Leto XLV - št. 8 - CENA 30 SLT
e2glas
Kranj, petek, 31. januarja 1992
Do sporazuma o novi volilni zakonodaji je še daleč
Stranke na dveh bregovih
Tretje usklajevanje slovenskih parlamentarnih strank, na četrtega prihodnji petek bodo povabili tudi predstavnika izvenparlamentarnih strank, o novi volilni zakonodaji ni prineslo sporazuma. Stranke so razdeljene v dva tabora: v prvem je skupina štirih strank, ki zagovarja kombinacijo večinskega in proporcionalnega volilnega sistema, v drugem pa šest strank, zagovornic korigi-ranega proporcionalnega sistema.
Ljubljana, 30. januarja - Predsedujoči koordinacije dr. Dušan Plut je poskušal najti kompromis, s katerim pa nihče ni bil zadovoljen. Strankarska razdvojenost je ostala, volilna strokovna skupina pa je dobila ponovno nalogo, da razdela oba modela, ki jih zagovarjata skupini. Razprava je dobila nov element: izvedba volitev ob smiselni uporabi sedanje volilne zakonodaje, če se slovenska politika do jeseni, ko morajo biti po ustavi izvedene volitve in lahko predsednik republike prevzame oblast, ne bo uspela dogovoriti za nova pravila igre. Posebej Liberalna stranka je vztrajala, da je za pripravo volilnih zakonov zadolžena tudi vlada (Vitomir Gros), in predloge, naj se z volilnim klobčičem pozabava tudi ustavna komisija. Narodna demokratska stranka pa je celo predlagala vseljud-ski referendum o novem volilnem sistemu. Razprava se sedaj večinsko vrti okrog volitev 90-članskega državnega zbora in manj predsednika države, skoraj nič pa o volitvah državnega sveta, kjer je kolobocija še večja, saj nimamo niti lokalne samouprave, ki naj bi imela v svetu 22 svetnikov, niti še nimamo organiziranih delodajalcev in delojemalcev. Nekateri bi ta drugi 40-članski zbor kar ukinili ali izvolili samo predstavnike lokalnih skupnosti (dr. Jože Pučnik, Jožef Školč), drugi blok pa predlaga začasno ureditev volitev v ta zbor (Ivan Oman).
Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka, SDZ - Narodna demokratična stranka, Slovenski krščanski demokrati in Demokratska stranka so zagovorniki kombinacije večinskega in proporcionalnega sistema v državni zbor. Približno polovico poslancev naj bi izvolili po večinskem sistemu (izvoljen je kan-
didat z največ glasovi), približno toliko ali še manj pa po proporcionalnem sistemu, ko bi se volilci odločali med strankarskimi listami. Argumenti: ljudje hočejo voliti ljudi, ne samo stranke, v državni zbor mora priti tudi regionalna zastopanost, osnova je državljan, ne stranka.
Socialistična stranka, Socialdemokratska prenova, Socialdemokratska stranka, Zeleni, Liberalna stranka in Liberalnodemokratska stranka so zagovornice proporcionalnega sistema z možnostjo preferenčnih glasov, kar pomeni, da bi ljudje razen strank volili tudi posameznike. Dosežena bi bila večja strankarska barvitost državnega zbora, eden od pogojev za zagotovitev tudi lokalnega interesa pa bi bilo obvezno bivanje kandidata v volilni enoti, skratka, možnost združitve interesa stranke in volilcev. Nasprotnemu taboru je bil vržen oster očitek, da hoče ukiniti stranke in z večinskim sistemom vzpostaviti vladavino ene ali kvečjemu dveh strank, pri čemer je bil še posebej oster dr. Pučnik, ki je navijanje za večinski sistem očital tudi strokovnjakom, ki so pripravili osnovna gradiva za volilno zakonodajo.
Z zavlačevanjem priprave volilne zakonodaje pa se spet aktualizira drugo vprašanje: nova vlada in mandatar. Bo spet oživela možna koalicija okrog dr. Drnovška, ki jo razen Liberalnih demokratov, socialistov, in prenoviteljev utegnejo spet okrepiti Kmečka stranka, Zeleni in Socialdemokratska stranka. Zadnje tri stranke naj bi šle v igro, če do poletja ne bo volitev, zanje pa je na osnovi včerajšnjega razgovora sodeč vedno manj možnosti. • J. Košnjek
•kseniški in radovljiški pedagogi protestirajo:
Ljubljanski lobi zapira šole
S centralizacijo se skuša reševati nezaposlenost učiteljev v Ljubljani
Jesenice, 30. januarja - Ministrstvo za šolstvo in šport je v svoji naj-n°yejši racionalizaciji mreže srednjih šol predvidelo, da se v Rado-yUici ukine ekonomska šola, na Jesenicah pa zdravstvena šola in izobraževanje za nekatere poklice na metalurški šoli, predvsem strojni tehnik. Jesenicam bi tako ostalo 130 vpisnih mest na gimna-z,j«i dva letnika 3 - letne poklicne šole in nekaj šol po skrajšanem Programu. Za 443 osnovnošolcev bi bilo na voljo le 225 vpisnih mest.
.Na sestanku so se predstav-niki jeseniškega in radovljiškega šolstva skupaj s predstavni-Zavoda za poslovanje, Žele-2aTOe, občine in Bolnice Jeseni-Ce ostro in odločno uprli kakrš-nemukoli ukinjanju oddelkov Srednjih šol. Zdravstvena šola Jesenice je v 29 letih obstoja UsPosobila 1.021 medicinskih ehnikov in »pokriva« vso Go-enjsko. V njej se izobražujejo
dijakinje večinoma iz vasi in nesprejemljivo je, da bi se v takih socialnih razmerah morali voziti v Ljubljano, saj ne zmorejo ne stroškov vožnje in ne bivanja v internatih. Tako kot so zavrnili odgovor ministrstva, da so prevozni stroški »stvar
drugega ministrstva« in ne šolskega, so vse po vrsto zavrnili tudi druge argumente, vključno s tistim, da je v Sloveniji brez
MERKUR
20 % znižanje cen igračam
v Mladem potrošniku na Gregorčičevi 8 v Kranju
Obravnava proti majorju JLA Danilu Radovanoviću preložena
Nadaljevanje po zaslišanju prič
Senat ugodil zagovornikom, da kot priče zasliši še pripadnike J A, obtoženec ostaja v priporu.
Kranj, 30. januarja - V torek se je na kranjskem temeljnem sodišču pred velikim senatom začela obravnava proti 40-letnemu majorju Danilu Radovanoviću. Obtožen je umora avstrijskih svobodnih novinarjev Nicolasa Vogla in Norberta VVernerja 28. junija lani na brniški letališki stezi. Obtožnica trdi, da je Danilo Radovanović, tedaj poveljnik prvega oklopnega bataljona iz vrhniške vojašnice, razporejenega ob južnem delu letališke steze, ukazal streljati na novinarsko terensko vozilo nissan. Stanko Ignjatović je z rafalom iz protiletalskega mitraljeza vozilo zadel, avto se je vnel, novinarja sta v njem zgorela. Radovanović je od 20. oktobra lani v preiskovalnem priporu.
Po treh dneh je sodni senat obravnavo prekinil za nedoločen čas. Obravnava se bo nadaljevala bodisi z neposrednim zaslišanjem ostalih prič na kranjskem temeljnem sodišču, če to ne bo mogoče, pa z zasli-
šanjem na prvem občinskem sodišču v Beogradu. Senat je namreč ugodil predlogu Rado-vanovićevih zagovornikov Mi-lasna Vujina iz Beograda in Igorja Beleta iz Kranja, da kot priče zasliši še pripadnike JA,
dela 800 zdravstvenih delavcev, da so večje šole bolj kvalitetne, da so honorarni pedagogi na šolah premalo sposob-nL.Več kot očitno je, da za Ljubljano veljajo posebni kriteriji, da se šolstvo centralizira in rešuje nezaposlenost v Ljubljani, da so prisotni politični vidiki in ne strokovnost. Pritisk ljubljanskega lobija je tako močan, da se na podeželju zapirajo šole, kar pomeni, da bo podeželje ostalo brez kadra in razvoja, saj je jasno, da bližina šole kroji poklicne odločitve in da kader ostaja tam, kjer se šola. Cinizem brez primere pa je, da ministrstvo zamahne z roko, ko gre za stroške prevozov dijakov. Danes starši otrokom, ki se vozijo z Jesenic na Bled, niti avtobusnih vozovnic ne morejo več kupiti...
Podeželje bo po takih in podobnih »horuk« centralističnih akcijah, ko so ministrstva popolnoma neusklajena, ko niti ekonomske razvojne strategije Slovenije nimamo, očitno res postalo provinca. Revna, zaostala, s kadrovskim potencialom, ki mu je centralistična oblast zaprla pot do šolanja in znanja. • D. Sedej
Razširitev kazenske ovadbe zoper Igorja Trillerja
Ovadba za milijon šilingov
Izplačati naj bi si jih dal brez odobritve stečajnega
senata Elana
Kriminalisti UNZ Kranj so temeljnemu javnemu tožilstvu posredovali poročilo, po katerem je stečajni upravitelj Elana Igor Triller osumljen, da si je brez odobritve stečajnega senata v Elanovem podjetju Elan Holding Brnca v Avstriji dal izplačati 60.000 avstrijskih šilingov na mesec. S tem si je pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 963.732 šilingov oziroma 9,285.438 tolarjev. Prav tako je dal Triller tudi članom stečajne ekipe neupravičeno izplačati 2,438.649 tolarjev. S tem je stečajno maso Elana oškodoval za 11,724.087 tolarjev.
Poleg tega je Igor Triller osumljen tudi ponaredbe ali uničenja uradne listine, ker v načrtu stroškov stečajne ekipe stečajnemu senatu ni prikazal navedenih izplačil Elan Holdinga Brnca.
BiH prepovedala izvoz
Kranj, 30 januarja - Območna gospodarska zbornica v Kranja danes obvešča podjetja, kaj vse je vlada Bosne in Hercegovine prepovedala izvažati, na seznamu mi predvsem izdelki bazične in prehrambene industrije.
Spisek izdelkov je dolg, prepoved izvoza iz Bosne in Hercegovine pa ne bo veljala le za tiste republike, s katerimi se bodo to posebej dogovorili, oziroma bo zanje veljalo načelo izmenjave. Izjeme pa lahko na predlog Gospodarske zbornice BiH odobri ministrstvo za gospodarstvo, v primerih seveda, ko vsled prodaje ne bodo prizadeti ekonomski in drugi interesi BiH.
Na seznamu je premog, izdelki črne in barvne matalurgi-je, sol, cela vrsta kemičnih izdelkov, umetno gnojilo KAN, kemična vlakna, pralni praški, les, celuloza in papir, papirnata embalaža, izdelki živilske industrije, moka, sveže in konzervirano meso, sladkor, jedilno olje, star papir in staro železo, žito, industrijske in krmilne rastline, govedo, mleko in izdelki gozdov. • M. V.
CELOVEC - CENTER - D0MGASSE 4, Tel.: 9943-463-55400
1NASLOV ZA . FOTO - PROFESIONALCE
VEDNO V PONUDBI:
FUJI - KODAK AGFA FILMI IZREDNE CENE VIDEOKASET
P'
Velika izbira pohištva za opremo stanovanj.in poslovnih prostorov GOTOVINSKI POPUSTI V SALONU POHIŠTVA
JAK@B
nad pivnico Evropa v Kranju. Tel.: (064) 216-661_
soudeležene v junijskem dogodku na letališču Brnik: Bakica, Rosica, Vujičića in Mehme-doviča, ki so zdaj v Beogradu in kot pripadniki JLA nimajo dovoljenja za prestop državne meje. Senat je ugodil tudi predlogu za zaslišanje izvedenca medicinske stroke dr. Jožeta Lovšina v zvezi z obdukcijskim zapisnikom, zavrnil pa predlog za zaslišanje Stanka Ignjatovi-ća, ker je proti njemu uvedena preiskava in razpisana tiralica, ter novinarja Slovenskih novic Mirka Kunšiča. Glede predloga tožilstva, da se sodišče zasliši tudi gasilce, se je senat odločil za poizvedbe, kdo je bil gasilec na Brniku 28. junija lani v kritičnem času.
Zahtevi zagovornikov, da sodišče odpravi pripor proti Danilu Radovanoviču, senat ni ugodil. Nekaj pred drugo uro včeraj je sprejel sklep, da Radovanović ostane v priporu, ker priporni razlog še vedno obstaja, ob tem pa sodišče ugotavlja na osnovi dosedanjih pričevanj na glavni obravnavi in priloženih dokaznih materialov, da ostaja utemeljen sum kaznivega dejanja umora in se zato pripor za Radovanovića podaljša za nedoločen čas, oziroma do zaslišanja novih prič. Obtoženec ni državljan Slovenije, v Sloveniji nima stalnega bivališča, družine, ne zaposlitve, nič ga ne veže na Slovenijo, iz česar je mogoče sklepati, da bi Slovenijo zapustil, če bi ga izpustili iz pripora. Na ta sklep ni pritožbe. O H. Jelov-čan, foto: G. Šinik
Več na zadnji strani.
stran 18
Ali bo nov rekord?
ui
xo
O.
o
<
o
UI
III
2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Petek, 31. januarja 1
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
JOŽE KOŠNJEK
Bučarjev pospešek skupščini
Poslanci slovenske skupščine, vodje poslanskih klubov in predsedniki delovnih teles skupščine so prejeli pismo predsednika slovenskega parlamenta dr. Franceta Bučarja, s katerim jih seznanja s sklepi vodstva skupščine v prid usklajenejšega in učinkovitejšega dela najvišjega slovenskega predstavniškega telesa.
Bučarjev pospešek skupščini je bil nujen, utemeljen in razumljiv, saj je razlogov, da je to storil, na pretek. Skupščina je v pičlih dveh letih svojega delovanja v sedanji sestavi res sprejela s potrebno, največkrat dvotretjinsko večino, glavne osamosvojitvene zakone. To pa je tudi vse. V proceduro prihajajo novi in novi zakoni ob tem, da stari, ki čakajo na dokončni poslanski da, čakajo že mesece in mesece, s tem pa se kup nedokončanih zadev samo veča in obremenjuje predlagatelje in poslance. Poskus spre-i ma zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij je spodletel. Poslanci se nikakor ne morejo zediniti glede sprejema zakona o adrugah in zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pri sprejemu zdravstvene zakonodaje še niso na cilju, prav tako pri lekarniškem zakonu. To so zakoni, ki bi morali že veljati. V najboljšem primeru, skupščina se namreč zaradi šolskih počitnic sestaja šele 12. februarja, jih lahko sprejmemo do konca februarja, torej, ko se bo prvo četrtletje že počasi končevalo.
V opravičilo skupščinski neučinkovitosti lahko štejemo podedovano staro sestavo parlamenta s tremi zbori, ki so usojeni na mučno medsebojno usklajevanje posameznih zakonov in poslanskih dopolnil. Ker je strankarska sestava zborov različna, je hudo tvegano in negotovo tudi glasovanje, saj je zakon v enem zboru lahko sprejet, v drugem pa pade. v takem primeru pa je rešitev usklajevanje, največkrat neuspešno, kar se je na nekaterih primerih že pokazalo. Izhod je sicer skupna seja z večinskim odločanjem, vendar je po razpadu Demosa težko vnaprej napovedati, katera večina bo zmagala in kam se lahko obrne glasovalni stroj. Skratka, gre za neke vrste skupščinsko blokado, vendar bolj z vidika še ne dovolj jasne nove politične slike v parlamentu, ko je težko napovedati, kdo bo koga podprl in kdo bo komu odpovedal sodelovanje.
Slišati je bilo že skrajne predloge za ukinitev zbora združenega dela kot ostaline starega sistema in za spremembo poslovnika, ki bi omogočal pogostejše delo na skupnih sejah dveh zborov, ki bi v tem primeru še ostala. Vendar je vprašanje, če bi ta rez v bistvu kaj pomagal, če ne bi povlekli še drugih potez. Takšne pa sedaj predlaga predsednik parlamenta dr. France Bučar, po dogovoru z vodstvom skupščine. S tem je predsednik tudi zanikal trditve, da je vodstvo skupščine v razsulu, da je koordinacija usahnila in da je to glavni razlog neučinkovitega dela 240-članskega najvišjega zakonodajnega telesa. Predsednik predlaga predvsem logične stvari. Predvsem, in to je bistveno, večjo vlogo matičnih odborov, ki jih je v skupščini veliko, pa so se doslej sicer shajali, pa največkrat tudi razhajali brez usklajenih stališč. V prihodnje naj bi bila predvsem ta usklajevanja izrazitejša. Odbori naj bi odločali o dopolnilih na zakonske predloge, ki bodo pravočasno objavljeni, jih vračali predlagatelju, če bo potrebno, iskali soglasja posameznih strank in jih šele potem predlagali za uvrstitev na dnevni red zborov. Predsedniki zborov naj bi uvrščali na dnevni red maksimalno usklajene predloge, o katerih bi se potem izrekali poslanci. S tem naj bi prekinili prakso dajanja dopolnil na skupščinskih sejah, kar se običajno končalo z nesprejetjem, nesklepčnostjo ali s še kaj hujšim. Tudi vlada bo morala narediti korak niže in sodelovati z odbori, prav tako pa tudi zakonodajnopravna komisija. Sedanja skupščinska blokada pa nima korenin samo v skupščini, ampak tudi izven nje, pri predlagateljih zakonov. Tudi njih odgovornost je dati iz rok sprejemljiv predlog, ne pa takšnega, za katerega je že naprej jasno, da bo padel ali pa povzročil hudo kri, če ne zelo hude razprtije.
Kaj drugega v premoščanju skupščinske krize sedaj tudi ni mogoče narediti. Smo ujetniki sedanjega parlamentarnega sistema in z njim moramo živeti ter v njegovem okviru narediti kar se največ da. Do drugačnega sistema in drugačnega parlamenta in odločanja pa lahko pridemo samo z volitvami. O tem pa lahko odločajo samo stranke, ki so sedaj v parlamentu in je zato vsako sprenevedanje povsem neumestno.
Almira prodaja premoženje
Modna hiša na javni dražbi
Radovljica, 30. januarja - V radovljiški Almiri so se že pred časom odločili, da zaradi prevelike zadolženosti in ohranitve okrog 480 delovnih mest prodajo vse premoženje, ki ni nujno potrebno za proizvodnjo. Ob koncu minulega leta so prodali grad Grimšče na Rečici pri Bledu, na javni dražbi, ki bo v ponedeljek v poslovnih prostorih Almire v Radovljici, pa bodo poskušali prodati še modno hišo Pristava na Bledu. Gre za enonadstropno stavbo, z delno urejeno mansardo, s 3.737 kvadratnimi metri uporabne površine ter za 6.882 kvadratnih metrov zemljišča. Izklicna licitacijska cena je 2,6 milijona mark oz. ustrezna protitolarska vrednost. Novi lastnik bo z nakupom stavbe prevzel tudi vse pravice in obveznosti do najemnikov.« C. Z.
Gledališki premieri v Radovljici
Slovenski kulturni praznik, 8. februar, praznuje radovljiška šola vedno na svoj način. Letos sta šolski gledališki skupini Čuki, pod vodstvom Mire StuŠek, in Odprta mare-la, pod vodstvom Jakobine Bračič, pripravili prvi letošnji premieri. Prvo priredbo pravljice Cepiča sreče, ki je namenjena mlajšim gledalcem, in druga igra za nekoliko starejše Vse razen hotela. Obe premieri sta bili v sredo, 29. 1. 1992 v avli šole. Vsi gledalci, tako mladi in tisti manj mladi, so predstavi zelo dobro sprejeli.
Obema skupinama želimo še veliko tako zelo uspešnih nastopov doma in na gostovanjih.
Novinarski krožek OS A. T. Linharta Radovljica
Obrt in podjetništvo
Bo probleme rešil občinski sklad?
