine Nelii por. Esti, s prijave za leto 1966. S seboj katero živi. Kot znano, so Biasola i J Prinesejo- v soboto pozno zvečer prepeljali '• Tiskovine za prijavo Vanonl in I v bolnišnico in ga nujno sprejeli davčne kartele vsaj zadnjih na drugi kirurški oddelek s pridr-■*- ' Žano prognozo zaradi globokih ran j dneh let. izvleček poslovnih stroškov za ‘ato i9fi6; ^lesek nakupljenega blaga, ki je razviden iz računov in faktur; Mače uslužbencev (uradniki, de-lavci, vajenci); Prispevki za socialno zavarovanje; Prispevki za zavarovanje proti nezgodam; redna popravila, najemnina prostorov ; pisarniške potrebščine, telefon, V ipd.; Prevozni stroški; °dpis in raba inventarja; 3 splošni upravni stroški. izkupiček v zvezi s poslovanjem Preteklega leta VAŽNO ZA LASTNIKE NEPREMIČNIN po levem boku in desni stegnenici na strani dimelj. Ob sprejemu v bolnišnico je Biasol izjavil, da ga je v temni veži stavbe, v kateri stanuje, napadel neznanec, ki je na. to zbežal. Na podlagi teh iziav so agenti letečega oddelka uvedli preiskavo in po vseh ozkih ulicah Starega mesta začeli iskati dozdevnega napadalca. Podobno izjavo je podala tudi Nellijeva, toda preiskovalce ni prepričala, ker Nad velikim ovinkom pod Kon-tovelom, na kraju, ki mu domačini pravijo Ključ, je včeraj popoldne prišlo do čelnega trčenja med dvema avtomobiloma. Pri nesreči v\amT7eVzrmšo se J* kletna prodajalka Annunzia-bnazili nobenetta madezfl krvi Po ta Calabrese iz Miramarskega dre-HefsM znanstvInLaoddeJkasn or e- Ivoreda 47 PoMa P° &lavi- ranila gledali tudi Biasolovo stanje ICaTabJesS'"se Je in v nekem predalu našli oster «nn t<5 97 san ki o«. ' nož. Bo mikroskopskem pregledu ^lj,froti Trstu vozil 19-letni Marino so ugotivili, da je bil nož sicer čist, J”tt,VOoL os ampak je še imel sledove človeške krvi. Policisti so zato začeli zasiiše- m io V™* ' vati NelliJevo in po desetih urah I Josip Kralj iz križa 337. Ponesre- **hi' 'tildi6 DOHODEK 1 nenehneSa zasliševanja je prišla I čenko so z zasebnim avtom odpe- resnica na dan. Ni bilo nobenega » J.N CjJTrvEjIVllV^lv ži’ letniki zgradb morajo letos pri- jf| (fg- tudi KATASTRSKI DOHODEK ____________ _ , , „ catastale aggiornato), P° neznanca v vezi, ampak sama Neb -j, uu 23.11.1960 čl. 2 št 131). ujeva, ki je Biasola napadla in ra-°krai P0'484'*1 so na razpolago na | njja z nožem. SS,T7loM“l Biasol je v soboto zvečer prišel Sj* na tehničnem uradu (ufficio domav malo vinjen kar je Nellije-h cHjco prariaip^ Corso Cavour 1 ^ J® tedaj z nožem rezala ze* kaJ^dstropje Prizadeti naj se iz- lenjavo za večerjo, razjezilo. Prišlo ka?«io z davčnimi kartelami. I? .9° besednega spopada, nakar je prikaz kultilrno-prosvetnih naporov. Govornik je nato dejal, da nas na pristojnih mestih v zadnjem času bolje gledajo, vendar pa smo še daleč od tistega, kar je naš cilj, da bi obravnavali manjšino kot živo telo. vtkano v vsakdanje življenje naših krajev in ljudi, in da bi se morali nanjo obračati, kadar razpravljajo in sklepajo o stvareh, ki se tičejo nje same. Ko je govoril o manjšinski organizaciji, Slovenski kulturno gospodarski zvezi, je dejal, da je neke -rste vest, ki se o-gigša vsakikrat. ko je kaj narobe v odnosu oblasti strank ali posameznikov do naše skupnosti. In da je marsikaj narobe, je mogoče spoznati po tem, da se pogostoma o-glaša. Izrazil je upanje, da bo šel sedanji razvoj v smeri napredka in da se bo ravnanje z manjšino postopoma zboljšalo zavoljo cele vrste dejavnikov, med katerimi pa je najbolj pomembna narodna zavednost naših pripadnikov, zakaj narodno zaveden Slovenec, ki dodobra pozna svoj jezik, kulturo in tradicije, bo obenem imel največ sposobnosti, da s«' v širokem pojmovanju uveljavi kot človek ter bo mogel najbolje razviti vse svoje sposobnosti, da bo koristen za družbo ip s tem tudi za našo slovensko skupnost. Sledil je zelo zanimiv in pester koncert sedmih pevskih zborov, pet z Goriškega in dva s Tržaškega Primerjava posameznih zborov je poznavatelja našega zborovskega petja prepričala v nenehnem razvoju naših zborov, ki so že dosegli visoko stopnjo umetniškega podaja nja ter se zlahka predstavijo tudi na najbolj zahtevnih prireditvah. Prvi je nastopil zbor «Kras» iz Dola in s Poljan, ki ga vodi Pavli ___________ na Komel. Zapel je Hajdrihovo Lu- omenjenem ovinku pa je prišlo do i na sije, Juvančevo Spomin na zim-trčenja z avtom «renault» TS 89423, ski večer in Lebanovega Mornarja, ki ga Je nasproti privozil ^34-letni|poc| vodstvom prof Silvana Križman iiča je zbor «Briški grič* iz je vozil proti Ul. F. Severo. Pri nesreči si Je Culotova verjetno zlomila desno piščal in se pobila po nogi. Ponesrečenki Je na pomoč priskočil sam Muslzza in jo s svojim avtom odpeljal v bolnišnico, kjer »o žensko sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 30 dneh. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji. Trčenje na ovinku pod Kontovelom Lacoseliaz iz Ul. San Marco 25, na Tri vprašanja |nt Cuffara županu Spacciniju (občinski svetovalec KPI inž. An-*Un° Cuffaro je poslal tržaškemu Prv nu tri Pismena vprašanja. V v&:.eth vprašuje župana, ki odgo-6(i’a tudi za urbanistiko, glede bo-namembe športnega igrišča na '-k» ani, Je v novem regulacij-|a5J:' načrtu določeno za naprave Pien®ga interesa. Zaradi tega omeni n* občinski svetovalec podrob-r,,, sprašuje, ali je gradbena ko-zahtevala «zaščito», ali so Nellijeva v napadu jeze vzrojila in z nožem ranila Biasola. Ob pogledu na kri, se je prestarašila in sama poklicala rešilni avto, nato je je nož očistila in ga spravila v predal. Se pred prihodom reševalcev sta se Biasol in Nellijeva zmenila, da bosta vse prikrila in sta se domenila o neznancu in tajinstvenem napadu. In bi oba tudi prikrila vso zadevo, če ne bi Nellijeva očiščenega noža spravila v predal, kjer so ga agenti našli. Nellijevo so po zaslišanju zaprli v celico na kvesturi in jo bodo prijavili sodišču zaradi povzročitve lodo p: Sit' hudih telesnih poškodb. Biasolovo zdravstveno stanje v bolnišnici pa je še vedno resno. jr'" že izdana dovoljenja _ n^° zasebnikom in katerim o-oziroma društvom t,—oziroma društvom tptzen tega želi inž. Cuffaro vede-ali - - - -■ Wber C,,0 zadevi, in kako "stališče je gril ?b je "župan prisostvoval seji hal« ne komisije, ki je razprav-,-”oa o - Ctif. drugem pismu sprašuje, IIaro, zakaj urbanistična kc inž. komisi- Na zebrastem prehodu z avtom podrl žensko Ko je včeraj popoldne si-letna gospodinja Rosa Culot por. Com-parč iz Ul. Tlgor 36 pred sodno palačo na zebrastem prehodu prečkala Ul. Coroneo, namenjena proti Trgu Ulpiano, jo Je z avtom TS 31540 podrl 25-letni Ferrucclo Muslzza iz Ul. Sv Frančiška 42. ki Ki MO .IBIS. PBOMEK Predvaja danes. 7. t. m. ob 19.30 film: In jriorno di terrore (DAN TERORJA) Drama terorizirane ženske 7Srajo: OLIVIA DE HAVILLAND m ANN SOTHERN ' Prepovedan«) mladini pod 18. letom ljali v bolnišnico in Jo sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti 10 dni. Števerjana zapel Pirnikovo Srrirt v Brdih, Jenkovo Luna sije in narodno pesem Pleničke je prala. Sledili boka reka ter Venturinijevo Nocoj pa oh nocoj. Pevski zbor p.d. »Vesna* iz Križa je vodil Franček Žerjal; zapel je Venturinijevo Lovska in Gotovčevo Karanfil; nato je zbor prevzel Vojko Devetak, Franček Žerjal pa je zapel kot solist v I-pavčevi pesmi Domovini. Ko so se po kratkem premoru zavese spet odgrnile, se je pred občinstvom prikazala zares veličastna slika: na odru so bili postrojem vsi poprej nastopajoči pevci, nad sto jih je bilo, ki so zapeli Devovo Čej so tiste stezice, Gobčevo Pesem 14. divizije, ki jo je spremljal na harmoniki Oskar Kjuder, ter Vrabče-vo Zdravico, ki « j jo morali na zahtevo občinstva ponoviti. Občinstvo je med petjem Pesmi 14. divizije in Zdravice večkrat toplo ploskalo ter s tem dalo duška svojim čustvom, ki so se razplamtela ob tako pomembnih besedah teh dveh pesmi. Združene zbore so po zaporedju vodili Franc Lupin, Franček Žerjal in Pavlina Komel. Sceno za oder je pripravil Jože Cesar. Včeraj popoldne se Je pred gori-škim okrožnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Storto, nadaljevala razprava proti bivšemu predsedniku trgovinske zbornice Giovanniju Bigotu in članom upravnega odbora proste cone za dobo 1954-1958, v zadevi bencina in nafte proste cone. Kot znano so v zadevo zapleteni tudi koncesionarji štirih petrolejskih družb na goriškem področju Shell, Esso, Total in Agip. Sodišče je včeraj zaslišalo vrsto prič. Med njimi je bil tudi bivši predsednik trgovinske zbornice De-picolzuane (do leta 1958) ki je dejal, da niso ugotovili v tistem času nobenih ostankov goriva pri benci-narjih, čeprav je odredil naj to ugotovijo. Kot bivši načelnik urada proste cone je pričal tudi dr. Chientaroli, ki je med drugim dejal, da je zakon za prosto cono pomanjkljiv, ker govori o razdeljevanju goriva za industrijo, ter ne omenja koristnikov motorizacije. Potrebna je tudi standardna določitev gostote goriva. Komisija proste cone je imela samo nalogo razdeljevati blago, ne pa določiti cene. Sedanji načelnik urada proste cone Martellani je dejal, da so v resnici bile razlike v gostoti goriva, ki so jih skušali ugotoviti. Benzi-narji so predlagali gostoto CIP (0,730 za bencin in 0,850 za nafto). Med trgovinsko zbornico in benci-narji so bile razlike v obračunava nju gostote. Od 1958 dalje se ugotavlja gostota na osnovi državnega odbora za cene (CIP) po nalogu pristojnega ministrstva. Odv. Deve ta g je nato predložil pismo finančnega ministra, s katerim ta pooblašča trgovinsko zbornico v Gorici, da si preskrbi 22 mi lijonov za popravilo svojega sedeža iz računa za bencin proste cone. Sodišče Je nato zaslišalo še štiri uslužbence petrolejskih koncesionarjev Brasa Pertota, Francesca Candi- ja, Otavia Di Blasa in Renata Nelll-ja, ki so potrdili med drugim, da so prodajali tekoče gorivo tudi na kredit in brez kuponov znanim klientom. Med njimi so bili tudi taki, ki so potem falirali in so koncesionarji utrpeli občutne izgube na bencinu in kuponih. Taki klienti so bila predvsem nekatera prevozniška podjetja, ki so šla v stečaj. Tudi za leto 1967 že razdeljujejo bencin in nafto proste cone, čeprav trgovinska zbornica še ni razdelila predpisanih kuponov. S tem je sodišče zaključilo zaslišanje prič. Razprava se bo nadaljevala jutri, v sredo