V radovljiški občini predlagajo ustanovitev občinskega sklada za razvoj drobnega gospodarstva. S sredstvi sklada naj bi podprli dobre projekte in regresirali obrestne mere pri posojilih.
Radovljica, 27. januarja - Radovljiški izvršni svet je v osrednji točki ponedeljkove seje razpravljal o problematiki obrti in zasebnega podjetništva v občini.
Čeprav gre za zelo pomembno gospodarsko področje, ki je "povsod po svetu eden glavnih nosilcev razvoja narodnih gospodarstev" (tako piše tudi v gradivu), so člani izvršnega sveta gradivo za to točko in še za nekatere druge prejeli šele na seji. Da petnajst strani gradiva in še dve strani stališč odbora, ki je pripravljal gradivo, niso uspeli prebrati med sejo oz. v času, ko so razpravljali o zapisniku prejšnje seje, je kajpak razumljivo; razumljivo pa je tudi to, da je bila temu primerna (vsebinsko skromna) tudi razprava. Člani izvršnega sveta so zahtevali le to, da je treba gradivo za skupščinsko obravnavo dopolniti še z nekaterimi podatki, sicer pa so podprli stališča odbora.
Odbor predlaga, da bi v občini oblikovali sklad za razvoj drobnega gospodarstva, s katerim bi upravljal izvršni svet in iz katerega bi brez dolgotrajnih (upravnih) postopkov zagotavljali denar za podporo dobrim projektom ter za regresiranje obrestne mere pri posojilih. Predlaga tudi, da bi izvršni svet v določenih primerih dal jamstvo za najemanje posojil, in da bi občina za potrebe obrti in podjetništva izboljšala "ponudbo" primernih lokacij in poslovnih prostorov. V odboru menijo, da bi bilo treba zagotoviti večje število lokacij za gradnjo penzionov, ugotoviti, zakaj ni malih vodnih elektrarn na Radovni in na Savi, preveriti možnosti, da bi večja podjetja oddala neizkoriščene ali sla-
V radovljiški občini je bilo ob koncu minulega leta 770 obrtnikov, ki so zaposlovali 459 delavcev, in 619 občanov, ki so opravljali obrtno dejavnost kot postranski poklic. Število obratovalnic je v enem letu poraslo le za en odstotek, število pri obrtnikih zaposlenih delavcev se je zmanjšalo za 15 odstotkov, število registriranih malih obrti pa je upadlo za tri odstotke. Lani je v občini nastalo 129 novih zasebnih podjetij, eno je po likvidacijskem postopku prenehalo delovati, za trije služba družbenega knjigovodstva predlagala stečajne postopke, ki pa še niso -končani. Zasebna podjetja so zaposlovala 177 delavcev, kar je še enkrat več kot predlani; 102 podjetji pa sta bili brez zaposlenih.
bo izkoriščene poslovne prostore, podjetnikom in obrtnikom ponuditi nova komunalno opremljena zemljišča, jim pri tem zagotoviti dodatne olajšave in jim dati še druge možnosti. Odbor tudi predlaga, da bi za obrtnike poenostavili postopke zaposlovanja in da bi bilo zaposlovanje za določen čas brez omejitev, da bi uvedli davek na dodatno vrednost in
da bi do 80 odstotkov ponovno investiranega dobička v celoti upoštevali kot davčno olajšavo Ker se Ljubljanska banka pO mnenju odbora obnaša monopolno, predlagajo, da bi občina konkurenčni banki ponudila lokacijo in prostore; eden od predlogov odbora pa je tudi ta, da bi preverili možnost o postavitvi "tovarne komunalnih odpadkov". • C. Zaplotnik
Vodovod in izvršni svet imata pomisleke
V •
Porodni krči karavanske Julijane
Jesenice, 30. januarja - Pri jeseniškem Vodovodu se sprašujejo, zakaj se nenadoma pri podpisu pogodbe o ustanovitvi družbe polnilnice karavanške vode tako mudi. Če ima Vodovod večji delež, zahteva pred podpisom pogodbe tudi vso dokumentacijo o poteku investicije. O deležu občinske skupščine in družabništvu občine, v na novo ustanovljeni firmi, naj odloči skupščina.
Karavanška voda Julijana, ki naj bi v soboto začela s poskusno proizvodnjo, doživlja kaj klavrn start. Zapletlo se ni zaradi same vode, ki še vedno teče in je še vedno izredno kvalitetna, ampak zaradi pogodbe, ki naj bi jo podpisali podjetje Perne d.o.o. Kranj, Železarna Jesenice, Vodovod Jesenice, občina Jesenice in Commerce p.o. Ljubljana.
Na Jesenicah so daleč od tega, da bi kakorkoli onemogočali tudi za občino donosen in zanimiv projekt. A v zadnjem času se je zgodilo nekaj nepričakovanih zadev, tako, daje imel jeseniški izvršni svet resne pomisleke, da bi pogodbo podpisal, prav enakih pomislekov pa je tudi jeseniško podjetje Vodovod.
Podjetje Perne d.o.o. je namreč predložilo predlog pogodbe, saj brez pogodbe tudi ni soglasja banke za kredit. SKB iz Ljubljane je poslala pismo o nameri, v katerem je pripravljena odobriti kredit v vrednosti 1 milijon 500 tisoč ameriških dolarjev, oziroma 40 odstotkov predračunske vrednosti, kar znaša 87 milijonov 295 tisoč slovenskih tolarjev s 6-mesečnim moratorijem, revalorizacijsko klavzulo, s 15 odstotno realno obre-
stno mero. Družabniki morajo pri tem zagotoviti ostali del investicijske vrednosti ali dva milijona 347 tisoč ameriških tolarjev, podpisati pa se mora tudi sporazum med Vodovodom Jesenice in novo firmo.
Vodovod naj bi bil v tej firmi udeležen s kar 44 do 47 odstotnim deležem, kar pa pri Vodovodu, ki je družbeno podjetje in tudi pri ostalih komunalnih organizacijah v občini vzbuja resne pomisleke. Tudi zato, ker podjetje Perne ni predložilo nobenih dokumentov o dosedanjem poteku investicije in o raziskavi tržišča, razen tega pa je bila javnost obveščena, da ima podjetje Perne blokran žiro račun v višini 24 milijonov tolarjev! Pri Vodovodu se nikakor ne strinjajo, da bi bil vir in cevovod v lasti te družbe, ponujeni kredit ni ugoden, nekateri kadri in direktor so brez prejšnjih dogovorov že na delu v polnilnici - predvsem pa je Vodovod v dvomih zato, ker se naenkrat s pogodbo tako neznansko mudi.
V hudih dvomih je bil tudi jeseniški izvršni svet, ki naj bi bil sopodpisnik pogodbe in družabnik v razmeroma majhnem deležu, a vseeno. Pridružili so se mnenju Vodovoda, da gre vendarle za investicijo v vrednosti kar 3,9 milijona dolarjev, zato morajo biti o vsem natančno poučeni. Še tako simboličen pristop k firmi je lahko tudi rizičen, saj potem nastopijo tudi obveznosti družabnikov. Zato so sklenili, da morajo investitorji predložiti vso dosedanjo dokumentacijo in šele skupščina bo odločila, ali naj občina podpiše pogodbo ali ne. • D. Sedej
Seja jeseniškega izvršnega sveta
Zavarovati Zelence, kmetom pa dati odškodnino
Jesenice, 30. januarja - Različna mnenja članov jeseniškega izvršnega sveta o osnutku odloka o razglasitvi Zelencev za naravni rezervat. Treba je zavarovati ožje in širše območje, kmetom pa za morebitni manjši pridelek dati odškodnino. Zeleno luč bodo dali poslanci v jeseniški skupščini.
Jeseniški izvršni svet je ' obravnaval osnutek odloka o razglasitvi Zelencev za naravni rezervat, saj so Zelenci izrednega biološkega, hidrološkega, geološkega in krajinskega pomena. Naravni rezervat je razdeljen na ožje območje, ki obsega izvire reke Save v Zelencih, strugo Save do Sirčeta ter obdajajoče močvirje in barje do magistralne ceste na severu, širše območje naravnega rezervata pa obsega travniške in njivske površine do ceste na severu in vzhodu oziroma do trase železnice na jugu. Na zahodu poteka po meji katastrske občine Podkoren.
Ob tem predlogu osnutka so bili člani izvršnega sveta različnih mnenj. Nihče razglasitvi Zelencev za naravni rezervat ni nasprotoval, pojavljala pa so se vprašanja, na podlagi česa so
zarisane take meje, kot so, in če so v skladu z družbenim planom občine. Širše območje rezervata zajema tudi njive in smučišča v Podkorenu, zato je bilo umestno vprašanje, kaj bo z umetnim zasneževanjem smučišč in gnojenjem njiv in travnikov z umetnim gnojem. Kakšne so nenazadnje omejitve in prepovedi, saj se verjetno predvsem kmetje ne bodo strinjali z manjšo pridelavo in manjšim intenziviranjem proizvodnje. Kdo bi izplačeval nadomestila za izpad dohodka?
Na drugi strani pa so predlagatelji zagotavljali, da gre v Zelencih za celovit ekološki sistem, in da bi bilo nedopustno, ko bi zavarovali le ožje območje. Zelenci morajo imeti prednost pred kmetijami, kmetom pa je za morebitni manjši pridelek treba dati odškodnino.
Okolje, ki nam je bilo dano, je treba kar najbolj zavarovati in zaščititi.
Dogovorili so se, da bodo osnutek zakona o razglasitvi Zelencev za naravni rezervat posredovali najprej v obravna-
vo krajevni skupnosti Kranjska gora in ljudje sami naj bi dal« pripombe. Predlagatelji morajo tudi preučiti širše območje rezervata in obrazložiti problem odškodnin, dokončno pa bodo Zelence obravnavali v jeseniški skupščini. • D. Sedej
Sukno se reorganizira
Občina soustanovitelj "novega" Sukna
Radovljica, 27. januarja - Izvršni svet je na ponedeljkovi seji podprl predlog, da se podjetje Sukno Zapuže preoblikuje v druŽ' bo z omejeno odgovornostjo in da je občina Radovljica eden od soustanoviteljev družbe. Novo podjetje naj bi ustanovili družbe no podjetje Sukno, občina Radovljica in Unitex - zunanja trgovi' na, p.o.o., Ljubljana. Delež občine Radovljica bi znašal 14,1 mili' jona tolarjev. 12,8 milijona tolarjev predstavljajo sredstva, ki jit> je občina namenila Suknu od prodanih občinskih obveznic, 1,35 milijona tolarjev pa sredstva, ki jih je občina že predlani posodi' la Suknu in naj bi jih zdaj spremenili v trajni delež. Kot poudarjajo v izvršnem svetu, so vlaganja sredstev od prodanih obvezni* v skladu s programom, ki ga je na decembrskem zasedanju potr dila občinska skupščina in ki zahteva, da je denar od prodanih obveznic mogoče spremeniti iz posojila v trajni delež v podjetju šele po tem, ko podjetje izpolni določene pogoje (izboljša poslovanja, se finančno opomore, se "očisti" presežkov delavcev, ugo-tovi donosnost proizvodnih programov, se reorganizira itd.)© C
)M^1sSME);glas
Ustanovitelj In izdajatelj:
Časopisno podjetje GOR KRANJ
lJ ID izdajatelj:
podjetje GORENJSKI GLAS
1'redolska politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko ValjaveC Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan. Jože Kosnjek, l.ea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik. Marija Volčiak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-2leb>': Andrej Zalar, Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tlak: Podjetje DELO - TČR, Ti? časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: M ose Pijadeja I. telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366 / Mali oglasi: tej
fon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7,— 13.30, ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 30 SLT. Naročnina: trimf sečni obračun — naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku, časopisje oproSčen plačila prometnega davka (Uradni list RS, 7/91).___.
31. januarja 1992
NOVICE IN DOGODKI
3. STRAN
?:r/.GLAS
IZ GORENJSKIH PARLAMENTOV
STRANKARSKE NOVICE
Demografsko ogrožena območja v tržiški občini
Razvojni programi za osem naselij
Dotacije za ceste v Dolino in krediti za tri projekte
Tržič, 30. januarja - Sinočnjo skupuo sejo zborov Skupščine občine Tržič so posvetili sprejemu programa razvoja demografsko ogroženih območij v občini. V njem dajejo prednost spodbujanju raznih oblik turizma. Razprava je potrdila tudi pravilnost usmeritve v celovito urejanje podeželja.
Namen programa, ki ga je že dan poprej ugodno ocenil tržiški izvršni svet, je delegatom Pojasnila Jana Primožič, načelnica Oddelka za gospodarstvo
ma, je pri opisu programa naglasila avtorica Slavka Zupan. Zanj imajo zlasti veliko možnosti naselja v prvi skupini, to so Slap, Cadovlje, Dolina in
m finance. Kot je med drugim Jelendol. Tudi višinski naselji povedala, je tržiška občina na Grahovše in Gozd dajeta predlanskem natečaju dobila 3,6 nost večanju samozaposlitve-milijona dinarjev za izgradnjo nih zmogljivosti s turizmom in ceste v Dolino, odobreni pa so dodatnimi dejavnostmi
bili tudi krediti za tri projekte; za malo hidroelektrarno v Medvodah, proizvodnjo opre-me za galvano in kmečki turizem v Grahovšah.
Večji del letošnjega progra-ma je namenjen razvoju turiz-
kmetijah. V nižinskih naseljih Loka in Pristava pa bi kazalo v bodoče še bolj podpirati trgovino, obrt in zasebno podjetništvo.
Razprava je opozorila na upoštevanje ekoloških vidikov,
ki bi jih morali upoštevati tako pri ohranjanju naravnih vrednot kot pri usklajevanju kmetijskih in turističnih interesov na pkmšarijah. Delegat iz Jelen-dola je ugotovil potrebo, da se prenova nevarne ceste od Doline nadaljuje tudi v njihov kraj, pozneje pa s cestami poveže še visokogorski kmetiji. Le tako bo možen turistični razcvet, od katerega si domačini obetajo več kot v preteklosti. Program je pohvalil tudi delegat iz Loma, ki je menil, da so ljudje v vaseh pod Storžičem voljni sodelovati pri kmečkem turizmu. Nekdanji tržiški župan pa je spomnil, da so v preteklosti že razdelili blizu 300 kreditov za tujske sobe in turizem, vendar od vloženega denarja doslej ni
bilo veliko koristi. Zato je menil, da bo nujna za turizem širša podpora, tudi prilagoditev koncepta celotnega razvoja Tržiča. Kot je delegate seznanil sedanji župan Peter Smuk, si Tržič že prizadeva za ustanovitev gostinsko-turistične zbornice skupaj s Kranjem, Skofjo Loko in Kamnikom.
Zbori tržiške občinske skupščine so sprejeli program razvoja demografsko ogroženih območij in podprli usmeritev v celovito urejanje tržiškega podeželja, za kar bo skrbela strokovna skupina v občinski upravi. Ta skupina ob ob pomoči zunanjih svetovalcev pripravila vsaj tri razvojne programe za dopolnilne dejavnosti in obrt na obravnavanih območjih.© S. Saje
^ogram razvoja tržiškega turizma
Največ nalog pri predstavitvi
V občini želijo oblikovati celovito turistično ponudbo
Tržič, 29. januarja - Med današnjo sejo je tržiški izvršni svet sprejel tudi program dela na področju turizma v letu 1992. Ker je bil turizem doslej slabo in enostransko razvit, bo nujno postoriti veliko. Med prve naloge sodi priprava informacijskih tabel in tečaja za turistične vodiče. Bo tudi Tržič med članicami Delovne skupnosti alpskih mest?
Letošnji program dela v tržiškem turizmu vsebuje kar šestnajst prioritetnih nalog, s pomočjo katerih naj bi dosegli skladnejši razvoj te gospodarske panoge. Glavni cilj tega programa je, kot je pojasnila avtorica gradiva Slavka Zupan, da v občini oblikujejo celovito turistično ponudbo. Vanjo bodo vključili vse nosilce turizma in sedanje turistične zmogljivosti. Razen spodbujanja razvoja turizma v demografsko ogroženih območjih občine načrtujejo tudi pripravo razvojnega programa turizma v Podlju-belju in okolici. Spodbujali bodo tudi prebivalce k vlaganju v turistično dejavnost prek pogovorov po naseljih.
Ob nalogah za prihodnje organiziranje turizma bo najpomembnejše prizadevanje za turistično promocijo Tržiča. Zato nameravajo vse pomembne točke opremiti z informacijskimi tabla-' naJ bi pripravili že do letošnjega poletja s pomočjo zami-1 studentov arhitekture. V pripravi je tudi nova karta Tržiča in • u"sV^no - komercialna karta tržiške občine. Vsak mesec bodo zdali koledar prireditev v občini. Med drugim razmišljajo tudi o Pripravi celostne zasnove informacijskih prospektov o tržiških znamenitostih.
. Pri izobraževanju za turizem bodo dali prednost tečaju za turistične vodiče po mestu in okolici. Načrtujejo tudi organizacijo ekskurzije na avstrijsko Koroško, kjer bi si ogledali razvoj kmečkega turizma in penzionov na vasi. Razmišljajo tudi o mednarodnem sodelovanju, zlasti o vključitvi občine Tržič v Delovno skupnost alpskih mest. Kot so ugotovili na seji izvršnega sveta, oo slednje vprašanje nujno podrobneje preučiti, zlasti glede morebitnih prednosti zaradi tega članstva. Obenem so še predlagali, a s Predlogi za turistična razvojna področja seznanijo sestavljal-ce prostorskih planov, ki morajo pripraviti te dokumente v prvem polletju letos.* S. Saje
S seje kranjske vlade
Javna dela tudi za čistejše okolje
Kranj, 29. januarja - V razmerah rastoče brezposelnosti so akcije, ki n»j bi ta položaj omilile, še posebej dragocene. Na današnji seji kranjske vlade sta bili obravnavani dve: programi javnih del in sofinanciranje novih delovnih mest. V obeh primerih gre za nadaljevanje sicer bolj simbolične podpore, ki naj omogoči, da bodo ljudje živeli od svojega dela. Zlasti pomoč pri odpiranju novih delovnih mest, kot kažejo podatki, kljub svoji skromnosti, daje opazne rezultate. Po skromnem začetku lani. je
bilo izvršnemu svetu na današnji seJ» predloženih sedem programov javnih del, ki so jih predlagali Cestno podjetje, Merkator £ZK Kmetijstvo, Komunala. £veza društev za cerebralno pa
ških ran napravljen že dvakrat. Čas je že, je bilo ugotovljeno, da se lotimo sanacije. Tudi vse prej kot zgledna čistoča našega okolja, mesta, dvorišč itd., kar kliče po očiščevalni akciji in vlada je mnenja, da bi prav s programom
ralizo in Gozdno gospodarstvo. Z javnih del nate«' P*~f£ vidika omilitve brezposelnosti ti sodelovanju občanov la programi zagotavljajo zaposlitev prijaznejši »Mggf^g™ 28 56 delavcev oz. delavk, vendar čnejš. izgled marsikaj storili, v večini le za krajše obdobje leta. Preračun namreč pokaže, da gre v bistvu le za 21 celoletnih zaposlitev, pri čemer je potrebno poudariti, da so to prvi letos obravnavani programi, in da se nadejajo, da pri tem ne bo ostalo. Raz
Pravo je vzpodbudil program jav-nega podjetja Komunala, ki Predlaga delo za vzpostavitev katastra divjih oz. črnih odlagališč. SaJ je bil po zagotovilih "zelenega Ministra" popis tovrstnih ekolo-
letošniem letu se n.tH.i-Ijuje finančna podpora za odpiranje novih delovnih mest. Vedno hujša finančna stiska občinskega proračuna sicer narekuje "kleste-nje", sicer, že tako skromnih vzpodbud in zaostrovanja pogojev za njih pridobitev. Tudi tokrat je bil sprejet predlog o znižanju (spremembi pravilnika) to-vrstnerga sofinanciranja, V decembru in prvi polovici januarja se je nabralo kar 28 vlog in le
Graditeljem ne bo v pomoč
Stanovanjske odpravnine šele po izselitvi
Kranj, 29. januarja - Izvršni svet občine Kranj je na današnji seji obravnaval izvajanje novega stanovanjskega zakona, ki med drugim predpisuje izplačilo 30-odstotne vrednosti stanovanja, če se lastnik stanovanjske pravice odloči za izselitev. Že ob začetku veljavnosti stanovanjskega zakona se je kranjska vlada odločila, da bo vloge za izplačila teh takoimenova-nih stanovanjskih odpravnin obravnavala, ko se bodo na namenskem računu za prodajo stanovanj zbrala sredstva. Občina namreč mora biti zainteresirana za izpraznitev stanovanj, saj mora tistim, ki stanujejo v službenih stanovanjih (stanovanja v šolah, vrtcih, zdravstvenih organizacijah, hišniška stanovanja itd.) in stanovanjih, ki so v procesu denacionalizacije, omogočiti odkup drugih primernih stanovanj. Izpraznjena stanovanja naj bi tudi služila za reševanje kadrovskih vprašanj in oblikovanju sklada socialnih oz., kot naj bi se to po novem imenovalo, neprofitnih stanovanj in za vse to se splača tudi vlagati. Edina dilema ob tem je bila, kdaj odpravine izplačati. Graditeljem hiš bi namreč taka izplačila lahko bistveno pomagala pri dokončanju in s tem hitrejši izselitvi, vendar se je vlada zaradi možnih izigravanj in zavlačevanj odločila, da bodo izplačevali odpravnine v 15 dneh po izselitvi. Naj še omenimo, da imajo lastniki stanovanjske pravice, ki se niso odločili za odkup stanovanja, pravico do povrnitve vplačane lastne udeležbe v revalorizirani vrednosti. Doslej so pristojne službe (Domplan) prejele 13 vlog za izplačilo odpravnin in 22 vlog za povrnitev lastne udeležbe.* Š. Ž.
Januarska inflacija 10,2 odstotka
Kranj, 30. januarja - Zavod za statistiko Slovenije je danes sporočil, da so se januarja cene na drobno v primerjavi z decembrom povečale za 10,2 odstotka. Cene življenjskih potrebščin so se v tem obdobju povečale ža 10,1 odstotek, januarska inflacija je bila torej od decemberske nižja za 5,3 odstotke. Revalorizacijski faktor za mesec februar znaša 10,2 odstotka.
trem, ki ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev, prošnja ni bila odobrena. Posebej pa je razveseljiv podatek, da so v lanskem letu zaposleni delavci, ki jim je bila zaposlitev tudi z občinskimi sredstvi pomagana, še vsi zaposleni kljub znanemu dejstvu, da je zaposlovanje v obrti in drobnem podjetništvu vedno spremljano s tveganjem poslovnega neuspeha (in s tem izgube zaposlitve). Dovolj argumentov je tudi bilo, da je bilo zavrnjeno mnenje enega od članov vlade, da se nekaterim kandidatom, znanim po dobrem imovinskem stanju, pomoč ne odobri (povprečna pomoč je tokrat znašala le za 1370 DEM tolarske protivrednosti), saj novi podjetniki oz. obrtniki tudi z'pri-dobitvijo tovrstnega "drobiža" kažejo svojo sposobnost in iznajdljivost. To pa je, poleg enakopravne in načelne podpore, za uspešno podjetništvo nujno potrebno. • Š. Ž.
Kam greš, Slovenija?
Vlada ekonomsko ni učinkovita
Jesenice, 30. januarja - SDP Jesenice je minulo sredo pripravilj javno tribuno na temo Kam greš Slovenija, na kateri je govoril podpredsednik SDP Peter Bekeš. Vlada je dokazala, da vprašanj ekonomskega življenja in razvoja ni sposobna učinkovito reševati, saj še vedno načrtuje porast nezaposlenosti.
Peter Bekeš je v uvodu dejal, da je za stranko največjega pomena urejanje ekonomskih vprašanj in da je eden izmed najbolj zastrašujočih podatkov, da je v Sloveniji že 90.000 nezaposlenih. V nekaterih slovenskih občinah je odstotek nezaposlenih že 40 odstotkov in je tako vsaka druga družina brez virov preživljanja. Peter Bekeš je opozoril, da za Slovenijo primerljivih državah ne bi smeli nameniti več kot tri odstotke nacionalnega dohodka za vojsko; v Sloveniji bi bilo nujno, da bi vsaj osem odstotkov dohodka porabili za razvoj, sredstva, ki bi bila prihranjena na račun izdatkov za vojsko pa naj bi bila namenjena tudi za minimalno socialno varnost. Slovenska vlada ne vodi sodobne politike in premalo ukrene za to, da bi se usmerila v demokratični razvoj.
Zanimivo je, da se država vedno bolj centralizira. Lep primer so občine, saj jim je v primerjavi s prejšnjimi leti ostalo le še tretjina ekonomske moči. Gost je govoril tudi o volitvah in novih kolacijah in pri tem poudaril, da ni krivda SDP, da do nove koalicije še ni prišlo. SDP je zahtevala usklajen program, nujne ekonomske ukrepe in sporazum o temeljih za tripartitni socialni dogovor kot nujno osnovo za enakopraven položaj stranke v novi koaliciji. Dejal je, da Demosove stranke ne doživljajo problemov, ki jih imajo državljani, saj izhajajo iz svojega položaja, želijo si mesta, s katerega bi lažje prišle do denarja za novo predvolilno kampanjo, razen tega pa imajo tudi ideološke rezerve. Ko govorijo, da s tako.popljuvano SDP nočejo v koalicijo, le dokazujejo, na kakšni nizki stopnji je demokracija.
Udeleženci tribune so gosta spraševali o denacionalizaciji, nastopu SDP na novih volitvah, zunanjepolitičnem nastopu Slovenije in o položaju Železarne. Med drugim je menil, da proizvodnja jekla v svetu pada in zato je prihodnost železarne le v alternativnih proizvodnih programih. Mlajše generacije že-lezarjev upokojitve v Železarni zanesljivo ne bodo dočakale...« D. Sedej
Novi predsednik Stranke za enakopravnost občanov Vejsil Horozovič:
» Marojevića smo odstavili!«
Stranka za enakopravnost občanov je pred dnevi odstavila dosedanjega predsednika Dragiša Marojevića in do skupščine za predsednika imenovala Vejsila Horozoviča, ki živi na Jesenicah. Vejsil Horozovič nam je dejal: » P po vojni v Sloveniji se je tudi v naši stranki ogromno spremenilo. Večina -članstva spoštuje in je lojalna novi slovenski državi. Kar precej pa je bilo članov, ki so se po vojni iz Slovenije izselili ali pa se ne upajo več izjasniti, da so v naši stranki. Medtem ko smo imeli pred vojno okoli 20.000 pristopnih izjav za našo stranko, ocenjujemo, da jih je danes le še približno 10.000.
Nismo in nočemo biti več južnjaška stranka in ne Marojeviče-va stranka, saj se z njegovo politiko večina ni strinjala. Odprti smo za vse druge stranke, zavedamo pa se, da bomo morali popraviti precej napak, ki so bile storjene v preteklosti. Marojević je bil odstavljen - sicer je prej ponudil odstop, vendar smo ga sami odstavili. Ima velike osebne težave, nima slovenskega državljanstva, otroke pa ima v Črni gori.
Razmišljamo tudi o tem, da bi spremenili ime. Vsekakor pa bomo delali predvsem tako, da bomo pritegnili čimveč dobrih in strokovnih ljudi ter korektno sodelovali z drugimi strankami v slovenskem političnem prostoru.« • D. Sedej
Okrogla miza o obrti, podjetništvu in turizmu
Pičla proračunska rezina za obrt
vajo podpreti predvsem družinske penzione, ki so primerni prav za Kranj in okolico. Brdo statusno še vedno ni rešeno, vrisati ga
Kranj, 27. januarja - Liberalna stranka, ki je svoj sedež preselila v Ljubljano, je s sodelovanjem Slovenske zbornice obrti in podjetništva iz Kranja pripravila dobro obiskano okroglo mizo o obrti, podjetništvu in turizmu v Sloveniji. Slišali smo tudi veliko kritike na račun vlade, zlasti zelo skromnih proračunskih sredstev za razvoj malega gospodarstva.
Za okroglo mizo so povabili ministra za drobno gospodarstvo Viktorja Brezarja in ministra za turizem in gostinstvo lnga Paša, sodelovali so slovenski poslanci Franc Golija, Vitomir Gors, Zvone Žagar in sekretar liberalne stranke Danijel Malenšek. Viktor Bezar je uvodoma dejal, da je bil enakopravne položaj obrti v pretežni meri uresničen, zdaj je tudi pri prometnem davku, ni pa še v celoti pri poslovanju in izvozu. Seveda pa to nima samo dobrih strani, potreben bi bil zakon o obrti in o registraciji obrti, ki prav zaradi nasprotovanja poslancev iz obrtniških vrst ni bil sprejet in mora zdaj na proceduro čakati pol leta. Lani so bila v proračuna za razvoj malega gospodarstva predvidena sredstva v protivrednosti 45 milijonov mark, ker je bil sklad ustaovljen šele decembra so bila izničena na protivrednsot 2,5 milijona mark. Na novemberski razpis ugodnih posojil iz sklada v višini 100 milijonov tolarjev se je prijavilo 406 kandidatov, zaprosili so za 2,4 milijone tolarjev. Upravni odbor sklada se zato vladi predlagal, naj nameni /a sklad še 800 mili-
Podpiramo vladni zakon o lastninjenju, če ne bo sprejet pa bomo vztrajali pri svojem zakonu o lastninjenju malih podjetij, je dejal Vitomir Gros. Glede zamrznjenih deviz v bankah je obrtni-jonov tolarjev. Ingo Paš je dejal, kom svetoval, naj gredo ponje, če da je pripravljen osnutek zakona ne bo šlo drugače, naj tožijo ban-o gostinski dejavnosti, ki obsega ke, saj bodo tožbe po zakonu o tudi podzakonske akte o katego- obligacijskih razmerah zaneslji-rizacije objektov, kar naj bi v go- vo dobili.
stinstvu napravil več reda. S skla- Obrtniki so zastavili kopico dom za razvoj turizma namera- vprašanj, ki so pokazala, da mar
sikaj, kar ovira hitrejši razvoj obrti, podjetništva in turizma še ni rešeno. Najbolj nazorna je bila primerjava enega izmed njih.
bo potrebo na zemljivid kranjske ki je dejal, da je moral za komu-občine, seveda pa je lahko name- nalni prispeveic za gradnjo orod-njen zahtevnim gostom. jarske delavnice odšteti več kot
Vlada  ni  imela  posluha za zdaj znašajo kupnine za odkup drobno gospodarstvo, je dejal družbenih stanovanj, čeprav je Franc Golija, podpirala je velika moral vodo, elektriko, telefon podjetja, čeprav bi bilo nekatere itd. potegniti sam. • M. Volčjak bolje prepustiti stečaju. V prora^ čunu je za razvoj drobnega gospodarstva namenjenih le 0.2 odstotka sredstev, za turizem pa v osnutku letošnjega proračuna le 5 milijonov tolarjev.
Liberalna stranka ima le štiri poslance, vendar je uspela ustaviti močan lobi in odigrati razvidno, ključno vlogo pri poskusu, da bi privatizacijo izpeljali na nekorekten način, je dejal Danijel Malenšek, pomembno pa je, da odpravijo razcepljenost slovenskih obrtnikov.
Kruh 50 tolarjev
Kilogram kruha bo po novem stal 50,40 tolarja, petino več kot doslej, za novo ceno se imamo zahvaliti višji odkupni ceni pšenice, ki kilogram kruha podraži s sedanjih 42 na 48 tolarjev, skupaj z novim 5-odstotnim prometnim davkom pa se cena dvigne na 50 tolarjev.
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Se bo lokomotiva vrnila na izvorni tir?
Naklo, 31. januarja - Lansko poletje je zbiratelj starin Anton Grašič s Police pri Naklu domačemu turističnemu društvu dal pobudo, naj bi z zbiranjem starega železa med krajani odkupili parno lokomotivo iz začetka stoletja, ki je bila v jeseniški Železarni namenjena za razrez. To priložnost so zamudili, pač pa bi zdaj lahko dobili drugo lokomotivo, ki je trenutno v mariborski Metalni, Železničarski muzej iz Ljubljane pa bi prevzel večino stroškov.
Železničarski muzej, Tehnični muzej Slovenije in Zavod za spomeniško varstvo (oddelek za tehnično kultuno dediščino) so se z naklonjenostjo odzvali pobudi zbiratelja in dali tudi strokovno mnenje. V Naklem še obstaja izvirna železniška postaja, ob nekdanji progi Kranj - Tržič, kjer je v začetku stoletja tudi vozila parna lokomotiva, ki jo imajo zdaj v Metalni. Strokovnjaki so že ocenili, kje natanko bi stal hlapon iz preteklosti za ogled javnosti.
Kot je povedal pobudnik, so bili jeseni prvi odmevi v Naklem ugodni, posebno pri zadružnem svetu Kmetijske zadsru-ge Naklo (odstopili bi celo zemljišče ob novozgrajeni remizi ob cesti proti Okroglem) in svetu KS, medtem ko je domače turistično društvo ostalo nezainteresirano, prav tako tudi politične stranke. Škoda, kajti v nekaterih naklanskih podjetjih (Merkur, Živila, Surovina, Pekarna, Cestno podjetje) so že pristali na zaprošeno sodelovanje pri zbiranju nadomestnega starega železa, ki bi ga na Jesenicah zamenjali za lokomotive. Jeseniške lokomotive so Naklanci torej zamudili: tri najbolje ohranjene so bile oddane Železničarskemu muzeju, ostale pa so bile pod zelo ugodnimi pogoji prodane v inozemstvo, nam je vedel povedati naš zbiratelj. Prek 90 ton starega železa, kolikor bi ga sicer morali zbrati za »odkup« jeseniških lokomotiv, bi bil za krajane najbrž prehud zalogaj, celo ob pomoči večjih podjetij. V primeru, da bi v Naklo pripeljali lokomotivo iz Metalne, pa domačini ne bi imeli tolikšne obveznosti. Nosilec projekta bi sicer izpeljal zbiralno akcijo odpadnega železa, vendar le za lažje pokritje režijskih stroškov in konservatorskih del. Ostale stroške bi prevzel na pleča Železničarski muzej, tudi preveoz v Naklo, priskrbel bi tudi železniški tir, na katerem naj bi kasneje v Naklem domovala lokomotiva,
Če bi Naklo vendarle dobilo lokomotivo, da bi z njo obogatilo estetski videz kraja in turistično ponudbo, potem jo bo tjakaj pospremil tudi muzejski vlak iz Ljubljane, pravi Anton Grašič. Če pa Naklanci tudi zdaj ne bodo »dvignili rampe« lokomotivi zgodovinske vrednosti, potem bo pobudnik zamisel ponudil kakemu drugemu slovenskemu kraju, in sicer prek Turistične zveze Slovenije. Na tujem imajo s podobnimi akcijami v turizmu že bogate izkušnje, ki se jim tudi bogato obrestujejo. • D. Z. Žlebir
Ureditev pokopališča s skupnimi močmi - Cerklje - Krajevna skupnost Cerklje v kranjski občini se je skupaj s pokopališko upravo pokopališča v Cerkljah odločila, da letos na pokopališču obnovijo živo mejo s cipresami (smaragdnozelenimi, ki bi veljale okrog 300 tisoč tolarjev), uredijo obrobo steza na pokopališču in steze posujejo z novim peskom. Po predračunu bodo dela veljala okrog 500 tisoč tolarjev. Ker s prihodki od najemnin za grobove tega stroška ne bodo zmogli, v vodstvu krajevne skupnosti Cerklje pričakujejo razumevanje in sodelovanje pri krajanih Cerkelj, Dvorij, Grada, Brnika, Zaloga, Pože-nika in Češnjevka. S prispevkom v denarju in s prostovoljnim delom bi bili temu zalogaju lahko kos. Del denarja bodo skušali dobiti tudi s prijavo na natečaj pri občinski skupščini. Sicer pa predlagajo, da bi lastniki grobov prispevali za to letošnjo akcijo po 600 tolarjev. Z akcijo bodo začeli februarja. Želijo pa si, da bi uspela in da bi pokopališče v Cerkljah dobilo potem izgled, kot si ga je zamislil že arhitekt Jože Plečnik. • A. 2.
Športno društvo Koprivnik - Gorjuše - Koprivnik - Napoved, da bodo v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše v radovljiški občini zdaj, ko so v precejšnji meri rešili glavne komunalne probleme, skušali poživiti tudi različno društveno dejavnost, že uresničujejo. Pred približno mesecem dni so že ustanovili okrog 20-članski mešani pevski zbor, ki ga vodi pevovodja Edi, ki vodi podoben zbor tudi v Bohinjski Bistrici. Za delo zbora jim je priskočila na pomoč tudi šola v Bohinjski Bistrici, ki je za delo in vadbo zbora nabavila svntisaiser. Pevski pa se bo zdaj pridružila tudi športna, plesna, dramska dejavnost... V nedeljo, 2. februarja, ob 16. uri bo namreč v dvorani gasilskega doma na Koprivniku tudi ustanovni občni zbor Športnega društva Koprivnik - Gorjuše. Ustanovitev bodo popestrili s kulturnim programom in družabnim srečanjem. Za naprej pa so se na pobudo gasilcev že odločili, da bodo vsako soboto popoldne v dvorani gasilskega doma Koprivniku različne prireditve in srečanja. # A. Ž.
Priprave na 100-letnico - Cerklje - Gasilsko društvo Cerklje v kranjski obnčini, ki ima 116 članov, bo letos konec junija proslavilo 100-letnico obstoja in delovanja. O pripravah na letošnje praznovanje se bodo pogovorili tudi na jutrišnji (sobota) letni konferenci društva, ki bo ob 19. uri v dvorani gasilskega doma v Cerkljah. Na letni konferenci pa bodo ocenili tudi lansko delo. • (až)
Zbor loških ribičev
Škofja Loka, 29. januarja - Ribiška družina Sora sklicuje redni letni občni zbor, ki bo v petek, 31.1. 1992, ob 17. uri v sejni dvorani loške občinske skupščine. Po poročilu predsednika upravnega odbora Lada Bernarda in razpravi bodo udeleženci potrdili zaključni račun za leto 1991. Zatem bodo sklepali o sprejemu letošnjega gospodarskega in finančnega načrta, članskih prispevkih in cenika. Odločali bodo tudi o sprejemu novih članov in zamenjavah v vodstvu. Med drugim bodo razpravljali še o letošnjem ribolovnem režimu, čuvajski službi in delovnih akcijah ribičev. • S. Saje
Društvo Sreča vabi
Če želite kvalitetno preživljati prosti čas, storiti nekaj za svoj osebnostni razvoj, oblikovati harmoničen odnos do sebe, do okolja in življenja, postati uspešna samozavestna osebnost? Društvo Sreča pomaga doseči te cilje.
Trenutno v Kranju vsak ponedeljek ob 18. uri poteka program Ljubezen in duhovna rast, v katerega se še vedno lahko vključite. Pripravljajo program po knjigi Martina Kojca Učbenik življenja, ki se bo začel februarja, glede na zanimanje pa tudi program, treninga kreativne komunikacije in umetnosti pozitivnega mišljenja. Prijave sprejema društvo Sreča, telefon 217-001 (ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure) ali vsak dan tel. 241-598.