popoldne z govorom zastopnika civilne stranke (v tem primeru države) odv. Scotti-jem. Sledil mu bo govor državnega tožilca dr. Baitija in če bo kaj časa na razpolago, bo morda govoril tudi eden od branilcev. iiniuiimiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiifiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiHHini V NEDELJO NA POBUDO INAS Razprava o socialni varnosti v okviru petletnega načrtovanja Govorniki so poudarili važnost reforme in potrebo izpopolnitve socialno - zavarovalnega sistema IIMIIIIIIIII*illlllMIMIIIIIMIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIHHMlllllnHlllllllinillllltlMmMllllllinillllll|||||||Mi||||||Uill|ll| SINOČI NA MAJNICI Avto do smrti povozil 80-letnega kolesarja Na delu v Podgori se je ponesrečil Sinoči okrog 19.45 ure so z rešilnim vozom Zelenega križa prepeljali v goriško civilno bolnišnico 80-letnega Lulgia Marcossija iz Far-re, Ul. Ponte Romano 3, ki je bil žrtev prometne nesreče ter je že med potjo podlegel poškodbam. Kolikor je mogla ugotoviti cestna policija, se je starček peljal s kolesom po vsej verjetnosti proti domu, ko ga je v bližini gostilne «Marega» na Majnici podrl avto fiat 1100 D, ki ga je vozil 36-letni Franco Monticone iz Gorice, Korzo Ita-lia 134. Avto je prihajal iz Gradiške v smeri proti Gorici ter šofer ni pravočasno opazil priletnega kolesarja, da bi se mu lahko izognil. Pri padcu si je starček prebil lobanjo ter zlomil desno nogo in, kot rečeno, Je umrl med prevozom v bolnišnico. Cestna policija Je ugotovila tudi precejšnjo škodo na prednjem delu avtomobila in na bi-ciklu. Nekaj pred 21. uro pa so z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico tudi 34-letnega delavca Arriga To-fula iz Capri ve, ki se je malo prej ponesrečil na delu v tekstilni tovarni v Podgori. Ko Je imel opravka pri tekstilnem stroju, mu je ko- lesje potegnilo roko ter mu porezalo kite. Pridržali so ga za 20 dni na zdravljenju. Dve prometni nesreči Prejšnji večer ob 21. uri so nudili v goriški civilni bolnišnici prvo pomoč 58-letnemu delavcu Vilibaldu Lenardiju iz Gorice, Ul. Montever-de. Ko se je malo prej peljal z mopedom po Ul. Pavia, je lz neznanih vzrokov zgubil kontrolo nad vozilom ter padel. Pri tem se je odrgnil po obrazu in se ranil na lasišču. Okreval bo v 10 dneh. Z avtom Zelenega križa pa so pripeljali včeraj ob 9.15 v bolnišnico 57-letnega Romedia Petarina, zidarja iz Gorice, Tržaška cesta 28. Ko se je peljal s skuterjem na delo v Kaprivo, kjer je delal pri kolonski hiši goriške nadškofije, sta m.i v bližini cerkve v Kaprivi dve ženski nenadoma prečkali pot. Da bi se jima izognil je naglo zavil na stran, pri tem izgubil ravnotežje in padel. V bolnišnici so mu ugotovili udarec na lobanji, ter zlom nekaterih reber in so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Zapisnik so na pravili karabinjerji iz Kapnve. V nedeljo dopoldne je INAS-CISL organizirala v prostorih «Stella Ma-tutina* v Gorici pokrajinsko študijsko zborovanje o problemih socialne varnosti. Zborovanja so se udeležili tudi predstavniki oblasti, med katerimi naj omenimo deželnega odbornika za finance dr. Tripanija, podprefekta dr. Loricchia, načelnika nadzorništva za delo dr. Di Lu-cio, ravnatelja pokrajinske INAIL dr. Sacca, pokrajinskega odbornika dr. Bottegara. deželnega svetovalca Cociannija, načelnika urada za načrtovanje dr. Ciana. Ravnatelj pokrajinskega urada INAS Colella je v uvodu podčrtal pomen in namen zborovanja, kjer naj bi vsi prisotni z diskusijo doprinesli svoj delež k problemom, ki so bili na dnevnem redu Glavni ravnatelj INAS dr. Raviz-za je nato opozoril na važen moment, ker se vrši zborovanje prav v času, ko se pripravlja tudi v Italiji sistem socialne varnosti. Izrazil je svoje zaupanje v petletni načrt gospodarsko-socialnega razvoja. Za njim je govoril načelnik študijskega urada pri INAS dr. Coletti o problemu nujnosti obnovitve za nezgodni oddelek. Obravnaval je osnutek novega pravilnika v zadevi ter poudaril njegove pozitivne in negativne strani. Podčrtal je zlasti reformske smernice, ki se tičejo nezgod na splošno, njihove preprečitve in profesionalnih bolezni. Dr. Marin je nato govoril o socialni varnosti v okviru načrtovanja, sklicujoč se pri tem na cilje petletnega načrta za gospodarski razvoj, s posebnim ozirom na minimalne pokojnine ir zdravniško oskrbo. Poudaril je važnost »socialne države* ter ožigosal nekatere neskladnosti, ker se v načrtu ne upoštevajo dosledno enaki pogoji za vse državljane. Dr. Cifelli je nato govoril o problemu upokojitvene invalidnosti ter s tem v zvezi u.isal nekatere juri-dične, gospodarsko-socialne in zdrav niško-pravne momente v tej zadevi. Pokrajinski tajnik CISL Marinel-lo je govoril o pobudah, ki jih je v teh problemih sprožil ta sindikat, ki se je pri tem okoristil z izkušnjami iz drugih držav ter izrazil željo, da bi odločil') izboljšali sedanji zavarovalni sistem socialnega skrbstva ter pri tem upoštevali osebno vrednoto posameznega državljana. Dr. Coletti je zaključil zborovanje s poudarkom važnosti vloge ustanov za patronat in socialno pomoč ter poudarjl potrebo po okrepitvi »socialne zavesti* od katere je odvisen uspeh celotnega sistema. V februarju na Goriškem okoli 600.000 prehodov Na goriškem mejnem sektorju so v mesecu februarju zabeležili okoli , 600.000 prehodov, okoli 330.000 v mednarodnem prometu, 270.000 pa v malem obmejnem prometu. V primerjavi z januarjem Je bilo za 100.000 prehodov manj. Italijanski državljani so izstopili 165.641-krat, vstopili pa 165.358-krat, jugoslovanski državljani pa 26.572, odnosno 25.947-krat. V maloobmejnem prometu so zabeležili naslednji promet: dvolast-niške izkaznice: italijanski državljani 2.117 prehodov, jugoslovanski 3.175, navadne propustnice: italijanski državljani 172.342, jugoslovanski 89.665 prehodov, posebne propustnice: jugoslovanski državljani 281, italijanski 1.507 prehodov, tranzitne propustnice 3.433 prehodov Jugoslovanskih državljanov iz Brd. V maloobmejnem prometu je bilo zabeleženih 272.558 prehodov. Delavska zbornica (CGIL) sporo ča. da so se v Rimu zaključila po gajanja za obnovo delovne pogod be za uslužbence kinematografov gledališč, ki predvideva več izbolj šav v mezdah kakor tudi v dolo čilih Prispevek prosvetno športnemu društvu v Sovodnjah Prosvetno ■ športno društvo, v So-vodnjah je prejelo od dežele 270.000 lir, ki jih bo uporabilo za ograditev športnega igrišča. Vest o nakazilu denarja je predstavniku društva sporočil podpredsednik deželne skupščine odv. Cesare Devetag. Razdelitev odborništev na županstvu v ttonkah V Ronkah Je bila prva seja občin skega odbora, župan Blasutt! je takole razdelil odgovornosti: Aleš-sandro Vislntln, odbornik za finance; Felice Lenardon, odbornik za Javna dela ln higieno; Giuseppe Puntln, odbornik za električno službo; Tulilo Trevisan, odbornik za javno vzgojo; nadomestna odbornika Alda Blasubti por. Moreu Je odbornica za Javno pomoč, Nivo Trevisan pa odbornik za šport, Pro loco in mladinsko konzulto. tovalcev, ki bi hoteli vložiti prošnje ali imeti pojasnila glede natečaja pokrajinske uprave za izboljšanje hlevov. Pokrajinska uprava sprejema prošnje do 31. marca. Sestanek za kmetovalce občine Sovodnje županstvo v Sovodnjah vabi v četrtek 9. marca ob 20. uri v dvorano občinskega sedeža vse kmetovalce občine Sovodnje, ki jih zanima pokrajinski natečaj za izboljšanje hlevov, za katerega so določeni denarni prispevki. Sestanku bosta prisostvovala dva predstavnika pokrajinske uprave. V Tržiču so februarja prodali 600 stotov sadja Po podatkih s sadnega trga Tržiču so tam prodali v preteklem februarju okrog 600 stotov raznega sadja. Povečini so bile to pomaranče, ki so sedaj pravzaprav glavni sad na trgu. Največji promet je ob 15-dnevnlh trgih. V februarju so razpečali tudi 7 stotov gob, 883 kosov perutnine ter 939 kg mesa nižje vrste. V nedeljo splavitev podmornice v Tržiču V nedeljo bodo v Italcantieri v Tržiču splavili prvo izmed štirih podmornic, ki jih gradijo za lta-iijansko vojaško mornarico. Imenovala se bo «Enrico Toti» ter bo imela 550 ton, dolga bo 46 ter široka 4,75 metra. To je prvi tovrsten plovni objekt, ki so ga po vojni zgradili v tržiški ladjedelnici. Gorica VERDI. 17.00: «11 gruppo», C. Berger in J. Heckett; ameriški barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO. 17.15: «Borman», P. Kent in Liana Orfel, kinemaskopskl fim. MODERNISSIMO. 17-22.30: «Incom-prešo«, S. Colagrande in G. Moll. Italijanski barvni film. CENTRALE. Zaprt. Jutri ob 17. uri «Perdono», F. Moroni in N. Taranto. Italijanski film. VITTORIA. 17.15: «11 principe dl Donegal«, Peter Mc Enery in Su-san Hampshire, ameriški barvni film. Tržič AZZURRO. 17.30—22: «La lama nel corpo«, W. Berger in B. Wilson, v kinemaskopu in barvah. PRINCIPE. 17.30—22: ((Agente X — 1—7 — operazione oceano«, L. Geffris in A. De Alba, v kinemaskopu in barvah. EXCELSIOR. 16-22: «La guerra del toples«, dokumentarec v barvah. ft trnke F.XCELSIOR. Zaprto. RIO. 19—21.30: «La cittš senza leg-ge», Dana Andrews. Kinemascope v barvah. Najdba granat na Oslavju in v Grojni Včeraj dopoldne so odnesli dve topovski granati, ki so jih prejšnje dni našli na Oslavju in v Grojni. Na Oslavju so našli topovsko granato kalibra 260. Prvi jo je zagledal delavec, ki Je zaposlen v Podgori. Granato kalibra 105 v Grojni pa Je našel mladenič, ki se je vadil v ciklokrosu. Opazil jo je v potoku. V kartonažnl tovarni v Stlvanu je elektrika udarila v roko 34-let-nega Giuseppa Del Degana Iz Sta rancana, ki mu je povzročila delno omrtvičenje uda. Darovi in prispevki Namesto venca na grob pokojnega Miroslava Skerka daruje g. Marija Bogataj 5.000 Ur za Podporno društvo. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, UL Rabatta št. 18, tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan ln ponoči Ja v Ronkah odprta lekarna «AUa sta-zione« dr. Matitti; Vermegliano, Ul. Garibaldi 3 - tel. 75046. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «A1 Redento-re» dr. Enneri in De Nordis, Ul. P.1U Rosselli 21; tel. 72340. Izlet Kmečke zveze na sejem v Verono Prošnje za natečaj za izboljšanje hlevov Kmečka zveza priredi enodnevni avtobusni Izlet na sejem kmetijskih strojev v Verono v nedeljo, 12. marca. Vpisuje urad Kmečke zveze, Ascolijeva ulica 1; voznina 1.500 lir. Kmečka zveza je na voljo kme Dne 5. t. m. Je v starosti 59 let umrla ANICA VRTOVEC roj. RUDOLF Pogreb bo danes, v torek dne 7. t. m„ ob 10.15 iz civilne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: mož JOSIP, sinova DOMINIK in JOŽE z družinama, sestra KRISTINA BRATINA in vsi sorodniki. Gorica, 7. marca 1967 £ A n VA L A Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami softustvovaU ob težki izgubi našega dragega očeta, starega očeta in tasta MIROSLAVA ŠKERKA in ta tpramlll k zadnjemu počitku. Gorica, 7. marca 1901 ŽALUJOČI SE OKROG VIETNAMSKE VOJNE Spopad med Johnsonom in Kennedyjem Poziv Kennedyja Johnsonu v senatu: Prenehajmo z bombardiranjem Severnega Vietnama! - Neprepričljiv odgovor Ruska - Protiargument ameriškega predsednika, da bi senatorja prisilil k molku: Moskva nam ponuja sporazum o raketah b NEW YORK, marca. - Med Robertom Kennedyjem in Johnsonom Kje izbruhnila nekakšna majhna pri-|vatna vojna. Mladi senator je v senatu izrekel naslednje besede: »Namesto, da ugibamo o tem, kaj ^rnisli Hanoj, prenehajmo z bom-fbardiranjem, da bi ugotovili, kaj bo zatem storil. Morda gre za ve-'fliko priložnost vietnamskega miru, pri jo z eskalacijo uničujemo.* Kennedyjev nastop je znova za-1 netil debato okrog vietnamskega vprašanja ter spodbudil predsedni-tkove kritike. Vendar tudi predsed-nik ni ostal prekrižanih rok. Nalogo, da Kennedyju zapre usta, je imel opraviti minister Rusk. To, jkar predlaga Kennedy — je dejal 1— smo poskušali že nekajkrat, to-da zaman. Zatem je še Johnson izstrelil svojo veliko bombo. Spo-toči| je. da je Kosigin pozitivno odgovoril na njegovo pismo o moratoriju tekmovanja, kar se tiče raketnih sistemov. Namen je bil, Ida bi se s pomočjo tako vznemirljive novice zadušil Kennedyjev kritični glas. ' Vojna v Vietnamu in sovjetsko-ameriški odnosi so zelo tesno povezani. Enkrat v začetku 1. 1965 se je začelo s pripravljanjem terena za Johnsonov obisk v Moskvi, vendar pa je ameriški zračni napad na Severni Vietnam v trenutku, ko se je v Hanoju nahajal Kosigin, ta obisk onemogočil. Kasneje so se v tem pogledu znova skušali navezati ustrezni stiki. j Vtem ko so se njihova letala in rakete spopadali nad vietnamskim ^ozemljem, sta se Moskva in Wa-jshington polagoma, omahljivo in sipolna nezaupanja skušala ponovno 'zbližati. Njuni splošni interesi in ■pa nevarnost spopada med njima, kot dvema največjima jedrskima Velesilama na svetu, so ju privedli do tega, da sta se skušali vzajemno prilagoditi in poiskati ustrezno rešitev. Nadaljevala sta s programom žejo oprezne kulturne izmenjave, pri-iližala sta se sprejetju konzular-lega sporazuma, vzpostavila zrač-10 linijo Moskva-Nevv York, za-rijučila sporazum o vesolju, kakor ita tudi pred tem, da v kratkem skleneta sporazum o neširjenju ledrskega orožja. To je bil nekakšen uvod v širše načrte resnejše ■azširitve gospodarskih odnosov, vzajemnega zmanjšanja vojaških »not v srednji Evropi (v obeh Vemčijah) in pa, končno, tihega ili neposrednega sporazuma o za-istavitvi tekmovanja v zvezi z ra-jetnimi ter protiraketnimi sistemi. Na tej poti je vietnamska vojna ves čas predstavljala zelo veliko in nevšečno zapreko. Očitna pa je hkrati bila tudi stalna prisotnost naporov, da bi se ta zapreka obšla. Tako so n.pr. Amerikanci zlomili zahodnonemški odpor v po-giedu njihovih zahtev po jedrskem ladjevju, vtem ko skušajo zdaj nekako »pomiriti* razburjenje in odpor Bonna, ki si želi ohraniti vsaj možnost, da bi sam proizvajal jedrsko orožje. Direktor FBI pa se je postavil proti konzularnemu sporazumu, češ da bi to bil samo zastor, za katerim bi Sovjeti skrivali svojo vohunsko dejavnost. Johnson je to nasprotovanje odpravil z izjavo, da je FBI menda dovolj sposoben, da se spoprime s kakimi dvajsetimi novimi »sovjetskimi agenti, ki bodo prišli v ZDA na osnovi 'recipročnosti’.* Do največjega odpora je prišlo okrog vprašanja protiraketnega sistema. Zelo vplivne skupine, predstavljajoče vojno-industrijske monopole, so se izjavile za brezpogojno raketno tekmovanje s SZ. Skupina okrog McNamare pa meni, da takšno tekmovanje ni potrebno, ker da je bolj koristno opirati se na nadzorovano »ravnotežje* glede omenjene uničevalne sposobnosti, ki v ameriških računih prihaja do izraza v odnosu 3:1. Vprašanje takšnega ravnotežja so sprožili Rusi z zgraditvijo protiraketnega pasu okrog Moskve. Johnson jim je tedaj ponudil, da bi vzajemno «zamrznili» protiraketne sisteme. Kosiginov odgovor pa je bil, da protiraketna obramba ne more biti vzrok napadalnega tekmovanja. Ta odgovor je bil odposlan v času vietnemskih razgovorov v Londonu, in sicer na Johnsonovo pismo, ki ga je bil ta poslal v Moskvo 27. januarja. Bilo je jasno, da Moskva ne sprejema ponudbe Washingtona, ki je upoštevala samo razgovore o moratoriju v zvezi s protiraketami, vtem ko so Sovjeti stali na stališču, da bi v teh razgovorih moralo biti zajeto celotno raketno vprašanje. Tudi v Kremlju so, kot se zdi, bili predmet določenih pritiskov. Nekateri generali so izrazili prepričanje, da je sovjetski protiraketni sistem »absoluten*, drugi pa so stali na stališču, da protiraketna obramba, ne glede na njeno izpopolnjenost, ne more uničiti vse!) ofenzivnih jedrskih raket. Prvi so se vpraševali: zakaj se razgovar-jati z Amerikanci o tem, kjer smo absolutno močnejši? Drugi so svetovali: razgovor bi bil koristen, če bi bil kompleksen, če bi torej vodil k zaustavitvi ne samo protiraketnega, marveč tudi raketnega tekmovanja. Bistvo sodobne jedrske strategije je v absolutni sposobnosti, unir čevanja. To je teorija, po kateri se nasprotnik ubij^vgflg^t, in to celo v primeru, da je prvi napadel. Spričo tega so vsi ti raketni in protiraketni sistemi zelo relativnega pomena. Rusi pa so svoj protiraketni sistem očitno zgradili, zaradi tega, da bi ga postavili proti ameriški koncepciji o »superiornem ravnotežju*. Pripravljenost na raketna pogajanja pa je še daleč od raketnega sporazuma. Posebno, če se jedr-sko-raketni pojmi tolmačijo z nasprotnih si gledišč. Kosiginovo pismo je, kot pravijo, zelo oprezno. Predstavlja menda le bolj potezo, ki naj bi omogočila ugotovitev, kako bo nanjo odgovoril nasprotnik. Vendar je ameriški predsednik to pismo politično do največje mere izkoristil. Ne samo, da bi Kenne-dyja prisilil k molku, marveč da bi mahajoč z njim zavrnil tudi vse argumente tistih, ki stalno zatrjujejo, da vietnamska vojna ogrož-. sovjetsko-ameriške odnose in vodi k njunemu neposrednemu spopadu. Kennedy je izstrelil svojo puščico. Dejal je, da gre za prelomno točko, ko lahko pride do miru ali pa do velike vojne. Postavil je zahtevo, naj bi se v teku pogajanj ameriške čete umaknile. To pa je za Johnsona krivoverska misel. Da bi jo odstranil, je uporabil vse, kar je imel pri roki. Pred gostovanjem reške Opere Na sliki sopranistka Zorka VVolf, ki bo nastopila v vlogi Djule v Gotovcem «Eru» prihodnji petek v Kulturnem domu IZ UMETNOSTMIl GALERIJ MARCELLO MASCHERINI V «TORBANDENA» Bistvo umetniškega ustvarjanja je gotovo najbolje podano v kiparskih delih. Resnični kipar, prežet z ljubeznijo do stvarnosti o-blik, le te v prečiščevalnem ognju svoje domišljije pretaplja v svojstveno nove oblike, ki so lahko edinstvene v vsem vesolju. V tem je podoben božanstvu, ki snuje nova življenja. Nekaj podobnega je tudi Marcello Mascherini, ki razstavlja deset najnovejših kipov v galeriji Torbandena. O Ma-scheriniju se je že toliko pisalo, da tu ne bomo ponavljali opisa njegovega kiparskega razvoja. Hodil je v obratni smeri sodobnih iskalcev in morda tako dospel v zaprtem krogu kiparske umetnosti, od nasprotne strani, do še neodkritih spoznanj oblikovnih možnosti. In zato so Mascherinijevi bronasti in kamniti ljudje vedno stopali globlje v preteklosti časa, do samih praizvorov kiparstva, do oblikovnosti naravne skale. Iz te je tedaj pričel Mascherini, kot geolog okamenine, luščiti nenavadna bitja; otroke kraških kamenin, v katerih je človečnost okrnila v brezčutnosti skale same. Zdelo se je takrat, da je kipar dosegel dno, iz katerega ni poti, kvečjemu povratek. Ko pa sedaj na razstavi gledamo te nove čudovite ustvaritve Marcella Mascherinija, se nam ob njih razodeva veličina nepopustljivosti njegove vedno naprej stremeče u-stvarjalnosti, ki si je prebila iz doseženega dna pot v nov svet, dejali bi v skladišče Stvarnika, polno pozabljenih osnutkov neuresničenih ustvaritev, prvotno seme današnjega življenja, ki mu ni dal vzklili. Na Mascherinijevih kraških skalah so tako nenadoma vzbrstele drobne glavice posmehljivih obrazov, pognale so v vse smeri dolge, drobne roke in noge prečudovitih bitij, ogrnjenih s plapolajočimi plašči kot iz kamenja. Ako jim kipar daje mitološka imena, kot «Faun», «Prome-tej» itd., to le potrjuje, da niso iz našega človeškega sveta. Poleg teh človeku podobnih primerkov pa vidimo tudi bronaste ptice in cvetlice, petelina in orhidejo, ki bi lahko bili njih pratiki. Masche-rinijev napor, da bi ustvaril iz pravira umetnosti, opazimo enako tudi v dveh dragocenostih iz zlata. Ena skuša podati heraldičnega leva, druga pa žaienje sonca. Kipar se nam torej predstavlja v nasprotstvih gladko, utripajoče telesnosti in razbrazdano-sti kamnitih površin. V tem pa je ravno oni čar, ki doseže monumentalne učinke, kot v večme-terskem bronu «Burja», ki spreminja togost kovine v vetrovno razgibanost. MILKO BAMBIČ S Prešernove proslave v Prosv. domu v Gorici KOT V PRAVLJICI »TISOČ IN ENA NOČ* Domala fantastično bogastvo največjega skopuha sveta Njegova ljubezen do denarja je bila naravnost patološka - Poleg treh zakonitih žena je imel še 42 konkubin - Njegove kleti so bile polne starih skrinj, napolnjenih z največjimi dragocenostmi Pred kratkim je v Indiji umrl hajderabaški nizam, eden najbogatejših ljudi na svetu. Z njegovim se bogastvo raznih Morganov, Rockefellerjev, Rotschildov i.dr. niti primerjati ni moglo. Zdaj ga je smrt presenetila in umrl je.,v etu„Qd..smiih 300 palač. Njegova smrt je v tisku imela enako, če ne celo večjo važnost od vol#5£a$8d jn ga čas i dalje še bolj Pestra raznovrstna. Sodelovati je celo pri otroškem listu Vrtcu., | katerega je med drugim naP «Otročje igre v pesemcah*. ve otroške pesmi so jskrerto.V* doživljeni utrinki otroškega čusi vunja. Svet, ki ga Levstik kot or nik predstavlja otrokom, je prvih zaznav časa Tutt0' in odkritij. Zlast pa žen je njegov delež v raznih J. zikovnih polemikah tistega Prepesnil je Jurčičevega *\ ,, mera*, napisal je kritiko KlL‘in,e„ yerjeve knjige «Zgodovina slo skega slovstva* leta 1881. E>r"U če kot Kleinmayer je Levstik v ,jj notil Vodnikove pesmi in.