Predvsem pa bodo tudi "po Rudniku" najprej z njim živeli domačini
Zdravega in čistega vina ekološki zamaknjenosti
Morda je ta trenutek med najbolj pomembnimi prav tisto stališče Odbora za spremljanje uvajanja nadomestnih programov v RUŽV pri svetu krajevne skupnosti Gorenja vas, da naj stroka (in politika) na zboru krajanom pojasnita in razložita celotno problematiko, predstavita rešitve, možnosti, prednosti in nenazadnje tudi slabosti. Prav slednje, ki imajo generalno in zato tudi čustveno najprej in predvsem negativni predznak, velja prav tako v predstavitvi razčleniti, kaj je slabše ob boljšega in kaj je najslabše ob manj slabega.
Gorenja vas, 30. januarja - Ob počasnem "ohlajanju" jalovine RUŽV na Borštu in Jazbecu se prostor v tem, tudi čustveno vse bolj prizadetem delu škjofjeloške občine, od časa do časa, ob le malce drugačnem vsakdanu, vznemiri. Dovolj je pravzaprav že nejasna beseda, namig, informacija, ki zgolj kot namišljena ali pol resnica razgreje in poveča temperaturo okolja. Na tak oziroma podoben način se je pravzaprav pred letom dni, ko je bil 1. februarja lani na sedmi seji sveta krajevne skupnosti Gorenja vas imenovan 11-članski odbor za spremljanje uvajanja nadomestnih programov v RUŽV, vse skupaj tudi začelo. Odbor so ustanovili, ko so bolj slišali, kot uradno izvedeli, da je v izdelavi program v petih delih in da je v tem programu tudi tako imenovana ekološka dejavnost kot predelovalni obrat. Zato, da bi imeli v kraju vpliv na dogajanja v zvezi z in ob zapiranju Rudnika ter uvajanju nekih novih tehnologij na tem območju, so takrat ustanovili Odbor.
Postopoma se razbistrilo in izkazalo, da tako imenovani Fisc-herjev program med drugim predvideva tudi tehnološko obde-iavo odpadnih surovin, kot so na primer reciklaža lakov v razsto-pinah, lakov v vodah, odpadnih olj in emulzij, kovinskih odpadkov, termična obdelava odpadkov, destiliranje razstopin, ki so onesnažene z odpadnimi surovinami. Prav ta del celotnega programa je Odbor oziroma krajevno skupnost takrat najbolj motil. In ko sta prav ta ekološki del programa tako občinski izvršni svet in občinska skupščina odločno zavrnila (tudi skladiščenje posebnih odpadkov), so v krajevni skupnosti oziroma njenem Odboru takšnemu občinskemu stališču odločno pritrdili.
Prostor med ljudmi okrog Rudnika, za katerega Odbor zdaj že kot plat zvona opozarja, da je prava ekološka bomba, pa so konec minulega leta nenadoma spet "zagrele" (in ga zdaj ohranja pri takšni temperaturi tudi čustveno
dodajanje potrebne energije) nekatere izjave odgovornih v sredstvih obveščanja, da se še vedno razmišlja (glede na sedanjo infra-trukturo, ki jo Rudnik ima), da bi na tem območju predelelovali neke posebne odpadke (najprej pa bi jih na območje le odlagali). Zadeva je postala aktualna tudi za Odbor, še posebno zaradi obravnave osnutka Zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku. Osnutek je obravnaval tudi občinski izvršni svet in imel nanj določene pripombe, s katerimi se strinja tudi Odbor v krajevni skupnosti.
Ima pa Odbor v krajevni skupnosti ob tem še svoja stališča. Tako se na primer v nobenem primeru ne strinja in hkrati zahteva, da se iz zakona črta besedilo "jeder-ski objekt", saj, na primer, že v zakonu iz leta 1984 Rudnik ni bil imenovan kot jederski objekt in zato tudi zdaj ni pravne osnove, da se ga tako imenuje. Če pa bi kdo
na ta način v bodoče želel pripeljati sem jederske odpadke, so v kraju odločno proti temu. Odbor se strinja tudi s pripombo izvršnega sveta glede strokovnega zapiranja oziroma sanacije, vendar pa je treba tudi kasneje zagotoviti redni nadzor in spremljati dogajanje na tem območju ter morebitne vplive na okolje. Sicer pa Odbor ocenjuje, da velja pri zapiranju upoštevati tri različne stvari. Najprej je tu zapiranje jame, drugo so zunanji objekti in uvajanje nadomestnih tehnologij v njih in kot tretje je potem kakovostna in ekološko neoporečna sanacija jalovišč. Prav za slednje pa Odbor ugotavlja, da se srečujejo s pravo "ekološko bombo"; predvsem velja to za jalovišč! Boršt in Jazbec. Deponija Jazbec sodi namreč med tiste, kamor se je na primer vozila jalovina, ki "ni bila več zanimiva" za predelavo, še vedno pa je vsebovala uran. Zato naj bi prav ti dve ja-lovišči imeli prednost pri zapiranju Rudnika. Odbor tudi zahteva, da v Upravni odbor občinska skupščina prav tako imenuje enega člana, Nadzorni odbor pa naj ima devet članov (namesto treh v osnutku) in sicer naj tri imenuje republika, tri republiški izvršni svet in tri občinska skupščina. Kar zadeva sredstva, je stališče odbora, da je denar prednostno treba najprej zagotoviti v republiškem proračunu in pri tem kot prednostne stroške uvrstiti tudi povrnitev obveznosti lastnikom zemljišč in krajevni skupnosti Gorenja vas, ki izhajajo še iz časa obratovanja Rudnika. In nenazadnje Odbor oce-
njuje, da sprejemanje zakona ne gre časovno povezovati z Zakonom o renti; nasprotno, Zakon o trajnem prenehanju bi bilo treba sprejeti celo pred Zakonom o renti.
Imel pa je Odbor za spremljanje uvajanja nadomestnih programov v RUŽV, ki deluje v okviru sveta krajevne skupnosti, minuli teden dve seji. Tako je na primer podprl tudi občinska stališča (IS oziroma skupščine) glede nadomestnega programa. Odločno nasprotuje programom in razmišljanjem za skladiščenje in predelavo posebnih odpadkov. Podpira pa vsak nadomestni program, ki bo ekološko in tržno sprejemljiv za to ekološko že onesnaženo okolje. V nadaljnjih postopkih v zvezi z zapiranjem in nadomestnimi programi pa Odbor zahteva, da ga odgovorni sproti obveščajo z dogajanji. In nenazadnje se je Odbor odločil, da bo predvidoma 16. oziroma 23. februarja (točen datum bodo še določili) v Gorenji vasi zbor krajanov, na katerega bodo povabili vse, ki kakorkoli poznajo in so odgovorni za dogajanja v njihovem prostoru, tako stroka kot politika, in da krajane seznanijo s celotno problematiko.
V Gorenji vasi si torej želijo predvsem zdravega in čistega vina v strokovni in politični razlagi in kar zadeva slednjo tudi v vseh igrah, ki stroki ne bi smele biti ravno simpatične, ampak celo tuje, ker gre pač za stroko, ne pa za politično "strokovno" ocenjevanje in opredeljevanje. Temperatura za čisto in zdravo vino je ta trenutek ravno pravšnja. Prepričan pa sem, da bo potrebno veliko volje in predvsem modrosti ob še kako raz-muljivi in nezadnje potrebni tudi "čustveni zamaknjenosti". Ko je namreč nekdo v razmišljanjih, ki so že v prostoru, vprašal, kaj pa je pravzaprav okolju prijazna tehnologija, katere izdelek bo tudi na trgu iskan, vabljiv, ekonomsko donosen, če pa bo ob tržni zanimivosti imel še "krajevni pečat", da prihaja iz ekološko oporečnega kraja nekdanjega Rudnika Žirov-ski vrh. Ob vseh strokovnih dokazilih, atestih, oznakah o kakovosti in neoporečnosti, bo še vedno imel "na sebi krajevni psihološki predznak" od kod prihaja... Namesto odgovora se je potem zaslišalo vprašanje: Torej nam kot najbolj primerno ostane, da v dreku, v kakršnem smo, še naprej iz dreka delamo zlato, pa bomo še nabolj koristili sebi in boljšemu okolju...?! Tudi to vprašanje je brez odgovora nekako obviselo kot izziv zdravemu in čistemu vinu, ki si ga v kraju želijo in so do njega tudi upravičeni... • A. Žalar
Mednarodna akcija
Leski šolarji opazovali in šteli ptice
V dveh urah 25. in 26. januarja so našteli 269 ptic in 25 različnih vrst,
Lesce, 28. januarja - Člani sekcije za ptice, ki deluje v okviru priro-doslovnega krožka na osnovni šoli Frana Šaleškega Finžgarja v Lescah, so se 25. in 26. januarja vključili v mednarodno zimsko štetje in opazovanje ptic.
Pobudo za štetje in opazovanje ptic je že pred leti dalo mednarodno društvo za zaščito ptic v Veliki Britaniji. Podatki, ki jih je navedel Boris Kozinc, vodja sekcije za ptice na leski šoli in član slovenskega društva za proučevanje in opazovanje ptic, kažejo, da se je pred tremi leti v akcijo vključilo dvajset tisoč opazovalcev iz Velike Britanije in 2.871 iz ostalih držav sveta, med njimi tudi en Jugoslovan, letos pa se jih je samo z leske šole osem, poleg njih pa še trije odrasli. Opazovanje je potekalo 25. in 26. januarja, vsak dan po eno uro, in sicer v Lescah, Hrašah, Begunjah in v Završnici. Učenci in njihovi odrasli pomočniki so
opazovali predvsem ptice v vrtovih, v bližini hiš in naselij. Našteli so skupno 269 ptic in opazili 25 različnih vrst, med katerimi so bile najpogostejše siva vrana, velika sinica, bri-novka in veliki detel. Ko bodo podatke dokončno uredili, jih bodo prek Slovenskega društva za proučevanje in opazovanje ptic posredovali v Veliko Britanijo, kjer jih bodo proučili in ugotovili, kaj se na svetu dogaja s pticami, ki živijo v vrtovih in v bližini naselij.
"V sekciji za ptice smo se v akcijo vključili predvsem zato, da bi učence spodbudili k opazovanju ptic, in da bi jih sezna-
nili z najpomembnejšimi vrstami, ki živijo v našem okolju. To nam je uspelo, saj so s pomočjo daljnogleda in priročnika prepoznali domala vse vrste," je dejal Boris Kozinc in poudaril, da je dejavnost sekcije za ptice tudi sicer zanimiva. Letos čaka njene člane še precej nalog: namestili bodo gnezdnice za ptice in opazovali, kaj se v njih dogaja, vključili se bodo v natečaj za najboljšo naravoslovno fotografijo, popisali bodo vsa gnezda na območju šolskega dvorišča, spremljali gnezdi-tev navadne kavke v Lescah -in še bi lahko naštevali. • C. Zaplotnik
Tine Perger iz Lesc (7. razred): "Ptice sem štel v okolici našega bloka in še v treh leskih ulicah. Opazil sem šest različnih vrst, največkrat grlico."
Anja Mali iz Lesc (5. razred): "Skupaj s sosedovo Tjašo sva v vrtu poleg hiše in v bližnjih leskih ulicah opazili šest različnih vrst ptic. Največ je bilo golobov. Čeprav nisva imeli daljnogleda, nama je uspelo prepoznati vse vrste. Večino sva poznali že od prej, nekaj pa sva jih prepoznali s pomočjo priročnika." Anja Tolar iz Lesc (4. razred): "V obeh dneh sem v bližini naše hiše na Vrtači opazila trinajst različnih vrst. Ene nisem prepoznala, pa sem jo narisala in bomo skušali na sestanku sekcije ugotoviti, katera je bila."
Letos bodo v javna dela vključili 136 brezposelnih
Delo za deset mesecev
Škofja Loka, 30. januarja - Razpis rapubliškega ministrstva za delo za programe javnih del v tem letu je v škofjeloški občini bogato obrodil. Izvajalci želijo vključiti v javna dela 136 brezposelnih, torej dobro četrtino vseh, ki so trenutno v občini na spisku Zavoda za zaposlovanje. Ponujajo jim delo za devet do deset mesecev.
Zanimivo je, da izvajalci ne iščejo samo nekvalificiranih delavcev za najbolj enostavna dela, pač pa želijo kar 47 kvalificiranih delavcev, 32 s srednjo in 17 celo z višjo in visoko izobrazbo. Načrtovana javna dela bodo stala približno 21,6 milijona tolarjev, od tega dobrih 12,7 prispeva Zavod za zaposlovanje, 2,7 milijona občinski izvršni svet, ostalo pa izvajalci. Teh je precej; Center za socialno delo Škofja Loka namerava z javnimi deli zaposliti na področju socialnih dejavnosti (individualna pomoč otrokom in mladostnikom ter delo s skupinami otrok in mladostnikov) štiri ljudi, za gospodinjsko pomoč in nego pa deset, Občinska organizacija rdečega križa dva za delo v svojem skladišču in enega za delo z begunci in delo v drugih izrednih razmerah, Cestno podjetje Kranj za javna dela pri vzdrževanju in obnavljanju kategoriziranih cest sedem ljudi, Zavod ža družbeni razvoj občine Škofja Loka za javna dela pri kartiranju, evidentiranju, vzdrževanju objektov in urejanje okolice skupaj 46 ljudi, zelo široke programe javnih del pa so ponudile tudi krajevne skupnosti. Za povprečno devet mesecev bo imelo delo 66 ljudi, gre pa za različna dela na gospodarski infrastrukturi; od urejanja vodotokov, cest, do pomoči pri gradnji vodovodov, telefonskega omrežja in podobno. Nosilka programov javnih del v krajevnih skupnostih je krajevna skupnost Gorenja vas. • H. Jelovčan
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
Telefon za klic v stiski
Pomembno je biti človek
Človeški stiski je moč pomagati tudi z pogovorom (ali posluhom) po ^letonu Desetim telefonskim številkam, ki so na Slovenskem namenjeni klicem v stiski, se pridružuje tudi gorenjski: 064/211-373 °oprt vsak delovnik med 19. in 22. uro.
Projekt prostovoljnega humanitarnega dela je na tej telefonski številki zaživel decembra. Od tedaj je deseterica prostovoljk (med njimi so socialne delavke, medicinska sestra, sociologinje, specialne Pedagoginje, psihologinja, pravnica) prestregla okoli sto klicev ljudi y stiski, ki želijo pomoč glede številnih življenjskih vprašanj, od odnosov v družini do obvladovanja bolezni. Ljudje v stiski ostanejo anonimni, prav tako tudi svetovalke. Zato ostaja bralcem anonimna tudi prostovoljka, ki nam je razkrila prve izkušnje telefonskega svetovanja na Gorenjskem.
Kako je zaživel projekt »klic v stiski«?
»Ljudje so novo telefonsko številko za klic v splošni življenjski stiski dobro sprejeli, saj dobivamo klice ne le z Gorenjske, tmveč tudi s Ptuja, Zasavja, Ribnice, Ljubljane, skratka iz vseh slovenskih krajev. Ljudje vedo za nas in nas potrebujejo, žal pa nam je, da Je pri našem telefonskem svetovanju povsem izpadla otroška Populacija. Med otroci je ogromno stisk, kar vem iz lastnih profesionalnih izkušenj, zato bi nemara morali z našo "reklamno" zloženko tudi mednje.«
Koga prikličejo ljudje na telefonu 064/211-373?
»Na telefonu vsak delavnik, od Ponedeljka do petka, med 19. do 22. uro, v parih dežuramo prostovoljke, ki se odzivamo na klice. Med nami so svetovalke različnih poklicnih profilov, od psihologov, socialnih delavcev, pedagogov,prav-nikov, do medicinske sestre. Za svetovanje pa poklicna strokovnost ni najpomembnejša, enako pomembne so življenjske izkušnje in predvsem človečnost in občutljivost za stiske soljudi.«
Kdo vse vas kliče in kakšno pomoč pričakuje od vas?
»Oglašajo se različni ljudje, toda več žensk kot moških (slednjih kaka četrtina), več starejših kot mladih (teh je okoli 15 odstotkov), večidel z Gorenjske, t0(ja rečeno tudi iz druugih slovenskih krajev. Več podatkov nimamo na voljo, kajti naši klienti ostajajo
anonimni. Mnogi kličejo, da bi se pri nas naročili na pogovor. Ker naš način dela to možnost izključuje, jih moramo žal razočarati, pač pa jih napotimo na institucijo, ki bi bila najbolje kos njihovim težavam. V primeru družinske problematike svetujemo obisk Centra za sociano delo, če jih pestijo duševne stiske, jih napotimo k psihologu, morda na Center za mentalno zdravje... Sicer pa največ kličejo v zvezi s težavami v zakonu in družini, prizadeti zaradi razveze, mlajši zaradi ljubezenskih težav, ker jih je zapustil partner, mnogi niso kos zdravstvenim in psihičnim težavam v družini. Občutljivi so medsebojni odnosi med starši in otroci (kličejo starši), alkoholizem in tudi narokoma-nija, pojavljajo se težave na delovnem mestu (bolj med sodelavci kot v odnosu do nadrejenih), mučne so psihične stiske brezposelnih. Oglašajo se tudi dijaki in študentje, ki se spopadajo z učnimi problemi. Prisluhnemo tudi statusnim težavam (denimo v zvezi z državljanstvom) in materialnim stiskam, pa generacijskim konfliktom, primerom, ko so ljudje še dolgo po smrti družinskega člana osamljeni in prizadeti... Kot rečeno, pa med našo klien-telo pogrešamo trpinčenega otroka.«
SOS telefoni v Sloveniji so specializirani za posamezno problematiko. Se kanite specializirati tudi vi?
»Tudi mi smo želeli postaviti v ospredje določeno problematiko, vendar šele ko bi videli,
kaj prevladuje med ljudmi, ki kličejo. Res da najbolj izstopajo težave glede medsebojnih odnosov v družini, vendar se pojavlja še niz drugih problemov, tako da bomo nekaj časa še ostali zvesti reševanju splošne človeške stiske. Kasneje bi področje svetovanja morda zožili, ko bi se v Sloveniji vzpostavila močnejša mreža bolj specializiranih SOS telefonov in bi bilo natanko znano, za katere vrste problematiko je kateri. Na Slovenskem je okoli deset telefonskih številk, kamor lahko kličejo otroci, odrasli, trpinčene ženske, ljudje v duševni stiski in podobno. SOS telefon za trpinčene ženske obstaja že štiri leta in je iz projekta svetovanja po telefonu razvil tudi širšo pomoč.«
Kako pomagate? ^
»Res da smo na^lrugi strani telefonske žice ljudje iz stroke, vajeni svetovalnega dela. Toda ljudje, ki nas kličejo, so bolj kot strokovne, potrebni čisto človeške pomoči. V stiski so
deležni različnega nasveta. Svetovalke dežuramo v parih, tudi zato, ker v katerem od primerov pač dvoje glav več ve, kot ena. Probleme, ki nam jih zaupajo ljudje po telefonu, kasneje premeljemo tudi na skupnih sestankih. Povemo si, kaj smo jim v posameznih primerih svetovale, pretehtamo nasvete in si na teh primerih bogatimo izkušnje za prihodnje klice. Preden pa smo decembra lani začele s svetovanjem, smo šle skozi krajše usposabljanje. To čaka tudi svetovalce, ki se nam bodo še pridružili. Sicer nas je deset dovolj za sedanji obseg dela, toda če bomo telefon odprli tudi za vikende in če bomo razmišljali o novem terminu klicev za otroke, bomo še potrebovale nekaj novih sodelavcev.«
V svetu je prostovoljno socialno delo močno uveljavljeno, pri nas še sorazmerno novo. Kakšna je ob tem dejstvu družbena podpora takim projektom, kakšna je možnost, da se institucionalizirajo?