°?St0i-vsebinsko neizvirnost verzifikj1 .g ja Koseskega. Dokazal je. “a v0j bil Prešeren umetniško -sarn°..0p-pesniški genij, ker se ga je ev ska romantika komaj dotaknila-Ta kritika je Levstikovo za veliko pisateljsko dejanje. B°* (Ly ledvic, ki je zastrupljala nles ;e organizem od jeseni 1884 dalj. spodkopala fizično in P .red-zdravje našega patrona — °s -cV nje literarne osebnosti tistega■ sa. Dne 16. novembra 1887 le. [tu-Levstik umrl in slovenska »u . ra v drugi polovici 19. stoletJ\ izgubila z njim najbolj vses * j, skega umetniškega tvorca in tičnega usmerjevalca. n0st Pisateljeva prepričljiva hurn in sposobnost pri oblikovanju timnih psihičnih vzgibov v. Pr pastem človeku dramita tudi v . šili šolarjih ljubezen do kni »j,; Neka učenka je napisala v h nalogi: «Martina Krpana 1,1 ujli govega avtorja ne bomo P°z nikoli več*. S. ANNA-BREG 0:1 (0:1) Tesna, a zaslužena zmaga Po osmih zaporednih uspehih prvi delni spodrsljaj mladincev tn* *>rva ekipa Brega je v nedeljo z golom Bubnicha osvojila obe °<5ki po zanimivi in napeti tekmi d S. Anno, v kateri sta obe ekipi ^kazali obilo lepih akcij, čeprav niso bili napadalci dovolj točni v zaključevanju. Uspeh Brega je jasen dokaz, da so vsi igralci v dobri formi in tako dobro pri- feljeni za nedeljsko tekmo z js“aerjem lestvice Rosandro Zerial h.,, osmih zaporednih zmagah so 8,5® Brežani zabeležili proti S. •ien *■ prvl delni spodrsljaj, Izgub- deliu v lestvici, kjer so do sedaj 1W slcu,Paj s ORDA drugo mesto. »slednji nasprotnik mladincev je vSp , CRDA in mladi bodo morali 0, drugače zaigrati če bodo hoteli °Sv°jiti zadani si cilj. ! III. kategorija S- ANNA — BREG 0-11 (0-1) Baloš; Kozina, Zocchi; Šva-Maver, Bertesina; Raiča, Bub-S1"0«, Klabjan, Grahonja, 2erjal. cšA^NA: Coslovich; Zanutel, Zac-v.‘aL Pittoni, Cimolino, Rocco; it^ar, Basiaco, Forti, Lfeban, Pa- HOTJe 9:8 za S. Anno. STRELEC: v 25.’ p.p. Bubnioh. Uto*0 Wter začetek z Izmeničnimi Apdl obeh moštev, vendar niso J vratarji nikdar zaposleni. Sča-•/T®' so začeli Brežani prodirati j dOrambo domačinov in Bubnich hfA. tS’ s kazenskim strelom zadel Ann' Sledila je nevarna akcija S. Poit ’ Vendar je v nedeljo dobro »javljena obramba Brega z Ma-Turt^111 v lzredni formi vzdržala. Pren .Bubnich je. v nedeljo zaigral spri t d°t>ro in v 25’ je z izrednim štor 10(11 Prehitel v kazenskem pro-8l"cw uVSe ter z glavo premagal Co-a’ ki se je zaman pognal za krivi 3’ 'kasneje je Imel Raiča priložnost, toda branilec je ha beli črti njegov strel. Be-h"r!l!,Pa Se niso vdali kar tako in Ir Pričeli resno nadlegovati Baloša, r«w ®orai v 42’ z drznim skokom Položaj. deset minut drugega polča-0 Brežani napadali kot brez Pm ta in Bubnich je v 2’ z moč-grelom zaposlil Coslovlcha, 3’ Pjo ',e pa ie imeI Klab.ian prečejš-. n;i Aholo ko mu je Coslovich ubra-?4ai n° Preusmeritev z glavo. Bre- kj^ji* ritem, kar je nemudoma iz-'hla ila s- Anna, ki je nato napa-k«? do konca tekme, a brez ka-35, ieSakoli uspeha; Raiča pa je v tf^v hitrem protinapadu zadel so občutili hitri tempo In so Mladinci s^‘GIO — BREG 1:1 (0:1) ipattBELCA: v 9’ Mikuš Iz enajst-fitt&ke, v 22’ d/p. Paronl. n REG: Rapotec; Zahar Hrvatič; Lobija, Metlika, Opara; Samec, srma, Veljak, Mikuš, Cuk. r^^ERGIO; Mervioh; Buzzerlo, EL'Ji Breg. •voT.Pa Brega je šla na Igrišče brez tojrfk kapetana Vladimirja Peta-(SLin igri se je to takoj poznalo. C* te je Mikuš trudil, da bi *hiziral igro, mu je to uspelo samo v prvem polčasu, medtem ko so v drugem vše akcije slonele na pobudah posameznikov. Razlika med krasno tekmo z Roianese in nedeljsko je bila ogromna. Brežani so zagrešili veliko napak, predvsem na sredini igrišča in v napadu, kjer je veliko akcij splahnelo zaradi slabega podajanja. Res je, da je bilo tudi igrišče zelo slabo, na katerem ni bilo mogoče dobro obvladati žoge. Zato so vsi plavi zapravili točko. Breg je takoj v začetku Izvedel nekaj lepih akcij in -v 7’ je vratar lepo ubranil močan strel Mikuša. Dve minuti kasneje je sodnik dosodil enajstmetrovko zaradi roke v kazenskem prostoru. Streljal je Mi-kuš, ter realiziral. Brežani so še vedno napadali in v 38’ je Rodella iiuuimuiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiii streljal kazenski strel, Mikuš je prestregel ter zadel drog. S. Sergio je polagoma začel prevladovati na sredini igrišča, a obramba plavih je stalno reševala položaj in Rapotec ni bil v prvem polčasu sploh zaposlen. V drugem polčasu so plavi precej popustili in napad se nikakor ni znašel. S. Sergio je to izkoristil ter stalno napadal. Vseeno pa Je bila prva nevarna akcija ponovno s strani Brega, ko je v 21’ Samec streljal v prazna vrata, vendar je branilec rešil na beli črti. Hiter protinapad rdečih, Paroni je prodrl po -levi, Rapotec mu je šel trenutek prepozno nasproti in krilo S. Segia je, čeprav je Hrvatič skušal rešiti na beli črti, realiziralo. Reakcija Brega je bila jalova, ker se napadalci niso znašli. Zato so domačini skušali znova presenetiti in Rapotec je v 30’ lepo ubranil kazenski strel. Tekma se je končala z brezuspešnimi napadi plavih. K. V. COOP. - PRIMORJE 1:1 (1:0) Tekma (polna grobosti) ki jo je treba pozabiti COOP. — Fantuz, Zannier, Benevoli, Giasetti, Di Candia, Covl, Ogrini, Toffalli, Benedetti, Coslovich. PRIMORJE — Soheriani, Babudri, Delise, Sardoč, Bartole, Stin-ko, živec, Milič, Zužič, Verglnella, Bukavec V. KOTJE 11:2 za Primorje. SODNIK: Dl Torra iz Trsta. V nedeljo se je moralo Primorje vrniti le s točko domov. Kje iskati krivdo za delni spodrsljaj Primorja res ne vemo. Sami prisotni gledalci lahko pričajo, da je bila tekma ena najgrših prvenstva ln brez pretiravanja lahko rečemo, da malo ali nič podobna nogometni. Nt bilo dovolj, da sta enajsterici z zavlačevalno Igro precej dolgočasili občinstvo. Vmešal se je tudi sodnik, ki je v drugem polčasu prezrl precej, lahko rečemo preveč, prekrškov in to skoraj vse v škodo Prošečanov. Jasno je, da se je Coop prav zaradi tega poslužila grobe igre. Posledica je bila, da so dvakrat VerglneMo in enkrat Zužiča in živca, ko so. bili v najboljšem položaju za strel, zrušili prav v kazenskem prostoru. Upravičene enajstmetrovke, od katerih NAMIVII TCNIS Namiznoteniški ekipi Bora in tržaške reprezentance sta v soboto • rviv.1 v Ivu , otlvtifcv A v^i vCbiiiaiiUv Otu V ovbUtU ?n0f®rz; Rolll, Vlslntln, Punis; D’A.- in- v nedeljo nastopili v Mariboru, hip (Va-lente), Dapprefcto, Mira-t>’Delezotti, Paroni. 5&>Tje: 4:2 za Breg. Bor (E. Bole, E. Košuta, A. Tavčar) je premagal Šd Invalid 5:4, medtem ko je šd Invalid premagal tržaško reprezentanco (Crechici, A. Tavčar, E. Bole) s 5:3. Tržaška reprezentanca je v nedeljo Igrala tudi proti Mariboru in dvoboj izgubila s 5:3. "'"''MUluniHHHUitlMiiiuiMHHHimuuiinHUmiiUIHIIHHHUMMUUIIimmilHIlUMIimiMimiHIIIIIII ROSANDRA ZERIAL.UNION 5:0 (0:0) Podton jerci šele na koncu klonili D^.BOSANDRA: Karliček, Grahonja, Kocjančič, Lombardo, Giovan-’ Capriglione, Bazzara, Vignali, Vascotto, Ceppa, Denich. v«, ,K>N: Balde, Morabito, Camassa F., Gombač, čač, Bisulli, De- čok, Nadlišek, Falconetti, Maver. Jj> ^TRelCI: d.p. v 16’ in 33’ Kocjančič, v 25’ Bazzara, v 29’ in L®Ppa. v j?®*} številnim občinstvom sta se Mas: JUncu srečali prva in zadnje-Mne ekipa na lestvici M sku-sLj Kljub temu je bila igra vselili!. zelo napeta in Rosandra je i“lai kar prevečkrat v obrambo. VeKa bnion vzdržal hitri tempo pr-*ef'Polčasa, bi prav lahko odne-Do Ji00*50- Kot že večkrat pa je Souni uri opešal. Opazila se je od-% jSt Camasse A., enega najbolj !h. .^,ralcev ekipe in stebra napa-ŠDort meniti je treba še zelo ne-stVs vedenje boljunškega občin-ftii ’.ki se z nekaterimi pripombama P1 Prav izkazalo. Prišlo jo celo Me nga' da je grobo zmerjalo goto „aa igrišču. In kljub temu. da H > telji smatrali tekmo kot »lati! j ,ening», je Union končno klo-®ie ko je bil v desetih. I' ajupo je začela Rosandra in v 5 relja' Vascotto proti Baldeju, sptn n.ič hudega. Morabito se nato Sp Prime z Denichem in tudi zma-ie k; dvoboju. Precej negotov pa Mika 'Plišek, ki se le s težavo pre-Vaslty napadu. V 5’ poda Ceppa W*tu. ki strelja, a Morabito hettii zo8o in ubeži, poda Falco-MtvI;?.' toga ustavi Giovannini, ki tpz s'Jj Ceppo, slednji strelja, toda t°kra?dbije- Žogo ima zopet Ceppa, hato1 Pa Maver ustavi. Žoge se % P°iasti Čok, prodira naprej, Dmu Lombardo ga ustavi. V na-NSri,.. ie nato čač, ki lepo poda Bliski u .ombardo ga ustavi. V na- j §ku, kar ta prepozno opazi. V Moi) ?,opet večja nevarnost za U; JttpC Vaseotto naglo prodira protj l6®’ ga ustavi, žogo dobi »o. V,- ki močno strelja čez preč-S pQ..e.Varen je tudi strel Ceppe, * is. je ven na Vascottovo podajo. MočL Karliček komaj reši v kot Jhei nin nevaren Devescovijev M hn' ato P0(ja Maver Nadlišku, podati še naprej, kjer ga 'hlazeze Lombardo, ki poda žogo hajjj naprej na sredo igrišča, tu .Kocjančiča, ki strelja, a NcnhC °dbije. Koj nato strelja 110 na podajo Ceppe in Balde fjt, a v kot. Od tu strelja Bazza-•hsA., eppn usmeri z glavo ven. bplt0 .je sam pred Baldejem, a 'CPucasen, čač ga prehiti in M’, ri01°žaj. Nevarna je akcija v je bil v napadu Union, t 'M ]}._! začne prodirati Ceppa, po uspešno iskal častni gol. ascottu, ta Bazzari, Gombač1 ni sodnik prisodil niti ene. Prav zaradi tega bi kmalu prišlo ob koncu tekme do izgredov. Skrajni čas je, da pristojni organi sprejmejo ukrepe ne samo proti enajstericam, temveč tudi proti sodnikom. Za nedeljski primer je dovolj če povemo, da so bili poškodovani Zužič, Milič, Verglnella in Bukavec in prva dva sta se v drugem polčasu le s težavo premikala. Kljub tem-u so ostali krivci nekaznovani. Prva nevarna akcija, v 8’, nosi podpis Primorja: Benevoli je zgrešil, Bukavec je prišel do žoge, ko je sam pred vratarjem streljal Fan-tuzu v naročje. Medtem ko je Primorje napadalo, sicer zelo neorganizirano, je obramba Coop čistila brez usmiljenja. Po treh zaporednih kotih, ki so ostali brez posledic, se je žužič predstavil pred vratarja. Strela pa ni mogel izvesti, ker ga Je Benevoli