»Za zdaj delamo na povsem prostovoljnih temeljih, v prihodnje pa pričakujemo tudi institucionalno pomoč. Radi bi kandidirali za sredstva iz občinskega proračuna za družbene dejavnosti, da bi pokrili nekatere stroške in si morda z računalnikom pomagali pri naši evidenci. Doslej nam ni uspelo pridobiti teh sredstev, pač pa pričakujemo nekaj malega iz tekoče občinske rezerve za pokritje najnujnejših stroškov.« • D. Z. Žlebir
Nam znani telefoni za ljudi .v stiski na Slovenskem:
KLIC V DUŠEVNI STISKI 9781 (od 19. do 7. ure) ali
061/313-715
OTROŠKI SOS TELEFON za žrtve nasilja 061 313-229 (delavniki od 7. do 15., ponedeljki do 19. ure) SOS TELEFON ZA PRETEPENE IN ZLORABLJENE ŽENSKE IN OTROKE 061/441-993 ali 9782 (vsak dan od 18. do 23.ure)
TELEFON "ZATE" ZA VSE V STISKI 061/323-353 (vsak dan od 16. do 21. ure)
OTROŠKI TELEFON 061/323-353 (delavniki od 12. do 16. ure)
MARIBORSKI    TIN    (telefon,    informacije, nasveti) 062/27-057 (vsak torek od 18. do 20. ure) CEUSKI KLIC V SILI 063/24-554 ali 063 9781 (vsak dan od 15. do 22.ure)
VELENJSKI 7YW 063/853-369 (vsako sredo od 18. do 20. ure) TELEFON ZA POGOVORE V STISKI ŽALEC 063/713-182 (v ponedeljkih in petkih od 18. do 21. ure) SEŽANSKI TELEFON V STISKI ZA MLADE 067/73-538 (vsak petek od 15. do 17. ure)
RAVENSKI ODPRTI TELEFON ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN ODRASLE V STISKI 0602/23-399 (ob sredah od 17. do 19. ure) ali na 0602/23-004 pod šifro "Prijatelj" vak delavnik med 12. in 13. uro
V košarici je vse manj dobrin Počitniška ponudba
stro-
škn ,ani le trič,anska družina za pokritje minimalnih _
"TI Po/rebovala 35, štiričlanska pa 44 tisoč tolarjev. S povprečno n«v s'ovensl"» družina ni kos niti minimalnim stroškom, kaj šele povprečnim.
Potrošna košarica je, spričo nizkih skromna.
Če bi hotela zadovljiti povprečne potrebe, bi tričlanska družina potreobovala več kot 64 tisoč tolarjev, štiričlanska pa blizu 78 tisočakov. Vse kaže, da je večini slovenskih družin, v kateri dva člana služita denar, bliže od povprečnih pokrivanje minimalnih potreb. Več tisoč zaposlenih pa prejema tako nizke dohodke, da z njimi zmorejo samo minimalne mesečne stroške. Ti so za tričlansko družino ocenjeni na okoli 23 tisočakov, za štiričlansko pa na 28 tisočakov.
Potrošna košarica, ki je navrgla te izračune, ni nobeno razkošje. V njej so prehrambeni izdelki, potrebni za zdravo in uravnoteženo prehrano, pijača, »zdatki za stanovanje, obleko, obutev, prevoz, kulturne potre-De.> ogrevanje in podobno, pri minimalnih mesečnih stroških Pa v glavnem tisto, kar napolni
plač in visokih stroškov, vse bolj
želodec in streha nad glavo. Da so izračunani stroški tako visoki in (za naše plače) nerealni, je »krivo« dejstvo, da so košarico napolnili po metodologiji iz začetka osemdesetih let, ko življenjski standard še ni bil pod razumno mejo. Pa seveda cene, ki jih spremlja statistika in so tudi nad vsako razumno mero.
Prejšnji teden je vlada popravila zajamčeni osebni dohodek, ki zdaj po novem znaša 8000 tolarjev neto, komaj nekaj nad polovico povprečne plače. Kako delavci z zajamčenimi dohodki (in v Sloveniji jih je več tisoč) napolnijo košarico? Vemo, da so na zajamčeno plačo vezane tudi socialne pomoči in nadomestila, ki jih prav tako prejema nemajhno število ljudi. To socialno dno po vsej logiki ne more pokriti niti minimalnih mesečnih stroškov. • D. Z. Žlebir, foto: J. Cigler
Kranj, 31. januarja - Zveza društev prijateljev mladine iz Kranja bo skupaj z drugimi organizatorji tudi letos poskrbela za pisano ponudbo med zimskimi počitnicami. Otroci so od vsega najbolj veseli snega. Edina pomankljivost letošnjih počitnic: prekratke so.
Ker je tokrat med počitnicami za spremembo sneg, med prvimi aktivnostmi Zveze telesnokulturnih organizacij Kranj omenimo smučanje. Tečaja alpskega smučanja in teka bosta na Pokljuki in v športnem parku Stanka Mlakarja. Alpsko smučanje na Pokljuki za ves teden (vožnja) velja 3500 tolarjev, tek pa 1500 tolarjev. Tečaj teka na stadionu pa stane 150 tolarjev. Tečaj drsanja, ki je vsak dan od 9. do 10. ure, na kranjskem drsališču, pa velja 400 tolarjev. Vsakodnevno drsanje od 10. do 12. ure pa bo zastonj. Pomislili so tudi na tiste, ki jim ni za sneg. V dvorani na Planini bodo vsak dan od 9. do 12. ure igre z žogo. Izbira: nogomet, košarka, biljard. V zimskem bazenu je prosto plavanje (od 11.30 do 13. ure).
Od jutrišnjega dne bodo v obeh kranjskih kinodvoranah ob
10. in 16. kinopredstave za počitničarje. Vstopnice so po 50 tolarjev. Obeta se tudi ostala kulturna ponudba. Zveza kulturnih organizacij vabi v grad Kieselstein, in sicer v ponedeljek od 9.30 do
11. ure, na ples in risanke, v torek na ples in uro pravljic, v sredo na risanje in risanke, v četrtek na risanje in uro pravljic (ura pravljic je tudi v sredo ob 16. uri v pionirski knjižnici) in v petek na risanje in risanke.
Vesele zimske počitnice so organizatorjem (prijateljem mladine, telesnokulturnim in kulturnim organizacijam, kinopodjetju in Gorenjskemu sejmu) pomagali izvesti Miladinska knjiga Biro-oprema in Sava Kranj. • D. Z.
Krvodajalska akcija
Škofja Loka, januarja - Občinska organizacija Rdečega križa v Škofji Loki vabi na redno krvodajalsko akcijo predvsem Loča-ne in okoličane. Odvzemi krvi bodo 3. in 4. februarja, od 7. do 13. ure, tokrat v osnovni šoli Petra Kavčiča (za blagovnico Nama).
Stolpec za upokojence
Kranj, januarja - Društvo upokojencev Kranj vabi že na četrto predstavitev video posnetkov s področja rekreativne dejavnosti članstva v letih 1990 in 1991. Tokratna predstava bo v sredo, 5. februarja, ob 16. uri, v prostoru društva na Tomšičevi 4. Prikazana bo trgatev, ki so jo imeli na vrtu okrepčevalnice, in svečanost ob podelitvi priznanj Upokojenec - športnik. Posnetke je pripravil Tone Resman. Vstopnine ni.
[delavski odvetnik odgovarja
Varstvo zakoncev pri določanju trajnih presežkov
Vprašanje:
V podjetju sem bil uvrščen med trajne presežke in mi teče 6-me-sečni odpovedni rok. V tem času se je moja žena zaradi stečaja podjetja prijavila na Zavodu za zaposlovanje. Ali lahko oba z ženo izgubiva zaposlitev, oziroma ali nam zakon nudi kakšno zaščito?
Odgovor:
Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list Republike Slovenije 14/90, 5/91) določa kategorije delavcev in jim nudi posebno varstvo, v primerih, ko njihovo delo postane trajno nepotrebno, delovno razmerje pa jim ne more prenehati, če izpolnjujejo določene pogoje, oziroma se za prenehanje delovnega razmerja zahteva njihovo izrecno soglasje. Tako zakon v 36. d členu opredeljuje, da samo s soglasjem delavca lahko preneha delovno razmerje obema zakoncema, ki sta zaposlena v isti organizaciji in delavcu, katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na Zavodu za zaposlovanje. Tu gre za situacije, ko lahko delovno razmerje delavcu zaradi trajnega prenehanja potreb po njegovem delu (trajni presežek), preneha samo z njegovim izrecnim soglasjem. Torej obema zakoncema, ki sta zaposlena v isti organizaciji ne more brez njunega soglasje prenehati delovno razmerje, ravno tako pa ne more prenehati delovno razmerje delavcu, katerega zakonec je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje.
V vašem primeru gre za poseben problem, ko se je okoliščina, da je zakonec prijavljen na Zavodu za zaposlovanje pojavila potem, ko ste že bili določeni za trajni presežek. Zakon ne določa, kdaj mora biti izpolnjen pogoj, da je zakonec kot nezaposlen prijavljen na Zavodu za zaposlovanje. Mnenja smo, da je soglasje delavca za prenehanje delovnega razmerja potrebno tudi v vašem primeru. Soglasje delavca se nanaša na prenehanje delovnega razmerja in ne na uvrstitev delavca med trajne presežke. Delavec je sicer lahko uvrščen med trajne presežke t. j. njegovo delo postane trajno nepotrebno, delovno razmerje pa mu brez njegovega soglasja ne more prenehati. Pri tem je potrebno upoštevati tudi to, da je delavec v času šestmesečnega »odpovednega« roka še v delovnem razmerju v organizaciji, in če se v tem času pojavi razlog z 36. d člena Zakona o delovnih razmerjih, delavcu delovno razmerje ne more prenehati brez njegovega soglasja. Seveda je možna tudi obratna situacija, da lahko podjetje ugotovi, da trajno ne obstoja potreba po delu delavca, četudi je njegov zakonec kot nezaposlen prijavljen na Zavodu za zaposlovanje. Če tak nezaposleni zakonec pridobi zaposlitev, oziroma ni več prijavljen na Zavodu v času odpovednega roka delavca, lahko delavcu preneha delovno razmerje brez njegovega soglasja.
Pravna služba pri Svetu kranjskih sindikatov
Alioša Drobnič, dipl. iur.
Za prvi posvetni materinski dom
Ljubljana, januarja - Že nekaj let si v Sloveniji prizadevamo ustanoviti posvetni materinski dom; z zbiranjem sredstev nadaljuje tudi nova mlada slovenska država. Posamezniki so v ta namen nakazali že več kot 100.000 tolarjev. Lansko jesen je v ta sklad 20.000 DEM prispeval tudi švicarski Slovenec Janez Hacin, ki se je odločil pomagati tudi slovenskim podjetnicam. Denar za materisnki dom se je zbiral na Mestnem sekretariatu za zdravstveno in socialno varstvo. Decembra 1991 je bil pod pokroviteljstvom revije Otrok in družina ustanovljen Odbor za materinski dom, ki ima sedež pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Odbor ima namen zbrati dovolj sredstev za nakup večjega stanovanja v Ljubljani, kjer bi začel delovati prvi posvetni materinski dom v Sloveniji. Vse delo odbor opravlja prostovoljno, od države pa pričakujejo le socialno delavko. Prostovoljni prispevki naših državljanov in podjetij bi bili namenjeni nakupu stanovanja in za kasnejše nemoteno delovanje posvetnega materinskega doma.
Vse, ki bi hoteli prispevati v ta namen, prosijo, naj prispevke pošljejo na žiro račun ZPMS, Miklošičeva 16, Ljubljana, št.: 50101-678-45223, s pripisom "za materinski dom", devize pa na isti naslov, le na devizni račun št.: 50100-620-107-82042-2855-0. In še to: kdor daruje v humanitarne namene, se mu prispevek, ki ga podari, odšteje od dohodnine, podjetjem pa je za ta znesek zmanjšan davek na dobiček. # D. D.
kovin<>tehna
BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE
TEL. 81-952
BARVNI TVg* GORENJE
Ekran 56 cm, dalj. upravljanje_m
CenaJLS*6337B3 36.799f9e -15 % za gotovino mmmm
Barvni televizcpC SYNTRONIX
SAMSUNG    flfs 1 b za gototfUfo
10G0ČE JE M(HfiJ    ™ ™UI
KAMACR0VN
-10°/i
NEMOGOČE
Vračanje na staro, racionalnejšo srednješolsko mrežo
"Spore" bo reševalo ministrstvo
Kranj, 30. januarja - Republiško ministrstvo za šolstvo in šport je v zvezi z oblikovanjem srednješolske mreže za naslednje leto določilo, da morajo gimnazije praviloma razpisati najmanj po tri oddelke prvega letnika (v manjših krajih lahko dva), strokovne šole najmanj štiri oddelke, če šolajo za različne poklice iz istega programa oziroma imajo različne programe, pa za vsak poklic vsaj dva oddelka. En oddelek je v triletnem ali štiriletnem šolanju dopusten le, če je samo ena taka šola v Sloveniji, medtem ko za dveletno šolanje omejitve ni. V oddelkih dveletnih šol bo po novih normativih poslej po 25 učencev, v oddelkih triletnih in štiriletnih pa po 32 (prej 30 do 36).
Poenostavljeno povedano, gre za temeljito preureditev srednješolske mreže v republiki. Pred dobrim desetlejem, ko se je začelo slavno usmerjeno izobraževanje, so nove šole vznika-le dobesedno kot gobe po dežju, vsak (najmanjši) kraj je hotel imeti čim širšo paleto programov in poklicev. Seveda takšno razkošje, ki je sicer pogodu učencem in staršem, (pa tudi učiteljem) veliko stane. Ministrstvo zato želi srednješolsko mrežo postopno vrniti v nekdanje, racionalnejše okvire.
Ob tem je pošteno povedati tudi to, da je prvi korak do tega cilja, ki bo storjen z naslednjim šolskim letom, podkrepljen z zahtevami gospodarstva, da torej ne gre za nikakršne škodoželjne manevre ministrstva, ne nazadnje pa tudi s poklicnimi hotenji osmošolcev. Slovensko elektrogospodarstvo, denimo, zahteva, da se elektroenergetiki šolajo le v Mariboru, Ljubljani in Novi Gorici (s tem odpade tudi Kranj), Gospodarska zbornica Slovenije izrinja šolanje metalurgov z Jesenic, ministrstvo za zdravstvo šolanje zdravstvenih tehnikov, razen tega pa naj bi se na Gorenjskem tudi strojni tehniki poslej šolali le v enem kraju.
Vse to seveda vnaša precej vroče krvi v kolektive šol, ki izgubljajo pravice do učencev. Franc Lebar, ravnatelj Iskrinega centra v Kranju, se zaradi selitve elektroenergetike v Ljubljano ne razburja. »Vsa leta smo z veliko težavo nabrali skupaj za slab oddelek dijakov. Tudi letošnje namere osmošolcev kažejo, da se za to šolanje zanima le peščica kandidatov. Kaj bi torej objokovali? Dveh oddelkov, kar je pogoj, septembra ne bi mogli napolniti. Bolj problematična se kaže usoda strojništva, za katerega se na Gorenjskem poleg nas potegujejo tudi v Škof ji Loki in na Jesenicah. Naša šola ima na področju strojnega in elektrotehniškega izobraževanja več kot 30-letno tradicijo. V teh dveh programih bomo razpisali osemnajst oddelkov prvega letnika, dovolj za vso Gorenjsko. Mislim, da imamo glede na tradicijo in dobre pogoje (prostori, oprema, strojne delavnice, kadri) od vseh treh šol najboljše pogoje, očitno pa bo moralo odločiti ministrstvo, saj Gorenjci v dogovorih ne pridemo skupaj. Vsi bi radi izobraževali tehnike. Naša prednost je tudi kvaliteta pouka, ki se kaže v bogato razvitem raziskovalnem delu tako na področju elektrotehnike kot strojništva, ne nazadnje pa ni nezanemarljiv tudi podatek, da je lani od 48 dijakov četrtega letnika 42 uspešno opravilo sprejemne izpite na univerzi.«
Da je srednješolsko mrežo treba, seveda s čim manjšimi bolečinami pri delitvi programov, racionalizirati, poceniti, se vrniti h kvalitetnim centrom, četudi na račun nekaj dražje vozovnice za pot od doma do šole, pritrjujejo tudi poklicne namere letošnjih osmošolcev, ki so jih zbrali v Zavodu za zaposlovanje Kranj. Po njih bi nekaj šol res brez posebne škode lahko ukinili. Od 2661 učencev, ki bodo junija končali v osmem razredu, in od 383, ki končujejo v nižjih razredih (65 odstotkov teh namerava podaljšati osnovno šolo), se jih kar 70 odstotkov odloča za štiriletne in petletne programe, slabih 30 odstotkov pa za triletne. Največji naval se obeta za gimnazije, ekonomsko in trgovsko šolo, zdravstveno na Jesenicah, gostinsko na Bledu (skupaj kar 268 namer) in avtomehanično v Škof-ji Loki, povsod drugje je v primerjavi z lani razpisanimi mesti, ko je že veljajo priporočilo dva oddelka novincev za posamezen poklic, boljalimanj občutno pomanjkanje zanimanja. Za metalurgijo na Jesenicah, na primer, ni niti enega kandidata, skromen odziv je tudi za kovinarske poklice, gradbene, tekstilne (razen za šivilje), lesarske itd. Prenekatera od gorenjskih šol bo bržkone tudi ob vpisu imela velike težave napolniti za vsak poklic vsaj po dva oddelka učencev. • H. Jelovčan
Odpadki še kar na Jesenicah
Ali je ministrstvo kupilo mačka v žaklju?
Jesenice, 30. januarja - Tolikokrat smo že napovedovali, da bodo odpadki » zdaj pa zares « zapustili Jesenice in odšli v predelavo na Finsko, da je zdaj pa že res prav mučno, da se zadeva z odvozom vedno znova in znova zapleta.
Zdaj se je namreč pojavil nov problem: ko pred odhodom natančno pregledajo vse sode in jemljejo vzorce - zdaj so vzeli najmanj tisoč vzorcev - saj nemške in avstrijske železnice pred prevozom zahtevajo natančen pregled, ugotavljajo, da vsa embalaža, sodi, ki so nemškega proizvajalca ali iz Litostroja, ne odgovarjajo. Nemški so testirani le na prevoz trdih odpadkov, ne pa tudi tekočih, litostrojski pa sploh še niso bili testiram.
Vse zaplete rešuje ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, ki dela skupaj z avstrijsko firmo Rumpold. Slišati je, da bodo tekoče odpadke prečrpali v cisterne in jih v cisternah odpeljali.
Do zdaj so z Jesenic odpeljali 700 sodov, kdaj pa bodo odpeljali ostalih 4.000 sodov, ki so še na Javorniku in na haldi Železarni, pa zaradi teh in podobnih problemov še ne vedo. Mar je naše ministrstvo kupovalo mačka v žaklju, ko je kupovalo sode? • D. S.
Gorenjski sindikati o socialnem paktu
Čas je zaveznik vladi
Zastoj v socialnem sporazumevanju med vlado in sindikati, ki so ga kriva nasprotja med slednjimi, ni v prid delavstvu.
Kranj, 31. januarja - Čas sklepanja socialnega partnerstva z vlado so različni slovenski sindikati (okoli 30 jih je) namesto za akcijsko enotnost izrabili za merjenje moči. Zdaj so se vendarle sporazumeli. Kako socialni pakt in dogajanja okoli njega komentirajo predstavniki različnih sindikatov na Gorenjskem.