grobo^zrušil. čeprav je Prosečan obležal na tleh s poškodovanim ramenom, sodnik prekrška ni kaznoval.'Odgovor Coop v 23’ s Covijem, ki je z Idealnega položaja zastreljal in v 36’ gol za predstavnike delavskih zadrug. Strel iz kota, katerega je Benevoli prestregel In žogo z glavo usmeril mimo sicer oklevajočega Scherianija. Dve minuti kasneje protinapad Primorja s brezuspešnim prodorom Milič-Zužič. V 3’ drugega polčasa se je Bukavec sam znašel pred vratarjem ki se je pognal proti njemu in sicer rešil položaj, a je tudi nasprotnika grobo zrušil na tla, zaradi česar je moral Prosečan nekaj minut z igrišča. Kasneje je ista usoda doletela Verglne-llo, vendar je tokrat sodnik odredil strel, a Izven kazenskega prostora. Verginella je streljal, Fantuz -pa mu je silovito žogo od-bll s pestjo v kot. Prosečani so vztrajali, kljub poškodovanemu Miliču in Zužlču, v napadu, ki Je v 12’ prinesel toliko pričakovani gol, ki ga je dosegel Verglnella. Samo minuto kasneje je Zužič na predložek Verglnelle za las zgrešil, -kot so zgrešili tudi ostali, čeprav se je igralo le na eni polovici igrišča, ni bilo nobenega gola več tako zaradi grobe igre Coop kot zaradi sodnika, ki je spregledal prekršek najprej nad Ver-ginetlo in nato še hujšega nad živcem, katerega je tudi vratar odrival ln cedo .podrl na tla. Brez dvoma tekma, ki mora Iti v pozabo, razen seveda za poškodovane Prosečane, ki bodo teden dni ali še več čutili posledice udarcev. B. R. MEDEJA ■ SOVODNJE 4:3 (3:0) prestreže, žogo ima zopet Bazzara, silovito strelja, Balde v zadnjem trenutku odlično brani. V 24’ je v napadu Čok, ki pa naleti na vedno budnega Giovanninija. V 29’ poda Čok Maverju, ta preigra direktne nasprotnike, poda Nadlišku, ki strelja visoko čez vrata. Nato tolče čač kazenski strel in Karliček ubrani. Po nekaj napadih Uniona se žoge polasti Kocjančič, prodira proti Baldeju, ki ustavi žogo. Takoj nato si zastrelja Vascotto ugodno priložnost. V 36’ izvede akcijo Fal-1 conetti, si izmenja usnje z Morabi-! tom, strelja silovito v vrata Rosan-dre, zadene prečko, žoga se odbije, navznoter in vratarju komaj uspe' rešiti. Srečo poskuša nato Nadlišek, a se ga v tej tekmi drži velika smola. Strelja v vrata, Karliček odbije, to izkoristi Maver, tako da se vratar le s težavo reši v kot. V 3’ drugega polčasa izvede Ceppa prosti strel in ga pošlje visoko čez vratarja. Posnema ga Vignali, a Maver odbije z glavo. V 5’ strelja Bazzara, Kocjančič hoče bolje usmeriti, toda Balde ga prehiti z lepim posegom. Takoj nato mora Gombač braniti na Denichev strel, v 9’ pa naleti nanj še Bazzara. Po lepi akciji dobi nato žogo čok, a jo zastrelja. V 14' strelja čač, obram- V šestem kolu pomladanskega ba Rosandre odbije, žogo prestreže prvenstva so Sovodanjci v svoji Gombač, jo pošlje močno proti Kar-1 skupini izgubili drugo tekmo. Za- LIBERTAS PROSEK-VESNA 0:1 (0:1) Nova pomembna zmaga kriških nogometašev LIBERTAS PROSEK — Stocca, Strisovich, Babich, Babich, Coter-le, Hrvatich, Cerut, Stagnin, Cerria, Craievich, D’Agri, Hrvatich M. VESNA: Cah, Picchieri, Tretjak, Raimondo, Canazza, Rener, Košuta Z., Michelini, Košuta R., De Michele, Finotto. SODNIK: Fonda iz Trsta. Kotje 0-1. Kljub megli, ki je ovirala norma- -- len potek tekme, se je zbralo pre- cej gledalcev okrog igrišča. Začetni udarec je pripadel Prosečanom, ki so sprožili napad, vendar dlje od kriške obrambe niso mogli. Vesna je odgovorila s protinapadom ter si izsilila kot, ki pa je ostal neizkoriščen. V 19’ prosti strel za Vesno z roba kazenskega prostora, toda vra tar Libertasa je bil na mestu. Dve minuti nato je Rener z ugodnega položaja zastreljal. V 24’ je Liber-tas v protinapadu zadela prečko, žoga se je odbila na polje in Vesna je sprožila napad z Renerjem do Košute R. Slednji je močno streljal, vendar se vratar ni pustil ukaniti. V 30’ skupna akcija napada Vesne, Michelini do De Michelija, ta je lepo podal prostemu Košuti Z., ki je žogo poslal do Košute R.: strel slednjega, toda mimo droga. V 35’ ponovna akcija celotnega napada Vesne, Košuta Z. do Košute R., ki je žogo podaljšal do De Michelija. Ta je z neubranljivim strelom v zgornji desni kot vrat zatresel mrežo. Libertas je odgovorila s protinapadom, ki se je ustavil ob obrambi. V prvi minuti drugega polčasa krasna akcija De Michele-Košuta R.-De Michele, toda vratar Prose1 čanov se ni pustil ukaniti. V 6’ prosti strel Renerja za las mimo droga. Tri minute nato skupna akcija Vesne in zaključni strel Miche-linija izven kazenskega prostora, ki je zadel prečko. V 12’ je Libertas v protinapadu dvakrat prisilila Caha k paradi. V 24’ ponovna akcija Košuta R.-De Michele: tudi tokrat je strel slednjega vratar ubranil. Izidi nedeljskih tekem lil. KATEGORIJA SKUPINA L Coop — Primorje 1:1 Aurlsina — Viani 1:0 Roianese - Primorec 6:1 Lib. Prosek — Vesna 0:1 Tecnoferr. — Gretta 2:0 SKUPINA M , .v , ( Campanelle — Virtus 2:2 Rosandra . Union 5:0 , S.. Anna Ereg 0:1 S. Sergio — Flamlnio 3:2 Don Bosco’ — Esperia 2:0 JUNI0RJI Campanelle — CRDA 0:3 S. Giovanni — Edera 3:2 Arsenale — Aurlsina 1:1 S. Sergio — Breg 1:1 Primorje — S Anna 4:1 Libertas — Ponziana 0:2 Triestina — Roianese 2:1 Dve minuti nato je Vesna množično navalila na vrata Prošečanov. Žoga je romala od igralca do igralca in Rener je z glavo preusmeril žogo v vrata. Vratar je bil že premagan, toda drog ga je rešil nevšečnosti. Libertas se je skušala otresti pritiska Vesne in v 31' je prebila obrambo, vendar Cah se ni pustil ukaniti. V 35' je Rener z močnim strelom skušal prevariti vratarja, vendar brez uspeha. Pet minut nato je Michelini poslal pravo bombo proti nasprotnim vratom: vratar, čeprav s težavo, je žogo ujel. V 43’ zadnja akcija Vesne. Na lepo podajo.De Micheleja je vratar Pro-sečanov stekel nasproti Košuti R., slednji ga je Ukanil s paraboličnim strelom, vendar je žoga šla tik mimo droga. Ob sodnikovem zaključnem žvižgu zadovoljstvo igralcev ter navijačev za zmago, čeprav s pičlim rezultatom, kriških nogometašev. K. K. DEŽELNO PRVENSTVO ODBOJKARSKE C LIGE Slaba igra Krasa Kdor je menil, da je Kras prejšnjo nedeljo slučajno zaigral slabo in da je »tikal dno, se je bridko zmotil. V nedeljo proti CSI smo prisostvovali dogodkom, ki so bili neverjetni. Krašovci so prepustili zmago s 3:0 videmskim gostom, katere pa bi lahko z malo bolj požrtvovalno igro gladko premagali. S tem pa nočemo zmanjšati zaslug gostujoče ekipe. Nasprotno, Videm čani so bili občudovanja vredni, saj je njihova šesterka sestavljena iz pretežno zelo nizkih odbojkarjev. Kot protiutež tej hibi pa imajo izredne atletske vrline, gibčnost in zelo povezano igro. Kar nas je zelo presenetilo pa je bilo dejstvo, da so ti majhni atleti tolkli zelo močno na mreži, vendar tik nad mrežo in v povprečen blok bi jih praktično onemogočil. Vendar v večini primerov krasovci niso poznali te besede. Ta pi>raz nas ne bi toliko grenil, ko bi lahko z dvignjeno glavo izjavili, da je Krasova šesterka zaigrala po svojih močeh, ker individualno ekipa nima primerjave z videmsko. Tudi v nedeljo smo bili namreč v določenih trenutkih pri; ča res lepi igri, včasih nezadržni, a na žalost so bili ti trenutki le pramen svetlobe v tolikšni splošni sivini. V prvem setu je bilo stanje precej izenačeno, vendar so bili krasovci stalno v vodstvu. Ko pa so dosegli trinajsto točko, se je nekaj iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiinniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiil ROIANESE-PRIMOREC 6:1 (2:1) Tehnika Rojančanov pr e vari la Trebence ROIANESE: Stasolla; Marsich, Dean; Macchiut, Torresin, Braulin; Pregarz, Prelec, Lisiati, Biolchi in Smaldino (kap.). PRIMOREC: Cuk L.; Cuk B., Milkovič; Parovel, Kralj Edi, Kralj Renato (kap.); Cuk R., Bogateč, Soscič, Suber in Možina. SRELCI: v 3’ Smaldino (R), v 8’ Edi Kralj iz enajstmetrovke, v 18’ Biolchi (R), v 49’ Lisiati (R), v 57’ Braulin (R), v 59’ in 72’ Biolchi (R). KOTJE: 8-6 za Roianese. Po zadnjih uspešnih nastopih je - tokrat trebensko moštvo Primorca popolnoma odpovedalo. Kralj in drugi so morali namreč kloniti teh-ničnim igralcem Roianeseja kar s 5 goli razlike. Razlogi za ta neuspeh? Predvsem slab dan branilcev, ki sp, se popolnoma zmedli zaradi posebnega načina napadanja nasprotnikov. Roianese je namreč pretežno napadal s samo dvema i-gral razpasla tudi med amaterske sku-m zato ((utrudljivo«. Od sredine pr- pin£ Vsaj v gtandrežu smo t0 že večkrat občutili, toda nikoli na tako jasen način, kakor prav med igro v nedeljo. Sodnik je po našem mnenju enostavno spregledal dva gola in domači ekipi ni prisodil enajstmetrovke, ki bi ji po vseh pravilih morala pripasti. Dve točki sta bili torej za Juventinb že gotovi, ln tudi kazenski strel bi se bil mogoče pretvoril v gol. Stanje bi torej ob pravilnem sojenju izgledalo drugače: namesto 3:1 bi bilo vsaj 3:3, kar bi bil pravičen rezultat za igro, ki sta jo pokazali ekipi, Gradež je namreč imel boljšo tehniko, Juventina pa je pokazala več dobre volje in zaleta, tako da sta se ekipi nekako izenačili v igri. Toda, kakor smo rekli, je sodnik poskrbel, da se je tehtnica nagnila v prid otočanov. Poglejmo, kako se je odigrala tekma. Juventini je pripadlo po žrebu igrišče in Gradese je prva pognala žogo, katero pa so si domači takoj osvojili. Tako jim je že v 3’ p. p pripadel kot. Streljal je Edi Tabaj in kazalo je, da bo nasprotni branilec z glavo odbil žogo. To mu ni uspelo in tako jo je vratar dobil v roke tako nenadoma, da mu je zdrknila v gol, ki je privedel Juventino v vodstvo. Od te akcije dalje sta obe ekipi enakovredno napadali. V 11’ je Gradež ostreje pritisnil, levo krilo Pinatti je streljal v vrata, žoga se je odbila od Nanuta, ki jo je hotel u-staviti, v takem naklonu, katerega Tomasin ni pričakoval. Stanje je bilo torej izenačeno na 1:1. Gradese se je ojunačila in v 16’ ln 18’ je Montico rešil kočljiv položaj, v 30’ je pa Tomasin odbil kazenski strel s 30 metrov. V 35’ so otočani dobili kot, a vratar Standreža je onemogočil realizacijo. V 35’ je Nanut streljal s kota, Pe-cejan je ujel žogo z glavo in jo poslal v vrata. Sodnik je ta gotov gol razveljavil, ne da bi gledalci in obe moštvi razumeli zakaj. Po tekmi je izjavil, da ga je uničil zaradi naskoka na vratarja. To je bilo nemogoče, kajti, ko je Petejan streljal, je bil vratar precej daleč in