Neodvisnost KNSS: Zahtevamo realno
»Pretirane zahteve sindikatov do vlade niso na mestu, pač pa lahko terjamo le toliko, kot država lahko da, « je o socialnem sporazumu dejal Bogomir Ličof, predsednik KNSS Neod-
visnosti za Gorenjsko. »Po kolektivni pogodbi naj bi za najnižjo izhodiščno osnovo osebnega dohodka dosegli okoli 19 tisočakov. Vlada ponuja okoli 13 tisočakov. Pri najnižjih kategorijah nismo pripravljeni na zniževanje, pač pa bi na tak kompromis privolili od III. plačilne grupe navzgor, pa še tu nismo za veliko kleščenje. Ogrevamo se za to, da bi v slovenski državi breme krize približno enakomerno porazdelili med vse ljudi. V socialnem sporazumu naj bi bilo tako zadoščeno vsem, podjetnikom, da bi lahko ustvarjali dobiček, kmetom, da bi lahko pridelovali, delavcem, da bi s spodobno plačo lahko preživeli. Glede razmerij med plačami pa v našem sindikatu sodimo, da so še vedno prevelika. Zakon je zdaj postavil razmerje med najnižjim in najvišjim 1 proti 11, kar
je še vedno preveč. Na tujem so razmerja največ 1 proti 6,iz-vzemši seveda ekstremne me-nedžerje. Se bolj problematičen je zakon, ki omejuje maso plač podjetjem v izgubi. Smo proti majhnim plačam, ne proti visokim, toda v interesu enakomernejšega porazdeljevanja bremen naj bi se razkorak med enimi in drugimi zmanjšal. Tudi plače delavcev v državnih organih naj bi bile sorazmer-nejše tistim v gospodarstvu. Od vlade v tem socialnem sporazumu pričakujemo, da brzda cene. Pričakujemo tudi čimprejšnje sprejetje zakona o lastninjenju, da bomo sploh vedeli, s kom se pogajamo. Vztrajamo pa tudi najtrdnejši politiki zaposlovanja, naložbah in odpiranju novih delovnih mest. V socialnem sporazumevanju smo v odnosu do vlade koope-rativnejši od drugih sindikatov, ki imajo manj realne, celo radikalne zahteve.«
Svobodni sindikati: Mi smo pobudniki socialnega pakta
»Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je že lani dala vladi pobudo za neko obliko
socialnega partnerstva, vendar je bila odbita, sredi decembra lani pa smo se na seji sveta odločili sprejeti ponujeno žogi-, co, ko je vlada pripravila svoje predpostavke socialnega sporazumevanja,« je v ozadnje socialnega pakta segel Sandi Bartol iz območnega sveta Svobodnih sindikatov za Gorenjsko. »Od sindikatov smo prvi reagirali na to problematiko, kasneje pa so bila na sestankih vseh sindikatov sprejeta naša stališča.
Opažam, da se v takoimenova-nem sindikalnem pluralizmu že dlje časa pojavlja nasprotovanje nekaterim stališčem svobodnih "sindikatom (že leta 1990 nasprotovanje kolektivni pogodbi s strani Neodvisnosti, lani so tudi oni hoteli diskvalificirati našo splošno stavko kot politično dejanje), zdaj pa našim radikalnih stališčem nasprotujejo tudi glede socialnega pakta.«
O vsebini pogajanj z vlado pa je dejal: »Pogajanja bodo mučna in dolgotrajna, toda kot pogoj za normalne pogajalske odnose terjamo uresničitev naših zahtev: ukinitev zakona o plačah, uvelkavitev zakona o kolektivnih pogodbah, sprememba zakona o zajamčenih plačah (od 1. januarja naj bo ta bruto najmanj 15.500 tolarjev), sprejem ukrepov za izboljšanje gospodarjenja, socialne politike in zaposlovanja, v parlamentu naj o tem vlada že predlaga zakonske rešitve. Če tega ne bo, sindikati ne bomo več zadrževali stavkovnega gibanja. Terjanmo tudi ustreznejše zastopstvo v pogajalski ekipi, kjer bi moral imeti naš sindikat po načelu "paritete" dva člana, saj je med delavci 60 odstotkov članov svobodnih sindikatov, smo pobudniki socialnega pakta, imamo pa tudi ustrezne pogajalske izkušnje. Tudi ne dovolimo, da bi se socialni pakt izrabil za promocijo strank. Partnerji v tem sporazumu so znani: vlada, sindikat, gospodarska zbornica.«
Cestno podjetje trdi, da je storilo vse
Prevoznost še ni varnost
Kranj, 29. januarja - Mirno lahko zapišemo, da je bila današnja tiskovna konferenca Cestnega podjetja namenjena predvsem pojasnjevanju in opravičevanju gorenjskega skrbnika cest za razmere na cestah ob zadnjem sneženju in poledici, ki jih je kolegica v poročilu o nesrečah vsaj kot delno "zaslugo" pripisala tudi nujim. Obširna obrazložitev zakonskih obveznosti, pogodbenih nalog, možnosti pri nabavi materialov in razmer pri opremi sicer marsikaj pojasnjuje, vendar prošnja za vljudno opravičilo vsem številnim (poškodovanim voznikom na eni strani in ugotavljanje, da prav vozniki niso upoštevali razmer in temu prilagodili vožnje, na drugi, ne prepričuje. Kljub obtožbam je dejstvo, da si novinarji "ledeni ples" nismo izmislili.
Po temeljitem poduku o zakonskih določilih, ki urejajo zimsko vzdrževanje cest in seznamih cest po prioritetnih kategorijah (da se izognemo naštevanju, naj le povemo, da so vozniki lahko ob zadnjem sneženju na bencinskih servisih dobili lično zgibanko Ministrstva za notranje zadeve z naslovom Voznik, vozilo, zima, v katerem se te prioritete nazorno izrisane - skupaj pa je v I. prioriteti 173, v II. prioriteti pa 245 km cest na Gorenjskem) so predstavniki Cestnega podjetja poudarili, da je njihova dolžnost zagotavljanje prevoznosti cest, kar v zimskih razmerah še ne pomeni popolne varnosti. Pri tem je pomemben 49. člen Zakona o cestah (UL 11/88), ki pravi, da se cesta šteje za prevozno tudi tedaj, če je promet oviran zaradi ostankov snega na vozišču, vključno z delno snežno desko. Po posipanju poledenelih in zasneženih vozišč je izjemoma možna delna pole-
dica zaradi nenadne vlage, slane in snežne plohe. Slišali smo kako je podjetje za vzdrževanje organizirano, kako je razporejena potrebna oprema in materiali ter kako deluje opazovalna služba, ki sproži potrebne akcije za vzdrževanje prevoznosti. Skoraj neverjetno se sliši, da je v času, ko je za nami šele skromna polovica (tudi letos zelo mile) zime, ki še lahko pokaže ostre zobe, skoraj povsem porabljena zaloga posipnih materialov (zlasti soli), katerih nabava je tudi zaradi neplačevanja in uvoza velika težava, žal nič novega pa tudi niso trditve, da je za zimsko službo država huda mačeha, ki še zdaleč ne pokriva nastalih tovrstnih stroškov. Zatrdili so nam, da vozniki, ki sicer plačujemo vsak dan višje cestne takse in še dražje gorivo, za svoje namenske prispevke ne dobimo kar smo plačali, saj vlade kar tekmujejo v preusmerjanju sicer namenskih sredstev. V kon-
kretnih razmerah 26. in 27. januarja so bili na cestah vsi razpoložljivi posipalci (11 od 17 -ostali so pokvarjeni), žal se je prav posipalec na relaciji Lesce - Kamna Gorica - Podnart pokvaril, o čemer so bili sorazmerno pozno obveščeni. Opisani materialni položaj ne dopušča kakršnegakoli posodabljanja, čeprav bi razmere (zlasti na Gorenjskem) nujno terjale nabavo vsaj štirih "posipalcev" kalcijevega klorida, ki je glede na sol, veliko bolj učinkovit in ekološko sprejemljiv. Nastale škode, da o cenah poškodb ljudi niti ne razmišljamo, bi taka vlaganja zelo hitro opravičile.
Kranjski sindikati: Bika za rep, namesto za roge
»Sindikati smo se po tehtnem premisleku odločili za socialni pakt, toda vlada nam ponuja nekaj, kar mu ni podobno,« je dejal Jože Antolin iz
Sveta kranjskih sndikatov, združenega v Konfederacijo sindikatov 90. »Vlada bi morala ponuditi dokumente za resen program gospodarske in socialne ustalitve, ne pa zgolj brzdanje plač in cen. Vlada se stvari loteva napak: namesto, da bi bika zgrabila za roge, ga lovi za rep, namesto, da bi izkoreninila vzroke gospodarskih in socialnih slabosti, blaži njihove posledice. To po mojem ni resno prizadevanje za utrditev gospodarstva, države, tolarja. Vse spet kaže na to, da vklada skuša nekatere cilje doseči na plečih delavcev. Zato smo ob začetku pogajanj tudi terjali, da so uresničene štiri sindikalne zahteve: umik zakona o plačah in uveljavitev kolektivnih pogodb, vlada naj operacionalizira cilje socialnega sporazuma, da jih bo moč preverjati in od sporazuma odstopiti, če ne bodo realizirani. Zahtevali smo tudi koncept stalnega tripartitnega telesa iz predstavnikov vlade, sindikatov in zbornice, ne le ob socialnem paktu. Pričakujemo pa tudi večjo pravno varnost delavcev in nadzor nad delovnimi razmerji. Pod temi pogoji smo sploh pristopili k socialnemu paktu. Čeprav so zdaj po "zaslugi" svobodnih sindikatov porušeni dogovori med slovenskimi sindikati (nasprotni strani so odkrili pogajalsko strategijo), še vedno vztrajamo skupaj in pričakujemo, da bo med nami prevladal razum v korist delavcem.« • D. Z. Žlebir
Ker je bilo Gorenjskemu glasu očitano neobjektivno poročanje in prilagajanje splošnemu ljudskemu mnenju (o ocenah organov za notranje zadeve o katerih smo poročali, pa niti besede !) naj tudi to poročilo zaključimo z ugotovitvijo, da bodo naši bralci, zlasti vozniki, pa tudi potniki v avtobusih udeleženih v "ledenem plesu", sami presodili, ali je Cestno podjetje res napravilo vse in še več (!) kot je njegova dolžnost. Pravega odgovora na vprašanje zakaj ne predlagajo zaprtja cest, katerih prevoznost (tudi zaradi objektivnih okoliščin in razmer) ne morejo zagotoviti, nismo dobili. Kot vselej bodo iznajdlivejši, doslednejši in sposobnejši našli naslov za škodne primere. • Š. Ž.
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ SVET DELAVCEV GG KRANJ
razpisuje dela in naloge
VODENJE DELOVNE ORGANIZACIJE
Pogoji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati:
- visoka izobrazba gozdarske, ekonomske ali pravne smeri,
- vsaj pet let delovnih izkušenj,
- strokovne in organizacijske sposobnosti.
Delovno razmerje se sklepa za dobo štirih let. Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo v petnajstih dneh po objavi na naslov: GG Kranj, DSSS - C. Staneta Žagarja 27, Kranj, s pripisom »za razpisno komisijo«.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
Razstava - vzorci za tekstilna blaga
VZOREC - MED LIKOVNIM IN UPORABNIM
Kot da pričakovanje svetovnega kongresa oblikovalcev, odvijalo se bo letos sredi maja v Ljubljani, že zdaj, bolj kot vseskozi doslej, vzbuja zanimanje za oblikovalsko ustvarjanje Pri nas. Pri tem je vsekakor razveseljivo, da ni večje pozornosti vredno le oblikovanje takoi-menovanih unikatnih izdelkov, pač pa tudi oblikovanje, ki je v svojem temelju navezano na industrijsko proizvodnjo. Morda bi bilo v tem okviru treba razumeti povabilo galerije Sloveni-jalesa kranjski oblikovalki Ma-rički Rakovec, da razpon svoje dizajnerske ustvarjalnosti predstavi v galerijskih prostorih. Morda je bila pri tem le za kratek čas zamujena priložnost, da bi bila njena razstava prav v času ljubljanskega modnega seJma, na katerem je seveda s svojimi vzorci v družbi sodelavk prispevala k predstavitvi Tekstilindusovih izdelkov. Toda ta zamik v razstavi nikakor ne zmanjšuje pomena, ki ga "na za oblikovalca prva samo-st°jna razstava.
.Predstavitev vzorcev za tekstilna blaga je po svoje zahtevno opravilo: v primerjavi z likovnimi deli, ko je mogoče Preprosto umestiti v razstavni Prostor toliko in toliko del, pa Je mogoče vzorce za tekstilna blaga predstavili drugače, nekoliko bolj zapleteno, pa kljub temu razumljivo. Predvsem je treba povezati idejo, to je osnutek, oziroma že kar izdelek vzorca na papirju, se pravi ne-
ke vrste likovno delo in nato popeljati gledalčevo pozornost h končnemu izdelku na blagu. Pri tem pa mu je seveda treba prihraniti večino dolgotrajnega in zahtevnega tehničnega in tehnološkega postopka prenašanja vzorca na blago. Marička Rakovec ni to pot, od nastanka vzorca do natisnjenega blaga, predstavila pusto, še manj dolgočasno, saj je s ponujeno osnovno črno ploskvijo panojev izbrala za igrivo likovno predstavitev, v kateri ob njeni zamisli celo blago zvito in stisnjeno v različne oblike postaja likovno izrazilo ne pa stvar, iz katerega se šivajo obleke.
Na predstavitvi kreiranja vzorcev za tekstilno blago in končnega izdelka je seveda manj pomembno, za gledalca razstave pa tudi povsem skrito iskanje in sledenje usmeritvam, ki v svetu kreiranja vzorcev pač
obstajajo. Morda bi bila prelahka pot do kolekcije vzorcev, če bi kreatorje vodila izključno njihova domišljija, ki je ne bi omejevale nobene modne zapovedi, tako kot tudi ne končne potrošnike - kupce blaga. Toda v tem svetu oblačil že nekaj časa veljajo merila, ki jih postavljajo velike evropske in svetovne modne hiše. Danes so na primer že znani okviri, v katerih se bodo čez dve leti mešali vzorci in barve za vso oblačil-^ no industrijo in temu se bo re-' klo moda. In kaj imajo pri tem reči kreatorji tekstilnih vzorcev? Veliko. Potem, ko iz katalogov tendenc rahlo ali morda tudi bolj izrazito zaveje duh nove mode, predstavljen z najrazličnejšimi sredstvi - od izbire obdobja v slikarstvu ali drugih umetnostih, nagibanju družbenega zanimanja za vse, kar je na vzhodu ali na jugu, v pričakovanju svetovnih dogod-
kov, kot je olimpiada itd., se delo kreatorja šele začne. Z bolj ali manj srečno roko mora svoji ustvarjalnosti dati vsebino, to je vzorce, ki so seveda izvirni, toda v duhu nove mode. In to še prej, preden ta moda stopi oblečena na ulice, se razume. Ta ustvarjalni napor kreatorjev je oblikovalka Marička Rakovec, kljub tem omejitvam, vedno razumela kot dovolj široko polje za uresničevanje svojih zamisli. V spremni besedi k razstavi je dr. Cene Avguštin zapisal, da lahko okvirno temo avtoričin oblikovalni dar poljudno razširi, vsebinsko poglobi in barvno poosebi. Take so njene duhovito zasnovane teksture z vzorci pesmi Franceta Prešerna, ki so jih objavili tudi v pomembni svetovni reviji International textil. Opozoriti moramo, piše dalje dr. Avguštin, na avtoričine rastlinske in druge predmetne, pa tudi abstraktno zasnovane kompozicije, ki v skoraj neštetih oblikovnih in barvnih s sta-vih prekrivajo tkanino...Sestavine avtoričinega oblikovalnega polja povezuje svojevrsten ritem, ki v njenih delih razbija nevarno negibnost in vnaša v kompozicijo pravšnjo dinamiko. Ta razgibanost, zaključuje dr. Avguštin, je posebej opazna pri vzorcih, ki niso ujeti v obrise grafične risbe in je tako področje njihovega barvnega in oblikovnega učinkovanja dosti širše. • Lea Mencinger, foto: Jure Cigler
V SPOMIN
Profesor Stane Dremelj, akademski kipar - medaljer (1906 - 1992)
drugega napravil vrsto medalj, med njimi odlično Linhartovo medaljo, plaket, značk itd., ki je ob svoji prvi samostojni predstavitvi 1971 v Dvorani ra-dovljišče graščine podaril organizatorjem razstave risbo Franceta Prešerna, moglo urediti zanj stalno zbirko prav v Linhartovi rojstni hiši?!
Poglobljena celostna študija o umetniškem delu profesorja Staneta Dremlja še ni napisana. Možna bi bila le ob poznavanju celotnega mojstrovega opusa, ki bi vključeval tudi zapuščino v njegovem ateljeju. Brez dvoma pa bodo ostale konstante v njegovem delu poznavanje, spoštovanje in zgle-
dovanje po renesančnem me-daljerstvu, njegova ustvarjalna zvezanost z etruščansko umetnostjo in antično numizmatiko, veliko tehnološko znanje, predvsem pa bo ostalo značilno zanj njegovo desetletja trajajoče vračanje k liku pesnika Franceta Prešerna, za katerega je iskal vedno novo »pravo« podobo predvsem v njegovi poeziji. Pesnikov lik zavzema med številnimi kvalitetnimi mojstrovinami upodobitvami najznamenitejših slovenskih mož, najodličnejše mesto.
Profesorja Staneta Dremlja ni več. Tolaži nas misel, da so po njem ostala njegova dela.
Maruša Avguštin
Profesor Stane Dremelj, rojen 1906 na Vrhniki, diplomiral in napravil medaljersko speci-alko na Akademiji v Zagrebu 1Q34, je zadnjih dvaindvajset let svojega življenja preživel v Radovljici.
Potem ko se je 1964 upokojil kot profesor na takratni Umet-no-obrtni šoli v Ljubljani, si je začel urejati nov dom v Radovljici na pobočju Gradišča nad Pipanko, nad travnikom, ki se širi od pobočja Gradišča proti Savi in nosi ime po fevdalnem lastniku baronu Pipanu, ki je imel graščino v radovljiškem Predtrgu. Stalno se je naselil tu leta 1969. S pobočja Gradišča je imel čudovit razgled na Savo in njeno jutranjo in večerno meglo, na Jelovico in na Triglav. Vendar profesor Stane Dremelj v Radovljico ni prišel Počivat. Z veliko energijo se je Poglobil v nadaljevanje svojega umetniškega dela, ki je imelo v slovenski umetnostni zgo-
dovini že trdno zakoličeno mesto. Poleg Vladimirja Štovička je veljal za najpomembnejšega slovenskega medaljerja. Tudi njegova vaška situla in zagledanost mojstra v arheologijo sploh, in njegovi novci, ki so v zvezi s tem nastajali, so bili v strokovni javnosti znani in priznani.
V Radovljici se je mojster poleg svoje umetniške dejavnosti živo vključil v življenje mesta. S posebnim zanimanjem je spremljal in spodbujal restavri-ranje starega mestnega jedra, še posebej Sivčeve hiše, v kateri se je prvič predstavil leta 1976, nato pa še 1980 in 1987. Njegova velika želja, da bi občina odkupila, obnovila in namenila za kulturo Linhartovo rojstno hišo, za katero je sam že snoval svojo naslednjo razstavo, se profesorju Stanetu Dremlju ni uresničila. Čaka na »boljše« čase. Morda bo nekoč mesto, za katerega je pokojni profesor Stane Dremelj poleg
GOSPOT PETELIN
Režija: Janko Eržen, scenografija: Zmago Puhar, Uprizoritev: lutkovna skupina Paravan
Brez presenečenj tudi v lutkovnem gledališču ne shajamo; če razdelimo lutovne skupine kategorialno, bi ločevali med amaterskimi in profesionalnimi. Za slednje velja, da razen trošenja gromozanskih vsot denarja ob plejadi, na vseh festivlaih nagrajenih ekspertov, za teater in publiko ne napravijo nič. Preveč kuharjev ob kotlu skvari mineštro! Amaterji, kar se kvalitete in eksperimentiranja tiče, naredijo še najvče, kljub množici spodslja-jev, ki jih nizajo. Vendo jim nekaj (prav ta segment jih dela popularne, jih uvršča v anale zgodovine) šepa - animacija, režija, uigranost, scena - kar je logična posledica njihove želje po ekstravagantni in izvirni postavitvi... Rekli bi začarani, preklet krog. Toda Aristotel bi dejal, da izjeme potrjujejo pravilo. Tudi izjeme se dogajajo. Lutkovna skupina, Paravna iz Besnice je, amaterska skupina, vendar na odru deluje povsem profesionalno. Team igralk deluje v taktu švicarske ure, režija zbira preizkušene koščke prijemov v slasten grižljaj in likovna zasnova v srčici ponuja scenografovo duhovitost.