med njima so bili še nekateri igralci obeh ekip. Gradese se je tega darila razveselila in pogumno napadala: v 40’ je njeno levo krilo doseglo gol, ki ga je sodnik seveda priznal. V drugem polčasu Je dobra o-bramba Gradeža preprečila Juven-tini dve akciji, v 7’ in 9’. V 11’ je Nanut pomeril dolg močan strel v vrata gostov, vratar je bil že izigran, toda desni branilec Bottin je stegnil roko ln odbil usnje. V takih primerih je pravilo, da sodnik nasprotni ekipi prisodi enajstmetrovko, a tu je verjetno videl nogo na mestu roke. V 25’ je streljal Sabadin, številka 10 Gradese, a Tomasin je s pestmi odbil žogo v kot vratnice. Juventina, ki bi si bila rada priborila vsaj izenačenje, le ostreje pritisnila in v 33’ je Petejan, na točen cross Batističa, z glavo usmeril v vrata in realiziral. Sodnik je spet razveljavil, iz neznanega vzroka gol. V 40’ je Tomasin naredil napako v cenitvi smeri, ki jo je Trojan dal žogi in ta ga je prešla. Stanje je bilo 3:1 za Gradese in se ni spremenilo do konca. D. R. pa je bila pod mrežo, kjer so si za. pravile precej točk zlasti v prvem selu Nasprotnice pa so pokazale od lanskega leta precejšen nanr.;-dek, zlasti v obrambi, ter v silo vi. tih servisih, kjer so si nabrale precej točk. Pomanjkljiv pa je bil napad, kjer ne razpolagajo s tolkači-cami. Igra je bila zanimiva in zlasti v prvih dveh setih tudi -*laDeia. Postavi BREG: Cuk M., Racman M , Bandi S., Glavina Z., Foraus T., Slaveo N., Slavec D. AGI: Bertossi, Bregant, Forusi, Co-elani, Gregor!, Sambo, De Calle, Del Vento, De Minica G., De Minica C.. Moretti. K.V. * * * Nedeljski nastop druge Borove ženske šesterke, ki bi morala nastopiti v Sacilu proti ekipi Ca.sa-grande, se Je Izjalovil Plave so si-■cer dopotovale v Sacile, a tamkajšnja ekipa ni bila pripravljena za nastop. Vodje furlanske postavi so izjavili, da niso dobili sporočila federacije. v katerem so bili sporo. ni datumi kot deželne B lige in pro mocijskega prvenstva. Sodniku ni torej preostalo dnigega. kot da ie prisodil zmago Boru brez borbe, ker se domača ekipa ni predstavila na Igrišču. Zadnip besedo pa bo imela federacija, ki bo po vsej ver-jetnosti odredila ponovitev srečanja, vendar na svoje stroške. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Zarja Breg B 2 0 Tekma Corriduni -Sokol odpadla zaradi odsotnosti sodnikov V prvem kolu ženskega promocijskega prvenstva pa je B ekipa Brega podlegla bolje pripravljeni Zarji iz Bazovice z rezultatom 2-0 (15-3; 15-2). Rezultat naj ne vara, saj so Brežanke nastopile s precejšnjo dozo treme, vseeno pa so večkrat bolje gradile igro kot nasprotnice Pokazale pa so zelo pomanjkljivo obrambo in slabe servise. Postavi BREG: Rapotec N., Sedmak D, Petaros S„ Barut V., Petaros J„ Ko. fol M., Petaros T. ZARJA: Grgič D„ Križmančič D., Knžmančič Sonja, Križmančič Saška, Križmančič M„ Baldassin, Ter-čon S., Vodopivec M. K. V. * • * Tudi nabrežinski Sokol bi moral v nedeljo nastopiti v ženski promocijski ligi. 2al so Nabrežinke odšle v Šempeter ob Soči, kjer pa zaradi odsotnosti sodnikov niso mogle nastopiti proti tamkajšnji šesterki Cor-ridoni. AUG2L IZIDI ‘Inter — Brescia ‘Fiorentina — Cagliari ‘Foggia — Juventus Bologna — ‘Lecco 'Milan — Vlcenza ‘Napoli — Venezia ‘Roma — Lazio ‘Spal — Atalanta •Torino — Mantova IZIDI 3-0 ‘Arezzo — Catania 1-1 1-0 ‘Livorno — Palermo 2-1 0-0 ‘Messina — Genoa 2-0 •Modena — Alessandria 1-1 2-1 Savona — ‘Potenza 1-0 2-0 ‘Reggiana — Reggina 1-0 4-0 ‘Salernitana — Piša 1-0 ‘Sampdoria — Padova 0-0 0-0 ‘Varese — Novara 0-0 1-0 ‘Verona — Catanzaro 0-0 LESTVICA LESTVICA Sampd. 24 11 12 1 32 14 34 Inter 23 16 5 2 46 12 37 Varese 24 12 8 4 27 13 32 Juventus 23 11 H 1 30 10 33 Catanzaro 24 10 8 6 30 27 28 Napoli 23 13 5 5 34 14 31 Potenza 24 9 9 9 22 19 27 Cagliari 23 11 7 5 29 11 29 Modena 24 • 9 6 30 30 27 Bologna 23 11 7 5 32 20 29 Reggina 24 8 10 6 24 17 26 Fiorentina 23 10 9 4 41 21 29 Messina 24 9 8 7 28 24 26 Milan 23 7 12 4 25 21 26 Palermo 24 8 9 7 17 16 25 Roma 23 8 8 7 25 23 24 Reggiana 24 9 7 8 23 23 25 Torino 23 5 14 4 20 19 24 Livorno 24 8 8 8 21 22 24 Mantova 23 3 17 3 15 17 23 Padova 24 6 12 6 19 19 24 Atalanta 23 7 7 9 20 32 21 Novara 24 8 7 9 18 21 23 Brescia 23 5 10 8 17 28 20 Catania 24 7 8 9 18 21 22 Lazio 23 4 11 8 14 23 19 Salemit. 24 8 6 10 20 26 22 Spal 23 5 8 10 15 24 18 Verona 24 5 11 8 18 23 21 Vicenza 23 4 9 10 17 31 17 Genoa 24 6 8 10 17 20 20 Venezia 23 3 7 13 15 37 13 Savona 24 8 4 It 28 33 20 Foggia 23 3 5 15 16 42 11 Piša 24 5 10 9 13 18 20 Lecco 23 1 8 14 12 36 10 Arezzo 24 6 6 B 26 31 18 Alessand. 24 4 8 12 22 36 16 Prihodnje tekme (12. t.m.) Prihodnje tekme (12. t.m.) Atalanta - Lecco, Bologna - Ro- Alessandria - Arezzo, Genoa ma, Foggia ■ Milan, Inter - Torino, Juventus - Spal, Vicenza* Fiorentina, Lazio - Napoli, Mantova - Brescia, Venezia - Cagliari. Sampdoria, Livorno - Reggina Messlna - Piša, Novara - Reggia na, Padova - Salernitana, Po tenza - Modena, Savona - Ca tanzaro - Verona - Catania. V NEDELJSKEM KOL« KOŠARKARSKEGA PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA Borovcem za las ušla zmaga v tekmi z Ardito Vsi igralci v plavih dresih zopet v dobri formi ARDITA (Gorica) — BOR 74:69 (29:29) BOR Rudež 6, Zavadlal 14, Gergolet 2, Savo Spacal 25, Fabjan, Borut Spacal, Cesar, Carli, Ambroži« 8 In Lakovič 14. ARDITA — Ussai, Malfatti, Tuzzi 16, Busolini 12, Voselli 23, Fait 4, Vina 19 in Cucillato. SODNIKA: Illusig in Celotti (Tžič). Borovcem le za las ni uspelo do-1 čl največje presenečenje tega prvenstva, in sicer premagati gori&ko peterko Ardite, ki je daleč najboljša v promocijskem in ni do sedaj izgubila niti ene tekme. Plavi so namreč najprej prisilili nasprotnike ob koncu prvega polčasa na neodločeno stanje in nato v 9 minutah celo vodili 48:43. Toda pri tem rezultatu so borovci nepričakovano ^popustili, kar so seveda nasprotniki izkoristili ter nadoknadili razliko in zmagovito zaključili tekmo z rezultatom 74:69. Gotovo je bil nedeljski nastop plavih najbolj pozitiven, kar so jih do sedaj prikazali Spacal in drugi, že samo dejstvo, da so dali Arditi 69 točk jasno priča, da so plavi zopet pridobili nekdanjo realizator-sko moč. Predvsem pa je razveseljivo, da so k tako visokemu izkupičku deloma pripomogli vsi lllllllllllllllllinillllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllItlllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllliililiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitUI UDINESE -TRIESTINA 2:0 (1:0) Derby za furlansko enajsterico Dve napaki tržaške obrambe in dva gola STRELCA — v 6’ p.p. De C ec co, v 11’ d.p. Momesso. UDINESE — Baldo, Sgrazzut-ti, Bernard, Del Zotto, Zampa, Del Pin, Mantellato, De Oecco, Blasig, Galeone, Momesso. TRIESTINA — Colovatti, Da Rold, Martinelli, Kuk, Sadar, Ferrara, Ridolfi, Scala, Ive, Beor chia, Gentili. Sodnik — Messinese iz Taran-ta. Nedeljski dreby C lig? med Udi-nese in Triestino se je zaključil z zasluženo zmago furlanske enajsterice, ki Je znala izkoristiti dve napaki tržaških nasprotnikov. Samo šest minut so rabili Videm-čani, da so prvič ranili tržaške tekmece. Ti so v uvodnih potezah dobro držali in če se Videmčanom ne bi posrečila prevariti jih, bi prav gotovo vzdržali do konca in prisilili furlanske bratrance na delitev izkupička. Toaa v 6’ je Da Rold, da bi se rešil nevarnega Mo-messa, .zakrivil poseg sodnika, ki je odredil kazenski strel. Strel Ga-leona visoko nad glavami tržaških branilcev do prostega De Cecca, ki je žogo poslal v obratu proti vratom. Kuk bi lahko prestregel žogo, a ta ga je prevarila, se izmuznila med nogami in končala v mreži. In Colovatti? Nobene krivde. Žoge, ker je bil pač krit, sploh ni videl in ko jo je videl, je bilo že prepozno. Tržačani se niso predali, temveč bo šli v napad. Dosti se niso mogli gibati, ker so bili pod stalnim strogim nadzorstvom nasprotnikov. Posebno Ive, ki je moral stalno pošiljati žoge Gentiliju ali Ridolfiju ki sta mu vedno prišla na pomoč. Tudi tržaška obramba je krila, zaradi česar so bili nasprotniki prisiljeni pošiljati strele le od daleč. Jasno je, da se Colovatti, ki Je bil v dobrem dnevu, ni pustil prevariti vse do 11’ drugega polčasa, ko so gostitelji zaradi ponovne napa- st SKUPINA CIsICI IZIDI LESTVICA ‘Como — Mestrina 2-0 Legnano - - ‘Cremonese 1-0 ‘Entella — CRDA 2-1 ‘Pro Patria — Piacenza 2-0 ‘Solbiatese — Rapallo 0-0 Biellese — •Trevigliese 1-0 ‘Treviso — Monza 0-0 ‘Udinese — Trlestina 2-0 •Verbania - — Marzotto 3-1 Prihodnje tekme (12. t.iu.) Biellese - Como, Trlestina - Cre-monese, Mestrina - Pro Patria, Marzotto - Rapallo, Entella -Solbiatese, CRDA - Trevigliese, Legnano - Trevlso, Piacenza -Udinese, Monza - Verbanla. Monza 23 14 6 3 34 10 34 Como 23 M 7 3 37 14 33 Treviso 23 12 8 3 26 20 32 Udinese 23 9 9 5 32 24 27 Verbania 23 10 7 6 26 19 37 Rapallo 23 8 9 6 20 15 25 Biellese 23 9 7 7 24 25 25 Legnano 22 9 6 7 36 28 24 Entella 23 7 9 7 18 19 23 CRDA 23 5 11 7 13 21 21 Trevigliese 22 8 4 10 28 28 20 Piacenza 22 7 6 9 19 22 20 P. Patria 22 7 4 11 25 32 18 Marzotto 23 6 6 11 19 27 18 Triestina 23 3 12 8 15 29 18 Mestrina 23 4 9 lt 12 19 17 Solbiatese 23 5 6 12 14 21 16 Cremon. 23 4 4 15 19 44 12 Legnano, Trevigliese, Piacenza in Pro Patria s tekmo manj. seči največje presenečenje tega pr- d tavniki ln predvsem Za- vadlai, ki je večkrat z lepimi prodori onemogočil nasprotnikovo o-brarnbo, poleg seveda, Sava Spacala, ki je z 20 točkami takorekoč doma. Tokrat je bil Borov trener 25-krat uspešen in je bil za goriške branilce skoro vedno neustavljiv. Toda bolj kot posamezniki je seveda hvale vredna skupna igra, ki so jo prikazali slovenski predstavniki. V napadu so namreč organizirano tvorili ugodne položaje za mete in prodore (to pa v manjši meri) in tudi v obrambi so deloma odpravili nekatere začetniške napake, ki so jih stalno ponavljali v prejšnjih tekmah. Torej uspeh na celi črti. še posebno, ker je Ardita zares solidna ekipa. Vsi goriški predstavniki so namreč ponovno pokazali povsem zadovoljivo osebno tehniko: prodor, met s skoka, agresivnost na odbitih žogah, dobro obrambo. Visok rezultat, ugodna statistika borovcev. Izvršili so skupno 71 metov, zadeli pa 33-krat (46 odst.), kar je nedvomno zelo dobro. Med posamezniki je bil tokrat izredno pozitiven Zavadlal: 10 metov, 7 zadetkov (70 odst.), sledi Savo Spacal 63 odst. (19:12), Ambrožič 50 odst. (8:4). Nekoliko slabši pa so bili 'borovci v prostih strelih s 33 odst. (12:4). Prva Borova peterka: Savo Spacal, Ambrožič, Zavadlal, Rudež in Lakovič. Plavi so vseskozi igrali cono 2-3, medtem ko so se Goričani branili na moža. V napadu pa so se plavi tako razporedili: Savo in Ambrožič centra, Zavadlal levo krilo, Rudež desno, Lakovič pa režiser. Uvodne minute so bile v Borovo korist, toda Goričani so si kmalu opomogli in so se s celo vrsto Vosellinijevih metov iz skoka za malenkost oddaljili od domačinov. Serija rezultatov prvega dela igre pa je bila naslednja: Ardita-bor 2:2, 4:4, 7:9, 8:10, 13:12, 20:23, 22:27, 24:27 in 29:29. V tem prvem polčasu je Borov trener izvršil le eno menjavo, in sicer Ambrožiča je zamenjal z Gergoletom. V drugem delu igre pa šo se bo rovci zopet predstavili s standardno postavo. V 10’ pa je zajela plave huda kriza, saj so nasprotniki v tem času dali 21 točk, medtem ko so bili domačini le 2-krat uspešni. Gotovo je bil ta del tekme usoden za plave, kajti v nasprotnem primeru bi lahko slavili svoj najlepši ne dovolj, da bi lahko upali v zmago. Serija rezultatov Ardita-Bor 29:29, 31:31, 37:35, 40:37, 43:41, 47:52, 54:54, 60:54, 66:54, 73:64 in 74:69. V tem drugem delu igre so plavi dosegli 40 točk, Borov rekord prvenstva. Nedvomno je ta dosežek Izredne važnosti za plave, ki so v zadnjih tekmah precej izgubili svojo napadalno učinkovitost. Torej, korajžno. — edson— JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA Poraz ljubljanske Olimpije Zmaga Maribora na tujih tleh Prvo kolo spomladanskega dela brez; presenečenj Jugoslovansko nogometno prvenstvo. Je po zimskem odmoru ponovno steklo. Presenečenj praktično ni bilo, ker je vodilni Sarajevo potrdil, da je brez tekmecev, saj sl je šel po zmago tudi k Sutjeski. Prav tako si je Partizan osvojil zmago, medtem ko je ljubljanska Olimpija, ki je bila gost Veleža, zabeležila spodrsljaj, katerega je bilo pričakovati. V drugi zvezni ligi Maribor nadaljuje s svojim napredovanjem. V prvem spomladanskem kolu je bil v gosteh Slavonije, kar pa vijoličaste ni motilo, da so osvojili celotni izkupiček. 1. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Velež—Olimpija 3:1 (2:0) Partizan—Radnički 5:1 (2:0) željezničar—Rijeka 2:0 (0:0) Hajduk—Zagreb 2:1 (1:0) Sutj eska—Sarajevo 2:3 (0:0) Čelik—C. zvezda 0:1 (0:1) Dinamo—Beograd 1:0 (1:0) Vardar—Vojvodina 2:1 (2:1) SMUČANJ* uspeh kratke kariere: zmago nad Ardito, leaderjem lestvice. Nato pa so plavi odločno reagirali in se tudi nevarno približali Goričanom, toda ke Obrambe podvojili rezultat Zo* t •••iiiiiimiliumiiu,immimiiiiiiiiiiiii»iiiiiniiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiinmiiiiiiiimiil»ii«niim«iinii» pet kazenski strel, ki ga je zakri- ' ———— ARLBERG - KANDAHAR vil Kuk. Tržačani so postavili zid, ki pa ni zadržal Sgrazzuttijeve bombe. Na žogo se je pognal Mantellato, ki je izgubil ravnotežje in padel, a Momesso je bil že pri njem in usnje je ponovno zatreslo mrežo rdečih. 2:0 in praktično konec upov za Tržačane, še posebno po 20’, ko je sodnik, čeprav prekrška ni videl, izključil iz igre Ri-dolfija. Z desetimi se pač Trie-stina ni mogla več meriti z bolj odločnimi Furlani, ki so sicer pokazali tudi številne hibe, a tudi vrline, ko so se znali pošteno postaviti po robu gostom, ko so se ti prikazali v njihovem kazenskem prostoru. Lahko se tudi reče, da bi lahko zmagali še z večjim rezul. tatom, če ne bi bilo pred tržaško mrežo Colovattija, ki Je s sijajnimi posegi večkrat prestregel žoge, ki so bile usmerjene v cilj. Udinese sl je tako zagotovila peto zmago v derbiju proti štirim Triestine, medtem ko je stanje neodločenih izidov... neodločeno: 13:13. iiiiimiiaiiiiiiiiiiiiuniiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiMiiimiimiiiiiniiimiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiim ITALIJANSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO A LIGE Prva zmaga Splugen Brdua na tujih tleh v Bielli Simmenthal še vedno solidno v vodstvu SPLUGEN BRAU — ARAMIS 69:68 (42:40) ARAMIS: Nighingale 9, Pizzichemi 23, Fattori 2, Ovi 19, Polzot, Tarantino, Macoratti 15, Caivlno. SPLUGEN BRAU: Medeot 15, Rossi 4, Ponton 13. Krainer 3, Tomasi 4, Pozzecco 4, Green 26. Goriški košarkarji Splugen Braua so v nedeljo slavili prvo zmago na 'tujem igrišču. Premagali so namreč Aramis iz Bielle in tako dosegli 2 nepričakovani točki, ki bosta nedvomno izredne važnosti za končno lestvico, in sicer za izpad v B ligo. V nedeljo so se goriški fantje oddolžili za zadnje ne preveč solidne nastope. Predvsem je ponovno zablestel Ponton, ki je bil v režiji odličen, toda tudi ostali košarkarji so se več kot solidno obnesli in tako tudi povsem zasluženo dosegli zmago, pa čeprav le z eno točko razlike (60:68). Nedvomno pa je k zmagi Spltlgen Braua pripomogel tudi slab nastop domačinov, ki so v nedeljo popolnoma izgubili svojo napadalno moč in bili tudi v obrambi precej pomanjkljivi. Predvsem pa je odpovedal Američan Nichtin- Slalom za Messnerja kombinacija za Killyja SESTRIERE, 6. — Jean Claude Killy je tudi tokrat zmagal. Osvojil je prvo mesto v kombinaciji, medtem ko se je moral odreči uspehu v slalomu, kjer sta ga premagala dva Avstrijca: Heini Messner in Gerhardt Nenning. Izid nedeljskega slaloma je naslednji: 1. Heini Messner (Av.) 108”57 2. Gerhard Nenning (Av.) 108”97 3. Jean C. Killy (Fr.) 109”08 4. Louis Jaufret (Fr.) 116”61 5. Werner Bleiner (Av.) 112”04 6. Herbert Huber (Av.) 112”81 7. Bernard Orce (lFr.) 114’’52 8. Stefan Sodat (Av.) 115”07 9. Alain Blancard (Fr.) 115”29 10. Andreas Sprecher (šv.) 115”90 LESTVICA ALPSKE KOMBINACIJE 1. Jean Claude Killy 2. Gerhard Nennig 3. Heini Messner 4. Bernard Orcel 5. Wemer Bleiner 6. Louis Jaufret 7. Herbert Hubert 8. Stefan Sodat 9. Andreas Sprecher 10. Alain Blanchard točk 2,45 21,05 22,32 37.30 40,47 44,09 50,22 54,02 60.31 64,51 Brescia - — Inter (0:3) -2 Fiorentina — Cagliari (1-0) l Foggia - — Juventus (0-0) X Lecco — - Bologna (1-2) 2 Milan - - Vicenza (2-0) 1 Napoli - - Venezia (4-0) I Roma — Lazio (0-0) X Spal — Atalanta (1-0) ,1 Torino - — Mantova (2-0) 1 Livorno — Palermo (2-1) l Sampdoria — Padova (0-0) X Treviso — Monza (0-0) X Perugia — Maceratese (3-1) 1 KVOTE 13 — 12 — 327.700 lir 14.300 » 1. — 2. — 3. — 1. 2, 1. 2. 1. 2. Pinedo Pasternak Fajar Jacopone Jagar Stelvio 1 X 4. — 1. Cockney 1 2. Lafont 2 5. — 1. Gibeppe 1 2. Brighenti X 6. — 1. Mascaret 1 2. KVOTE Rio Rocchetta 2 12 — 870.100 lir 11 — 66.465 » 10 — 6.991 » gale, kar je občutila celotna ekipa, ki se Je le v končnih minutah opomogla, kar pa je bilo seveda prepozno. Povsem pozitivno pa je zaigral «goriški» Američan Green, ki je bil tokrat izredno točen v metih, saj je dosegel več kot soliden osebni izkupiček (26 točk) in bil na odbitih žogah vedno gotov. Ostali goriški predstavniki pa so standardno zaigrali, razen seveda Ponto-na, ki je s svojo režijo odločno pripomogel k zmagi. Med domačini je bil najbolj učinkovit Pizzichemi, ki je dosegel 23 točk; delno pa je odpovedal najboljši strelec Aramisa Ovi. Tudi tokrat pa sta bila sodnika glavna junaka tekme, saj sta tik ob zaključku srečanja dosodili kapetanu domačinov Calviniju osebno napako, ki bi jo morala po «sploš-nem mnenju« dosoditi Goričanom. Navijači v Bielli so seveda vzkipeli. Da ni to le oddolžitev sodnljskega bloka zaradi nekaterih sumljivih sojenj proti Spliignu? SIMMENTHAL — CANDV 98:83 (43:40) SIMMENTHAL: Ellini 12, Mašini 26, Vianello 16, Chubin 30, Ongaro 2, Rtminucci 6, Pieri 6, Binda. CANDY: Giomo, Pellanera 12, Lombardi 11, Mills 20, Raffaele 20, Cosmelli 12, Borghetti 4, Rundo 4. IGNIS — NOALEX 85:67 (43:37) IGNIS: Flaborea 4, Bufalini 10, Cescutti 5, Vittori 33, Gergati P. 9, Meneghin, Gergati R„ Villetti 3, MoKenzie 21. NOALEX: Cedolini 25, Calebotta 13, Guadagnino, Vaccher 2, Bottan 2, Ferro 6, Albonico, Djurlč 17, Za-marin 2. BUTANGAS — ORANSODA 69:60 (36:22) BUTANGAS: Bertini 17, Marchio-netti 12, Lesa 4, Scrocco 2, Paolini Pulin 16, Cavalllni 1, Werner 17. ORANSODA: Burgess 4, Merlati, Barlucchi 10, Recalcatl 8, Sarti, De Simone 19, Frigerio 14, D’Aquila 5. ALL’ONESTA’ — FARGAS 66:63 (28:32) ALL’ONESTA': Vatteroni 6, Ma-socco 4, Gallebti, Bulgheroni 4, Za-natta 6, Vescovo 8, Gatti 18, Isaac 19, Dal Pozzo 1. FARGAS: Marcassl 3, Garibaldi, Chirico 2, Natalini 4, Andreo 10, Compini 6, Guantini 15, Bernardini 4, Ali en 19. CASSERA — PETRARCA 60:59 (28:34) CASSERA: Orsi, Orlandi 14, Ber-gonzoli 7, Granucci, Gessi 2, Bruni 5, Andrew 8, Sardagna 22, Angelini 2. PETRARCA: Moe 21, Varotto 2, Formenti, Tonzig 8, Stefanelli 3, Peroni 14, Jessi 11. LESTVICA Simmenthal 17 16 1 1424 1207 32 Ignis 17 14 3 1395 1151 28 AirOnestA 17 10 7 1220 1204 20 Noalex 17 1) 8 1144 1154 18 Candy 17 9 8 1244 1277 18 Oran soda 17 II 9 1206 1191 16 Butangas 17 8 9 1110 1216 16 Petrarca 17 7 10 1061 1046 14 Fargas 17 6 11 1058 1169 12 Splugen Brau 17 5 12 1096 1159 10 Cassera 17 5 12 1115 1206 10 Aramis 17 5 12 1109 1202 10 PRIHODNJE TEKME Oransoda — Aramis Petrarca - - Ignis Simmenthal — Butangas Cassera — AllGnestA Spliigen Brau Candy Noalex — Fargas Sarajevo Partizan Dinamo željezničar C. zvezda Hajduk Vardar Vojvodina Radnički Velež Rijeka Olimpija Beograd Zagreb Sutjeska Čelik LESTVICA 16 11 4 16 9 4 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 8 6 9 2 1 27 j? * 29:11 i 22:11 » 3 2 5 4 5 6 4 i s;#; 9 16:22 8 15:2i 9 17:3 5 9 14-34 21:11 28:24 28:18 28:27 23:21 19:17 18:19 3 11 II. LIGA (ZAHOD) Bosna—Borac 0:1 Borovo—Lokomotiva 3:1 Varteks—Šibenik 0:1 Bratstvo—Istra 1;0 Leotar—BSK 2:0 Sloboda—Famos 4:2 Slavonija—Maribor V.2 Trešnjevka—Segesta 0:1 LESTVICA (0:0> (2:0) (0:1) (0:0) (i:0) (2:0) (i:l> (0:1> Maribor 18 13 5 0 Sloboda 18 10 3 5 Šibenik 18 10 3 5 Lokomotiva 18 9 4 5 Rudar 18 8 6 4 Trešnjevka 18 7 6 5 Slavonija 18 8 4 6 BSK 18 8 3 7 Segesta 18 7 4 7 Aluminij 18 7 4 7 Borovo 18 4 8 6 Famos 18 5 6 7 Leotar 18 4 7 7 Varteks 18 3 8 7 Bratstvo 18 3 7 8 Borac 18 5 3 10 Bosna 18 2 7 9 Istra 18 2 8 10 tl 29:18 32:22 32:24 24::18 2 28:23 31:27 31:29 20:28 25:2!i 25:29 2V.