Dejansko predstavo, zasnovana po literarni predlogi Milana Pavlika, ki ima konec koncev politično konotacijo, ko biča črne duše političnih prefarbancev, ne ponuja v pokušino nič novega. Celo rečemo lahko, da si je izkušen team izbral prelahko nalogo, kajti v predstavi je na delu preprosta lutkovna tehnika, oguljen tekst, ki zaudarja po vonju prepotene srajce...
S profesionalno totaliteto pristopa k predstavi lahko razlikujemo, da se skupina namerno zadržuje pri lažjih vajah, ki jih želijo povsem obvladati preden stopijo na višji nivo. To zadrževanje, brzdanje pred prehitrim skokom na višjo stopnico, je pohvalna gesta, ker razultira več kot spodobno predstavo. Vendar je treba vedeti, kdaj nastopi pravi trenutek za pravo potezo. Kdor je ne povleče v pravem trenutku, je speštan maček ob robu ceste, katerega je povozil maček.
Tomaž Kukovica
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava ilustracij akad. slikarja Andreja Trobentarja. V galeriji Mestne hiše razstavljata Jote in Zlata Volarič. V galeriji Bevisa razstavlja akad. slikar Nikolaj Omersa.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Pragozdovi naša naravna dediščina. V razstavnem salonu Dolik razstavlja slikar Leon Gaier iz Gorice. V bistroju Oaza so na ogled fotografije na temo Porušeni Zadar. RADOVLJICA - V Pasaži radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Andreja Malenška iz FK Andrej Prešern Jesenice. V avli občine Radovljica razstavlja olja, akvarele in reliefe Draga Soklič z Bleda.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikarka Klementina Golijo. V galeriji Fara bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo fotografij Radovljiški motivi avtorja Janeta Pipana iz Radovljice. V galeriji ZKO - Knjižnica Mire Steinbuch razstavlja umetniške fotografije. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled tudi dopoldne po predhodni najavi na upravo muzeja. V galeriji Loškega gradu je te dni razstava ob 85 - letnici planinstva na Škofjeloškem. V Mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja oljne slike Janko Logar iz Žiro v.
MENGEŠ - V razstavišču Oranžerija Klub Edigs razstavlja ilustracije v knjigah za otroke akad. slikarka Marija Prelog. LJUBLJANA - V Bežigrajski galeriji, na Titovi 61, razstavlja akad. slikar Marko Tušek Slike 1988-1991. V galeriji Slovenija-les, Titova 52,(Dunajska 22-23), je na ogled razstava oblikovalke Matičke Rakovec iz Kranja. V Jakopičevi galeriji je v fotografiji in besedi na ogled nova podoba potniškega terminala Aerodroma Ljubljana arhitekta Cirila Oblaka.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
JESENICE: KONCERT - Glasbeni šoli Kranj in Jesenice vabita na koncert instrumentalne glasbe, ki bo danes, v petek, 31. januarja, ob 18. uri v Gledališču Tone Čufar Jesenice. PODHOM: FILM O PODHOMU - Danes, v petek, ob 20. uri bo v Gasilskem domu Podhom projekcija filma avtorja Marjana Zupana Podhom skozi čas.
KROPA: KONCERT - Kulturno društvo Stane Žagar Kropa bo skupaj z Glasbeno šolo iz radovljice in Upniško osnovno šolo v počastitev kulturnega praznika priredilo jutri, v soboto, 31.januarja, ob 18. uri koncert učencev glasbene in osnovne šole, nastopil pa bo tudi domači moški zbor.Dodali bodo še zanimive spomine na nekdanje čase v domačem kraju s predstavitvijo družinskega muziciranja.
KRANJ: ROMAN O PREŠERNU - ZKO Kranj in Mohorjeva založba Celovec vabita danes, v petek, ob 18. uri na otvoritveno proslavo praznovanja slovenskega kulturnega praznika in Prešernove dneve v Kranju. Osrednja točka proslave bo predstavitev knjige pisateljice Mirni Malenškove, Pesnikov nokturno. Prireditev bo v gradu Kieselstein.
KRANJ: POGOVOR Z DR. SIRCEM - V torek, 4. februarja, ob 18. uri bo v sejni sobi št. 15 kranjske občinske stavbe pogovor z dr.Ljubom Sircem, avtorjem knjige Med Hitlerjem in Titom, ki je te dni izšla pri Državni založbi Slovenije. Prof. Sire, Kranjčan, je bil po drugi vojni eden od organizatorjev slovenske politične opozicije, na montiranem procesu celo obsojen na smrt, danes pa predava na univerzi v Glasgovvu. TRŽIČ: PREMIERA - V nedeljo, 2. februarja, ob 16. uri bo v Domu krajanov KUD Lom pod Storžičem uprizoril veseloigro Stric v Toplicah, režiser je Ludvik Soklič. IDRIJA: ŽIRI SE PREDSTAVIJO - Krajevna skupnost Žiri in Mestni muzej Idrija sta ob slovenskem kulturnem prazniku pripravila kulturni teden v Idriji. V galeriji je na ogled razstava Likovna kultura Žirov. Jutri, v soboto, pa bo v idrijski župni cerkvi z glasbenim opusom Antona Jobsta nastopil Cerkveni mešani pevski zbor župnije Žiri.
PTIČJA STRAŠILA IN PTlCNIČE
Na letošnjem 17. svetovnem kongresu oblikovalcev ICSID v Ljubljani, sredi maja letos, bo med drugim pozornosti vreden tudi interdisciplinarno zasnovan projekt ptičjih strašil in pti-čnic. Ta raziskovalna naloga s področja slovenske kulturne dediščine bo sestavljena iz etnološkega, krajinskega in oblikovalskega dela. Idejo za projekt je dala Milena Kosec iz Ljubljane.
Etnološki del projekta bo vseboval pregled zgodovinskih virov in študentsko delo na terenu z zbiranjem in fotografiranjem ohranjenih originalnih slovenskih ljudskih izdelkov. Oblikovalski del pa zajema izdelavo ptičjih strašil in ptičnic na Oddelku za oblikovanje Akademije za likovno umetnost v Ljubljani po sodobnih načelih oblikovanja in z upoštevanjem tradicije. Izvajalci bodo pri tem skušali pritegniti k sodelovanju 'tudi oblikovalske šole iz tujine. Celotna tematika bo obdelana s psiholoških, ekoloških in krajinskih vidikov ter bo tako dobra osnova za oblikovalski del naloge.
* DNEVI KOMEDIJE
Celje - Vse kaže, da bomo naslednji mesec dobili še en gledališki festival, tokrat gre ta srečanje gledaliških komedij. Ko so v celjskem gledališču razmišljali o novem festivalu in se odločili za komedije, so določili tudi že datum 14. do 29. februarja letos. Celjski dnevi komedije se bodo torej ravno dobro iztekli, ko se bo v Kranju začelo tradicionalno gledališko srečanje Teden slovenske drame.
Festival bo potekal le po dva dni tri tedne zapored. Organizator, ki je tudi že izbral žirijo občinstva, ki bo podelila le dve nagradi, je izbral tudi gledališče predstave. Dneve komedij bo uvedlo kranjsko Prešernovo gledališče s predstavo Do-re-mi-Fey-deau. Sledila bo predstava Cankarjevega doma Letici-ja in luštrek. Drugi festivalski konec tedna je namenjen celjski predstavi Lubezen, naslednji dan pa bo Mestno gledališče ljubljansko zaigralo komedijo Bil je škrjanec. Festival se bo zaključil s predstavo celjskega gledališča in Shafferjeve Črne komedije ter predstave ljubljanske Drame Testament blagega psa.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
GOSPODARSKI KOMENTAR
MARIJA VOLČJAK
Prve lastovke
Turizem je lani nedvomno potegnil najkrajši konec, tudi pobral se bo najtežje, saj mora preteči kar nekaj časa, da bodo tujci
pozabili na grozljive prizore vojne v bivši Jugoslaviji.
Najbolj pogumni so trenutno Nemci, njihov Neckermann je z našim kompasom že podpisal pogodbo o zakupu slovenskih in hrvaških zmogljivosti, letos naj bi pripeljal približno 5.000 gostov, 350 do 400 postelj je zakupil tudi v Kranjski gori, v Bohinju in na Bledu. Seveda je to veliko manj kot včasih, saj je pred desetimi leti v Jugoslavijo pripeljal kar 80.000 gostov. Neckermannov komercialni direktor je dejal, da se zaveda, kako težak je ponoven začetek in da bo velik uspeh že, če bodo leto uspeli pripeljati 10 odstotkov nekdanjih gostov. Prepričan je seveda, da bo v Sloveniji mir, pravi pa, da je turistična pondba ostala enaka, ponekod celo boljša, cene pa so v povprečju takšne kot lani ali celo do 5 odstotkov nižje.
Težko bo torej turizem čez noč spet spraviti na zeleno vejo, čeprav je Neckermannov prihod zelo pomemben, saj na evropske tržišču predtavlja nekakšno "sveto pismo" turizma. Upajmo, da ga bodo drugi veliki turoperatorji posnemali in bo letošnji turistični izkupiček večji od lanskega, ko je znašal borih 370 milijonov tolarjev.
Prav zanimivo bi bilo izvedeti, kakšna je zveza med Necker-mannovo potezo in sloganom, ki ga v Frankfurtu "prodaja"predstavnik našega turizma Leopold Pere. Nemce namreč privablja, naj pridejo vendar pogledat novo državo Slovenijo, ki so jo pomagali ustvariti. Ker je prav zvedavost v marsičem bistvo turističnim tokov, je nedvomno to izredno vabljivo geslo, ki hkrati zveni kot gostoljubna zahvala. Predvsem pa se je Pere ponovno izkazal s svojo izvirnostjo in s tem le še bolj potrdil, kako pomembna gonilna sila je bil pri nekdanji promociji slovenskega turizma "Slovenija, moja dežela ". Ko je odšel v Nemčiji, je postopno zamrla, verjetno ne le zaradi pomanjkanja denarja, ki ga je vselej nekako že moč dobiti, če je ideja dobra.
Pomembni so torej ljudje in njihova ustvarjalnost, ki se včasih izraža tudi v pomembnih drobnarijah. Pri nas se denimo še nihče ni spomnil, ali pa zanj ne vemo, da bi v stare turistične prospekte (če za nove ni denarja), na katerih je Slovenija napisana še kot Jugoslavija, vtaknil nov list s pojasnilom, da je Slovenija zdaj samostojna država in jo, kot takšno, na kratko predstavil. Če bi k temu dodali še Percov novi slogan, bi pritisnili piko na i, seveda zlasti za države, ki so nam pri osamosvojitvi najbolj pomagale in od koder pri k nam že tradicionalno največ turistov.
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Tri podjetja ustanovila Iskratec
Podjetja Exact (Iskra TI V), Variform (Iskra MKD) in Ele-ko so v začetku letošnjega leta ustanovila in registrirala podjetje Iskratec, ki ga vodi direktor Srečo Vengar. Združili so torej programe tiskanih vezij, napajalnih naprav ter mehanskih delov in konstrukcij v okviru industrije telekomunikacij in računalništva Iskre Telekom. Narekovale so jo tržne spremembe in tehnološki preobrat v industriji telekomunikacij iz analogne v digitalno tehniko. Iskratec je družba z omejeno odgovornostjo v okviru skupine Iskra Telekom, v teku je dokapitalizaija, s katero bo večinski lastnik postal Iskra Telekom Holding. Skupni iztržek prodaje v lanskem letu je dosegel 26 milijono mark, od tega je bilo 9 milijonov mark zasluženih z izvozom na zahodne trge.
V Savi odprodali 250 stanovanj
V kranjski Savi so doslej odprodali 250 stanovanj, neprodanih pa ostaja 560 stanovanj. Tista, ki ne bodo odkupljena, nameravajo dati v upravljanje Domplanu in Stanovanjski zadrugi. V Savi so se za dva upravljalca odločili, da bi spodbudili konkurečni odnos in s tem zagotovili večjo kakovost opravljanja storitev.
Ljubljana, 24. januarja - Ljubljansko podjetje Avtoline je prvo v Sloveniji, ki bo v svojem avtomobilskem salonu prodajalo avtomobile Volvo, ki jih bo na našem trgu odslej zastopal novomeški Revoz. Renault in Volvo imata za seboj že kar nekaj let uspešnega sodelovanja na področju razvoja motorjev in skupnimi nastopi s tovornimi vozili, podpisu pogodbe o ekskluzivnem zastopanju pa je botrovalo tudi vzajemno izmenjavanje lastninskih deležev. Pri Avtolineu bodo za devize na voljo tri izvedbe serije 400 in dve iz serije 900, med njimi tudi najprestižnejši model 960. Vozila Volvo so seveda znana po precejšnji robustnosti, vendar so v zadnjih letih Švedi bistveno izboljšali notranjost in opremo teh vozil, tako, da lahko opravičijo svoj cenovni razred. Pri podjetju Avtoline so si za letošnje leto glede na gospodarske razmere zastavili dokaj ambiciozen načrt, saj naj bi prodali blizu 300 vozil. Novomeški Revoz načrtuje ob tem salonu še razširitev prodajne mreže, med ostalimi bodočimi prodajalci pa bodo avtomobile Volvo verjetno med prvimi prodajali tudi v avtosalonu podjetja Alpetour Remont na Laborah pri Kranju. Ivi. G., slika Jure Cigler.
Deviznim varčevalcem razposlali skoraj 100.000 pisem
Banka odmrznila prvih 500 mark
Gorenjska banka bo s februarjem 500 mark preknjižila na nove devizne račune, hkrati pa uvaja privlačnejše devizno in tolarsko varčevanje.
Kranj, 29. januarja - Ljubljanska banka je pred kratkim obljubila, da bo s februarjem začela postopno reševati stare devizne vloge varčevalcev, zato smo v Gorenjski banki povprašali, kako bodo to napravili. Te dni so že razposlali skoraj 100 tisoč pisem, s katerimi so varčevalcem sporočili, da jim bodo preknjižili do 500 mark na nov devizni račun, na katerem bodo s temi devizami lahko prosto razpolagali. Lahko jih bodo torej dvignili ali pustili na novem deviznem računu v banki. Kot tretjo možnost pa banka ponuja prenos na devizno varčevalno knjižico, na kateri bodo obresti za odstotek višje, naložiti pa boste morali vsak 200 mark. Tudi tolarsko varčevanje bo privlačnejše, saj bodo tolarji na varčevalni knjižici realno obve-strovani.
V menjalnicah so odkupili toliko deviz, da zdaj ne bo težav z izplačili po 500 mark. V banki seveda žele, da jih vsi ne bi takoj dvignili, zagotavljajo pa, da imajo deviz dovolj, nekaj so imeli deponiranih tudi v tujini. Pokazali so nam jih v trezorju, kjer so jih pripravljali, da jih razpošljejo po poslovalnicah. Foto: J. Cigler
Po polomu zakona o javnem dolgu v slovenskem parlamentu, se je Ljubljanska banka odločila, da zaigra na karto zaupanja varčevalcev, tistih seveda, ki že nekaj časa ne morejo dvignili svojih deviznih prihrankov. Tako bodo s februarjem varčevalcem odmrznili prvih 500 mark, kako bodo to napravili, smo povprašali v Gorenjski banki, ki sodi v okvir Ljubljanske banke in kjer imajo po besedah direktorja Zlat-
ka Kavčiča dobršen del avtorstva pri zasnovi novega varčevanja. Prepričani smo, pravi Kavčič, da zaupanja varčevalcev ne moremo več ignorirati do te mere, da bi poslušali teoretike in Banko Slovenije, ki pravi, da z narodnogospodarskega stališča to ni pametno.
Seveda pa bo zakon o javnem dolgu še vedno potreben, saj je to le prvi korak k razreševanju deviznih hranilnih vlog.
Sporočilo za javnost
Ob potezi Ljubljanske banke, da omogoči razpolaganje z 500 DEM blokiranih deviz, DJV varčevalce obvešča o sledečem:
1. Z Ljubljansko banko d. d. je bilo pred kratkim dogovorjeno, da se bomo po 20. februarju 1992 sestali in pogovorili o nadaljnjih možnostih prostega razpolaganja z devizami. Višina zneska s katerim bo mogoče prosto razpolagati bo odvisna od količine deviz, ki jih bodo prejeli 3. februarja 1992 in ne bodo takoj dvignjene z novih deviznih vlog.
2. Društvo je z ostalimi bankami v razgovorih.
3. Da bi banke lahko varčevalcem omogočile dodatno razpolaganje z blokiranimi devizami pozivamo vse varčevalce, da sedaj dobljenih deviz (500 DEM) vsaj tri mesece ne dvigajo, če jih res ne potrebujejo. Poziv velja tudi varčevalcem, ki bodo s 500 DEM v celoti poplačani. S to potezo bi pokazali solidarnost do ostalih varčevalcev, pripomogli pa bi tudi k reševanju problema blokiranih deviz.
4. V kolikor varčevalci teh prostih deviz ne bi množično dvigovali, bi predstavniki DJV predlagali bankam sledeče možnosti za razpolaganje z dodatnimi deviznimi sredstvi.
- Polovica naslednje kvote s katero bi bilo omogočeno prosto razpolaganje, bi bila namenjena za varčevalce, ki niso dvignili sproščenih 500 DEM vsaj tri mesece.
- V kolikor bi bile devizna pozicija zelo slaba, bi se celotna nova količina sproščenih deviz porabila za tiste, ki dosedanje kvote niso dvignili.
- Denarno maso, s katero bi bilo mogoče razpolaganje povečati, naj bi razširili tako, da bi dodatno omogočili delno razpolaganje z devizami v tolarski protivrednosti po menjalniškem tečaju.
5. S predstavniki LB d. d. je bilo dogovorjeno, da bodo omogočili predstavniku DJV, vključitev v upravni ali nadzorni odbor LB, kjer bo lahko skrbel za varčevalce.
6. Predlagali bomo diferenciacijo varčevalcev, saj sedanje izplačilo 500 DEM favorizira tiste varčevalce, ki so imeli v bankah manjše vloge.
S tem dogovorom, med banko in DJV, bi bil narejen preizkus, kako priti do ponovnega zaupanja v Ljubljansko banko in da bi varčevalci z majhnimi zneski preizkusili ali LB resnično omogoča prosto razpolaganje s temi deviznimi sredstvi.
Preizkus bi bil opravljen tudi ali stojijo varčevalci za DJV ali pa je takšno društvo nepotrebno. Društvo je v kratkem času obstoja naredilo za varčevalce precej. Bistvena pa je njegova uveljavitev v javnosti in s tem prisotnost na vseh važnejših odločitvah, ki zadevajo devizne varčevalce. S tem je omogočeno predstavnikom varčevalcev vplivati na morebitne odločitve glede varčevanja, ki so lahko varčevalcem v korist ali pa škodo.
Predlagamo, da poizkusimo. Rizik ni velik, obstoja pa možnost, da bomo na ta način dosegli boljše izplačilne pogoje in roke kot z morebitnim zakonom o javnem dolgu. LB je slovenska banka in sama kot taka ni kriva, da je prišlo do blokiranja deviznih vlog. Krivdo je potrebno iskati drugje - tudi pri vodstvu.
Varčevalcem trenutno še ne priporočamo masovnega vlaganja tožb.