*> - 19:19 « 21:3 3 22:35 1 15:2I lO 15:33 1U ""■i"11.hi i iii im n n ni im im im mi iiiiiiiniiiiiiiiiii m iiniiiiii m nuni im niiiiiiiiii nuni iiiiiii11^111 MOŠKA KOŠARKARSKA B LICA Llovd Adriatico zopet brez točk Tržačani klonili leaderju lestvice RAMAZZOTTI: Cappelletti 12, Pessina 6, Nizza 2, Ferri 5, RftVs11 co 5, Brega 10, Macchelli 9, Carmellini 8, Rossito, Aytni'k 7. ..-n LLOYD ADRIATICO: Mocenigo, Brumabti 16, Zovatto, 3, Fortunah 8, Bianco 6, Bicci 10, Tarabocchia, Apostoli, Narder 6- Tržaški Lloyd je moral v nedeljo ponovno kloniti na tujem igrišču. Tokrat so se Tržačani pomerili z leaderjem lestvice Ramazzottijem. Vsekakor pa so Marinijevl igralci zapustili lep vtis, saj so se do konca upirali domačinom, ki so po postavi precej večji od Brumattija in drugih in so zato skoro nepremagljivi na odbitih žogah. Domačini pa so bili tokrat tudi precej točni v metih z razdalje in zato je vsak up v zmago tržaških predstavnikov splahnel. Brumatti se je sicer potrudil, da bi deloma zmanjšal premoč domačinov, toda ostali igralci Lloyda so bili tokrat prepočasni in tudi precej netočni v podajah. In tudi sam Brumatti je bil vedno v težavah, kajti imel je za neposrednega nasprotnika (obe ekip) sta branili na moža) odličnega Bre-go, ki je delno onemogočil najboljšega strelca prvenstva. V nedeljo pa n: nastopal v vrstah Lloyda mladinski reprezentant Schergat, katerega je Marini iz disciplinskih ukrepov kratkomalo pustil doma in je s tem hotel nedvomno opomniti ostale igralce, da bo v primeru neresnosti ostro ukrepal. In gotovo se je Schergatova odsotnost v nedeljo močno poznala, kaj- ti zmanjkal je tako režiser, poznal izrabiti Brumattijeve “Lasti-tunatijeve realizatorske 1®*«. Kljub temu pa so bili Tržač»*,0 i koj v uvodnih delih igre ~~ pif vodstvu, toda so morali kina1 ^ i dati orožje nasprotnikom, ** njev hitrimi protinapadi intočniDU ep-nadoknadili razliko 8 točk in ko povedli v vodstvo. \roP^e Drugi polčas ln predvsem » a v poteze tekme so bili poP0'^ korist Ramazzottija, ki je tako gal z rezultatom 64:49. REZULTATI B LIGE ‘Ramazzotti — Lloyd Adr. ‘Snaidero — Faema ‘Albor — Becchi ‘Bernati — Smeg ‘Elettroplaid — Italsider LESTVICA . Ramazzotti 13 11 2 865 Becchi Fides Bol. Algor Snaidero Lloyd Adr. Italsider Faema Benati Smeg R.E. Elettroplaid 14 11 3 1086 13 8 5 915 13 8 5 894 13 7 6 870 14 6 8 991 13 6 7 793 14 6 8 908 »3 14 5 9 Inl 888 !3 4 9 875 »l8 4 14 2 12 753 ” 0 i! ¥ 8 ;« iii***: CARLO LEVI Na začetku ulice proti mestu, je neki zidar pustil za seboj na dveh stebrih v ometu včrtkan napis: «30. julija 1935. Vhod za osle. Spicch inglesi.« V porušeni cerkvi svetega Do-menica, ki je bila v bližini razkošnega hotela, je ležal v bližini zidu med razvalinami kip nekega vojščaka v bojni opremi, ki spi naslonjen z desnim laktom na dolgo bojno sabljo ob boku. Mimo nas so hodile po cestah ženske s Širokimi obrazi, z lasmi, spletenimi v venec in z velikimi, dolgimi očmi in videti so bile kakor arhaični kipi, za hišami, drevesi in skalami pa se je vzdigovala sinja Etna, prekrita s snegom. , , Toda že smo pustili za seboj Taormino, ta z dragulji okrašena vrata Sicilije in Jonije in vlak je tekel ob obali, ob grški obali ribičev in kmetov. V Giardini smo videli skoraj na vseh vratih pritrjene žalne trakove, mnogi med njimi so bili zaradi starosti obledeli na soncu; na žalnih trakovih smo brali tiskane napise: «Svojemu soprogu«, ((Svoji materi«, «Za svojega očeta«, «Za svojo ženo«, «Za moža«, «Za sina« in tako naprej. Celo na vratih postaje Giardini je visel žalni trak in bil morda posvečen kakemu železničarjevemu sorodniku. Polja so bila zdaj polna ljudi pri delu, ženske so obirale oljke, kmetje in mladeniči pa so delali v nasadih južnega sadja in videti je bilo kot da je to ljudstvo srečno v svoji vitkosti in ljubkosti. Toda nenadoma je ta zeleni in zlati paradiž pretrgal velik, črni pramen, podoben neizmernemu žalnemu traku, razgrnjenem po tleh: to je bila velika gmajna pri Mascali, razsežnost okamenele lave, ki se je leta 1928. razlila iz daljnega kraterja prav do morja in potopila vso pokrajino pod svojim črnim in razžarjenim valom. Zdaj so naselje Mascali zgradili malo niže, tik pod visokim bazaltnim zidom, kjer težaki lomijo kamen in odpirajo nove prehode. Zgoraj, kamor se je pogled izgubljal proti gori, pa je vladal črni nered resnične narave, mlade in rastoče narave, okameneli dim razbeljene notranjščine sveta, črno vzvalovano morje, nagubano, nakodrano in prekajeno, črno mleko sesca Etne, ki se je razlilo v črnih potokih po zelenih, nezavarovanih poljih. To so bile bežne podobe, ki pa so nam jih že nadomestile podobe imenitne cerkve v Aci-reali, zakrivljena morska obala pri Aci Trezza, vsa prekrita s pisanimi barkami, kiklopske skale, ki jih je bruhnila Etna-Polifem v morje in Acijski grad, pokončen in črn na svoji velikanski bazaltni pečini. In že smo se pripeljali med predmestja Catanie, med hiše v Ogninu, zgrajenem na sesirjenem dimu viharne lave in že smo v črni Cataniji, ki je sezidana iz dima. S postaje smo se odpeljali v stari, raz-klamani kočiji, ki je bila vsa v oguljenem usnju in s črno zaprto streho in ki jo je vlekel s širokimi koraki star, črn konj; in preko širokih, ravnih, obljudenih in prekajenih cesta smo se zlili v središče, med čudeže tega najlepšega mesta iz sedemnajstega stoletja. Bil je prvi somrak; Via Etnea je bila prepolna brezštevilne množice, kakor da mesto nima samo svojih tristo tisoč prebivalcev, temveč milijon, dva milijona prebivalcev, morda celo več in da so prav vsi stopili na to cesto zato, da bi se ogledovali, se ozirali okoli in se v polsenci pogovarjali. Ceste so bile temačne, kakor da bi še vedno trajala zatemnitev iz časov vojne, toda za to morajo biti prebivalci hvaležni, tako so mi rekli, monopolu elektriške družbe. Vajeni so že te temačnosti in zato prihaja tem bolj v luninem soju do izraza arhitektura Vaccarinija. Via dei Crociferi ima ponoči neki skrivnosten čar med svojimi cerkvami in lokom, čeprav se tukaj več ne podi, kakor v sedemnajstem stoletju, konj brez glave. Grad> Ursino gleda na morje in, od katerega ga je ločila lava in nedovršeni, črni stolp Benediktincev z velikim pročeljem, ki se še bolj črn dviguje v črno nebo. Kamniti sloni krasijo trge in palače in nosijo na hrbtih začetni črki svetnice. Sveta Agata je povsod naslikana in divji jetničar ji s kleščami trga prsi. Spremlja me množica mladeničev, starih in novih prijateljev, ki so postajali čedalje številnejši: pri vseh sem opazil nekakšno skrajno in resnično ljubkost združeno s smislom za pogovor, grško jasnost in grško sofistiko. Hodili so po cestah in kavarnicah, opazovali osebe in ocenjevali njih značaje. Pri prebivalcih Catanije je prav posploševanje eno poglavitnih nagnjenj helenističnega duha. Zdi se, da svoj čas preživijo tako, da v resničnost preoblikujejo različne tipe, si izberejo neko žrtev vplivajo nanjo in jo oblikujejo iz golega zadovoljstva po nekem svojem načrtu samo zato, da jo lahko opišejo, kakor tisti slikarji iz sedemnajstega stoletja, od katerih so se v muzeju ohranili osnutki slik, ki so jih prej upodobili v kiparstvu. Pogovarjali smo se o svetnici, o njenem divjaškem prazniku, o slaščicah, ki jih pripravljajo nune in ki jim pravijo «minne di vergine« in o očitnem dejstvu, da dojka svete Agate ni nič drugega kot Etna, ta zemeljska dojka in končno smo govorili o očitnih zvezah med mučenjem in izbruhi ter ponovnem rojstvu zemlje. Pripovedujejo o grškem karakterju Katancev, c njihovih načinih izražanja kot «vai a farti una lavanda di cicale e ti riempi di canzani«*) ali pa «hai piti corna dl un panaro di crastulli« (lumaconi) **) in še drugih podobnih rečeh, ki gotovo lahko še izhajajo iz časov grške kolonizacije. Dalje pripovedujejo o grški tradiciji, o lepoti življenja kot umetniškem delu in bajajo o prečudovit111^) ljufijah, kjer pod ljubeznivimi okraski izgine krivda- ^ prijatelj nam je pripovedoval zgodbo, ki se je pred kTp^ef končala pred sodiščem. Neki starejši kmečki par iz je noja je imel edino hčer, ki še ni bila poročena, bila P 5t» malce debelušna in hotela sta ji najti moža. Nekega dn j,fo se jim predstavila (bilo je takoj po koncu vojne) a^ oblečeni moški in ženska in povedala, da ju pošilj0 -st» odvetnik iz Catanije, čigar imena zavoljo obzirnosti j« povedala, toda pokazala sta njegovo fotografijo: na niel je bil prelep mladenič, ki je bil povrhu še bogat. Poslal J ^er z namero, da bi zvedela, če lahko zaprosi za njeno rol?0L§če: kmeta odvetniku nista zaupala, sta ga povabila, naj jo oX>„^ potem bodo pa videli. Naslednji teden je prelepi odVjt5il0' prišel v spremstvu dveh botrov. Dekle se je vanj zalJ pStj* določili so poročno slavje, medtem pa so bili vsi v kmetovi hiši in teden dni so veseljačenju. Po kosilu se je ženska na vrtu ^ nekim drevesom in obležala pod njim brez zavesti: bot pi in ce ie ovil119 in med prerokovanjem je dejala, da je na mestu, 0# j»v preživeli v praznovanj nska na vrtu zrušil®^ so ijim brez zavesti: vpili, naj se je nihče ne dotakne, ker je v transu se prebudila, bi morala umreti. Zenska se je tresla, c’ in med prerokovanjem je dejala, da je na mestu, je zrušila, skrit pod zemljo zaklad do katerega pa ni priti prej preden ne bo na tem mestu pod drevesom. ^ izgubila svojega devištva domača hči. Stari kmet, l‘J~“ žena in hčerka so se pričeli posvetovati, hrepenenje P t* kladu pa je bilo tolikšno, da so prostovoljno sPre. 0pr8; pogoj: saj končno ne gre za drugo kot da že vnaprej J^i vijo bližnje svatovanje. Obred so v splošnem veselju oPj^l pod drevesom; potem pa so takoj pričeli kopati in Pr: se je zabojček, prepoln zlata. *) Pojdi se skopat v ptičje mleko (prosti prevod) (°P' *) Več rožičkov imaš kot jerbas polžev, (op. prev.) jji (Nadaljevanje sle -vn»P % finicnMi«TVO- TRST — UL MONTECCHI 6 II TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - _ » t lir DOlletna 4 400 lir celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst U's ,9sK» P trni. »niT n»s i lubliana Stari tre 3/1 telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega sf-lpca: trgovski 150, finančno-upravnt 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglas1 40 lir beseda - Oglasi ‘ bfKJ. Arni, uzb, j j . a ^jsjw kraJne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubblicitš Italiana« - Odgovorni urednikž STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst_________________________________________