Izvršilni odbor DJV
Do 500 mark bodo preknjižili na nove devizne račune
Vsem deviznim varčevalcem bodo z začetkom februarja do 500 mark preknjižili na nov devizni račun, na njem bodo s ponedeljkom, 3. februarja s tem denarjem lahko svobodno razpolagali, te devize dvignili ali jih pustili v banki. Operacija bo avtomatična in ne bo vam torej treba iti v banko in se dre-njati v vrsti. Nov devizni račun bo namreč imel isto številko kot dosedanji, zanj bodo, seveda, veljali isti podatki o lastniku in pooblaščencu, ob prvem obisku v banki pa boste podpisali pogodbo in prejeli evidenčni kartonček.
Seveda, to velja za devizne ♦ vloge, ki so v Gorenjski banki nastale pred 20. junijem 1991, ko so v Gorenjski banki začeli odpirati nove devizne vloge, na katerih so varčevalci lahko razpolagali s svojim denarjem. Seveda pa zaradi skrhanega zaupanja velikega navala ni bilo, največ novih deviznih varčevalcev so pridobili konec decembra.
500 mark, oziroma vse hranilne vloge do tega zneska, bodo v primeru, da imate na knjižici več valut, preknjižili tako, da jih bodo sešteli od najmanjšega proti največjemu in na nov račun prenesli znesek v valuti, katere znesek je bil največji, preračun pa bodo opravili po srednjem tečaju Banke Slovenije. Z drugimi besedami, če imate na devizni knjižici nekaj lir, nekaj šilingov in nekaj več mark, vam bodo vse to preračunali v marke in preknjižili na nov devizni račun.
85 odstotkov varčevalcev ima do 500 mark
Velika večina deviznih varčevalcev ima v Gorenjski banki majhne zneske, kar približno 70.000 jih ima do 100 mark, na-daljnih 15.000 pa do 500 mark. Vendar pa imajo vsi skupaj le 15 odstotkov vseh deviz, preostalih 15 odstotkov varčevalcev ima torej 85 odstotkov deviz. Problem deviznih vlog torej še zdaleč ne bo rešen, zelo pa se bo seveda zmanjšalo število jeznih varčevalcev.
Direktor Kavčič pravi, da je zanje rešitev v javnem dolgu in zatrjuje, da njihovih deviz nikakor niso zapravili, saj jim je Narodna banka Jugoslavije nadomestila le približno 2 odstotka pri njej deponiranih deviz in potemtakem se mora problem urediti na državni ravni, saj imajo po predpisih terjatev do bivše Jugoslavije.
Gorenjska banka je doslej svojim varčevalcem že izplača-
la 120 milijonov mark, od tega za približno 90 milijonov v markah, ki jih od države niso dobili in so šle torej v breme banke. Za približno 30 milijonov mark pa so jih izplačali v tolarjih, saj so imeli lani dvakrat (junija in oktobra/novembra) odprta dinarska oziroma tolarska izplačila. Kdor je to napravil oktobra je nedvomno napravil dobro, saj je lahko vezal po zelo ugodnih obrestih za mesec, dva in potem kupil marke v mejalnici in tako celo pridobil. Sicer pa to denarno operacijo dobro poznajo vsi, ki so jo izkoristili za odkup družbenega stanovanja.
Novost so varčevalne knjižice
Za vse tiste, ki bodo devize pustili v banki, so pripravili novost. Lahko jih bodo prenesli na devizno varčevalno knjižico, na katero boste morali položiti vsaj 200 mark, obresti na njej pa bodo višje za 1 procen-tni poen. Če so na deviznih računih za marko obresti 3 odstotne, za šilinge pa 4 odstotne, bodo na devizni varčevalni knjižici 4, oziroma 5 odstotne. Razpolaganje z devizami na njih bo, podobno kot v tujini, večje zneske bo moč dvigniti s predhodno najavo.
Naslednja novost pa so devizni depoziti, kjer je najmanjši možni znesek 2.000 mark, obresti pa so še višje, odvisne od dobe vezave in zneska. Tako varčevalne knjižice kot depozite bo moč imeti v petih valutah - markah, šilingih, lirah, švicarskih frankih in dolarjih.
Privlačnejše tudi tolarsko varčevanje
Varčevalno knjižico uvajajo tudi za tolarsko varčevanje, ki bo na njej realno obrestovano, kar pomeni, da bodo poleg obresti priznali tudi tako imenovano revalorizacijo, oziroma vračunavanje inflacije. Na njej bodo tolarji obrestovani kot enomesečni depozit, na knjižici pa jih boste morali imeti vsaj 15 dni. To bodo lahko tudi varčevalne knjižice na geslo, torej na prinosnika.
Medtem ko vam na žiro in tekočih računih priznajo le 45-odstotno revalorizacijo in na hranilnih vlogah 50-odstot-no, jo na varčevalni knjižici v celoti, prav tako vseh vezanih vlogah, pri katerih je bančna ponudba zelo pisana. Dokaj ugodna je denimo vezava več kot 100 tisoč tolarjev več kot 30 dni, pri katerih so realne obrsti 5-odstotne, kar je na letni ravni trenutno 469,66 odstotkov. • M. Volčjak
Kranj, 29. januarja - V Tovarni avtopnevmatike Sava Semperit letos načrtujejo za skoraj četrtino večjo proizvodnjo potniških plaš-čev, kar pomeni, da naj bi izdelali 3,5 milijonov potniških avtomobilskih plaščev, približno 300 tisoč tovornih plaščev in več kot štiri milijone avtozračnic. Dve tretjini teh izdelkov bo namenjeno prodaji na svetovnem avtomobilskem tržišču. Poleg prodaje, po že utečenih prodajnih poteh, v zahodno Evropo načrtujejo povečano prodajo v Egipt in Saudsko Arabijo. Vse bolj izvozno zanimive postajajo tudi vzhodnoevropske države. Povečujejo tudi prodajo na Čehoslova-škem in na Madžarskem. V. D., foto: Ivan Draškič
Petek, 31. januarja 1992
IGOR TORKAR
9. STRAN rM)Mm
3IGLAS
Pedagoške basni
za vsakdanjo rabo
BASEN O ŠAKALU IN SRNI
Šakal srečaval je Srno prelepo
strastno vanjo zaljubi se slepo, t trpečem srcu prižiga si upe, ji nosi v dar mrhovine na kupe. Naivna Srna mu vrača darove, 1(0 v gozdnih temah utihnejo sove, v meglicah jutra še rosne mu trave namuli v kupček na robu dobrave. Oglasi se modri Jazbec učeče: Zaman želita ljubezni si sreče, nevednež išče v oblaku modrino. & krmi Srno Šakal z mrhovino, z zeleno travo pa Srna Šakala, °ba na smrt bosta lačna ostala.
basen o metulju in trobentici
Metulj in Trobentica zala, sta v soncu prezgodnje pomladi Predala ljube zni se mladi m nežno se poljubovala. da noč še na zemljo je pala, da v sreči Trobentica mila zapreti je cvet pozabila "» srečna z Metuljem zaspala. Ko zjutraj je burja zabrila, objela ju slana je bela, da v krhek sta kip zledenela in v prah se kot steklo zdrobila. Razum naj srce nauči, da čas tudi v sreči beži!
JOŽE KOŠNJEK
BASEN
O MIŠKI, PODGANI IN NJIVICI
Spomladi je Njivica-lačna semena- prosila Podgano in Miško, da zrnje nabrano do žetve bi ji posodili. In Miška je Njivici dala iz svojega rova pšenice. Podgana - da nima - zlagala se lačni je Njivici v lice, a skrito ji žito je zgnilo. Podgana je lačna cvilila, ko Njivica Miški v plačilo osmerno je dar povrnila. Je tvoje le-to kar daruješ, kar skrivaš, vetrovom nasuješ!
BASEN O JEŽU IN HROŠČU
Ščuka, Voluhar, Lisjak, Jastreb in Sova in Kača, zmagali bodo, ni vrag, Ježa in Hrošča rogača. V rov je Voluhar podi, reče Lisjak: Kar z zobmi! Ščuka predlaga: Vtopiti! Kača: Oba zastrupiti!! Jastreb: Podnevi v spopad! Sova: Ne! Nočni napad! Jež se pa v klobčič je zvil, Hrošča v ta klobčič je skril! Dvojice združeni boj, sprtih premaga nebroj!
Urednikova beseda
Današnje Odprte strani začenjamo z Basnimi za sodobno rabo Igorja Torkarja, uvodnik je napisal Jože Košnjek o predvolilnih zgodah in nezgodah. Marko Jenšterle komentira priznanje Slovenije, Darinka Sedej se je pogovarjala z eno najbogatejših bodočih Mojstrančak, Mojca Peternelj pa s Franci-jem Zavrlom, objavljamo pa tudi pogovor z doktorico Danico Lotrič Petkovo o Dražgošah. Slednje so večkrat omenjene tudi v odmevih na zadnji strani.
Leopoldina Bogataj
Dvoboj Bavčarja in Drnovška je dobil Peterle
Pregovor "kjer se prepirata dya, tretji dobiček ima" drži tudi za slovensko politiko, še posebej pa za zadnje poskuse parlamentarnih strank, spraviti s trona vlado Lojzeta Peterleta. Lov za novim mandatarjem, ki se je najprej usmeril na demokrata Igorja Bavčarja, nato pa na neodvisnega in ne preveč zgovornega dr. Janeza Drnovška, se je klavrno končal. Bav-iar se je kot možni mandatar v bistvu umaknil, Drnovšek pa še ostaja v igri, vendar je vedno °olJ jasno, da le v primeru, Če d0 Poletja ne bo novih volitev ln bomo morali čakati do pozne jeseni ali celo zime, ko jih moramo izvesti že zaradi dolo-Cl' nove ustave. Drnovšek za Preyzem manadatarstva še na-Prej navaja kot bistveni pogoj s°glasje večine parlamentarnih strank, najmanj dve stranki, liberalci in zeleni, pa v primeru novega mandatarja niso niti za Bavčarja niti za Drnovška, am-Pak ima vsaka od njih v žepu svoje ime, zeleni na primer se-
danjega ministra za znanost in i^nologijo dr. Petra Tanciga. ^d tega dvoboja in na hitro ^vodenele ljubezni lepega dela
--v-.itn; ijuoezni lepega ucia Parlamentarnih strank, ki bi bi-* Pripravljene glasovati za Dr-ovjka, je potegnil največ predsednik vlade Lojze Peterle. sjaJrnanj do poletja bo ostal v ^eer majavem sedlu in nič čud-muga rti, da je sam izjavil, da tak položaj v resnici godi.
Njegova vlada je toliko bolj trdna, kolikor bolj se dogovarjajo o novem mandatarju, s katerega izvolitvijo bi skupščina izrekla sedanji vladi tudi konstruktivno nezaupnico. Takšna poteza pa je sedaj neuresničlji-va. Kriza slovenskega političnega odločanaja se nadaljuje in sploh ni bistveno, ali gre za krizo parlamenta ali za krizo vlade. Dejstvo je, da vlada deluje neenotno kot vlada in da so pojavljajo znotraj nje hudi prepiri, nič boljše pa ni s parlamentom, ko vsaka pomembnejša odločitev klecne pred blokado z pozicijske ali opozicijske strani, kar se sedaj dogaja z zakonom o zadrugah in pokojninskim zakonom. V demokracijah z nekoliko daljšo tradicijo poznajo zdravila za take bolezni: sestavijo novo vlado, lahko tudi iz samo ene ali kvečjemu dveh strank, ali pa razpišejo predčasne volitve. Pri nas je oboje padlo v vodo in neučinkovito politično prepiranje se nadaljuje. Če je bilo to še pred časom za ljudi zanimivo in tudi smešno, je sedaj državljanom vedno manj do takšnih političnih hecov, ko za preživetje in poravnavo računov vedno pogosteje zmanjkuje denarja. Kakorkoli obračamo slovensko politično stvarnost, bi bile čim prejšnje volitve najboljša rešitev. Nanje se v bistvu tudi vse slovenske stranke že pripravljajo, vendar jih prav kmalu, do poletja, najverjetneje ne bo. V
torek so namreč stranke prejele zasnove volilnih zakonov, vendar prvi odmevi niso najbolj ugodni. Soglasje o volilni zakonodaji in potem trden dogovor o roku volitev, pa sta osnova za nadaljnje korake. Dokler pa obojega ne bo, bo ostajala slovenska politika na ravni neproduktivnega prerekanja, obtoževanja in medsebojnega blokiranja brez jasnega kompasa, kar pa Slovenija nujno potrebuje. Nihče, kdor sodeluje v sedanji slovenski politični kuhinji, ni odvezan odgovornosti. Prerekanja, kdo je glavni v zunanji politiki, ali Peterle ali Rupel, koliko državnega denarja je kdo zapravil, kar je bilo aktualno v primeru avtomobilov Bavčarjevega ministrstva, kdo je predlagal Bastlovo odstavitev brez prave obrazložitve, ali Peterle ali Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka (le - ta je te trditve zanikala), za reševanje težav države Slovenije ni najbolj bistveno. So pa zadosten alarm skupaj s problemi parlamenta, v katerem se zrcalijo odnosi med parlamentarnimi strankami, da je nujno kaj storiti za umiritev položaja. Kot da strankarskega prepiranja ne bi bilo dovolj, se je v začetku tedna pojavil še spor med sindikati, predvsem med Svobodnimi sindikati in Neodvisnostjo, med Dušanom Semoli-čem in Francetom Tomšičem. Spor je pokazal, na čigavi strani
■ : '»""-Mg*1*	
	
	
je kdo. Svobodni sindikati so pri sklepanju socialnega pakta, ki naj bi bil utrdil pravila igre v reševanju socialnega položaja in posredno tudi gospodarskega, ubrali ostro linijo zoper vlado, Neodvisnost pa jih je obtožila, da so prekršili dogovor o skupnem sindikalnem nastopu, da so Neodvisnosti "ukradli" stališča, in da je treba biti do vlade prizanesljivejši ter upoštevati težak položaj gospodarstva. Vrata medsebojnega dogovarjanja in sodelovanja sicer še niso zaprta, vendar je zaupanje med sindikatoma načeto, kar bo samo po sebi postavilo v pogajanjih vlado in zbornico v boljši položaj. Brez namena očitati sedanji
vladi, da želi še naprej vladati in obstati v senci političnih strankarskih sporov in predvolilnega taktiziranja, saj volitve, takšne ali drugačne, slejkoprej bodo, takšne razmere najbolj ustrezajo prav njej. Če že drugega ne, ima izgovore, da v takšnem labirintu težko vlada in ima razloge za neuspehe in da ji nekatere stranke, tudi pozicijske iz bivšega Demosa, namenoma mečejo polena pod noge, čeprav vlada misli resno in odgovorno, vendar je blokirana. Tudi nova vlada, če bi prišla, ne bi imela lahkega dela in stvari ne bi uspela na hitro obrniti na bolje, čeprav nesojeni manadatar Drnovšek trdi, da bi se dalo marsikaj hitreje in
boljše narediti. Vendar, stvari so takšne kakršne so in takse jih je treba gledati. Zato bi bilo dobro, za vlado in parlament, ugotoviti, ali vlada sploh še uživa zaupanje v skupščini. Pozitivni rezultat bi ji dal legitimiteto vladanja, negativni pa častno slovo. V prvem ali drugem primeru bi bilo tudi jasnejše, kdaj naj bodo volitve. S tem bi mogoče presekali gordijski vozel in prekinili tavanje med zaupa: njem ali nezaupanjem sedanji vladi, iskanjem nove vlade in predčasnimi ali rednimi volitvami. Seveda pa o tem ne odločamo državljani, ampak politiki. Nam bo le naloženo voliti sedanjo ali drugačno sestavo slovenske oblasti.
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
MARKO JENŠTERLE
Priznanje Slovneije kot upor z juga
Čisto normalno in brez posebne pozornosti so bila v tukajšnji javnosti sprejeta tri priznanja Republike Slovenije, ki so prišla iz daljne Južne Amerike. Gre za to, da so se Argentina, Čile in Urugvaj za to potezo odločile takoj po prvih priznanjih evropskih držav, kar pomeni, da so imele priznanje ves čas pripravljeno "v predalu". Ta hitrost je kasneje vplivala na priznanje največje južnoameriške države Brazilije, ter tudi Bolivije in Paragvaja. Zakaj iz množice priznanj izločati ravno omenjene tri? Zato, ker so bile rezultat posebnih slovenskih (in hrvaških) prizadevanj, ki jih ni bilo videti v potovanjih naših politikov in v nagovarjanju tamkajšnje plitične elite, naj sprejme slovensko realnsot, kot seje to dogajalo pri evropskih državah. Priznanja iz Argentine, Čila in Urugvaja so posledica aktivnosti tamkajšnjih slovenskih in hrvaških skupnosti, ki so tokrat dokazale, da imajo pomemben vpliv na politični vrh teh južnoameriških držav. Če je slovenska skupnost v Argentini bistveno prispevala k temu, da se je ta država takoj odločila uradno podpreti našo suverenost, potem je treba dodati, da je bila v Čilu aktivna tamkajšnaj hrvaška emigracija. Spomnimo se, da je pred meseci jugoslovanski ambasador iz Santiaga (po rodu Hrvat) z zgradbe tamkajšnje ambasade umaknil jugoslovansko in izobesil hrvaško zastavo, hkrati pa je celotno osebje ambasade stopilo na strna Hrvaške. To je bil enkratne primer v novejši zgodovini jugoslovanske diplomacije, ki pa je bil lahko izvedljiv ravno zaradi pomembnosti hrvaške emigracije v Čilu in nacionalne homogenosti osebja jugoslovanskega veleposlaništva.
Malokdo pa ve, da ima tudi slovenska emigracija iz Argentine zelo dobre zveze s tamkajšnjimi vplivnimi politiki in celo predsednikom Carlosom Menemom. Slovenskemu lobiju v Buenos Airesu je uspelo vrh argentinske politike o nujnosti priznanja prepričati že zdavnaj. Vlada jim je le odgovorila, da se prva ne bo odločila za ta korak, obljubila pa ga je takoj po tem, ko ga bodo storile nekatere pomembne evropske države. Kot je videti so obljubo držali, sledili pa so jim tudi v sosednjem Urugvaju, ki je sicer zgodovinsko zelo povezan z Argentino.
Če omenjena priznanja pogledamo na zemljevidu, lahko kaj hitro ugotovimo, da je Slovenijo priznala že skoraj vsa Južna Amerika, kar ni zanemarljivo dejstvo. Pomen teh priznanj je toliko večji, ker tudi slovenska zunanja politika zdaj ugotavlja, da je posebno pozornost treba posvetiti neuvrščenim oziroma "tretjemu svetu" ter oddaljenim državam, kar je še posebej očitno po Ruplovi najavi prihodnjih potovanj (Kitajska, Tajska, Singapur, Avstralija, Nova Zelandija, Malezija in Argentina). Sem pa je treba šteti še predlog, da bi Slovenija zaprosila za status gosta na konferencah neuvrščenih.
Južna Amerika je tradicionalno odvisna od Severne, saj ZDA že od nekdaj to področje smatrajo za njihovo posebno interesno področje. Odvisnost juga od severa je zelo močna, zato so bili južnoameriški politiki vedno zelo previdni v svojih mednarodnih potezah in so pogosto le sledili severnoameriškim iniciativam. Še v času zalivska vojne je, na primer, argentinski predsednik Menem med prvimi v Zaliv poslal ladje, saj je računal, da mu bodo ZDA to potezo štele v dobro.
Kljub temu pa se je zdaj odločil, da pri priznanju Slovenije ne čaka na severnoameriški signal. To najprej pomeni, da je slovenska samostojnost posrendo vplivala tudi na določeno emancipacijo Južne Amerike v njenem odnosu do severne, po drugi strani pa očitno ZDA v mednarodni politiki izgubljajo nekdanje pozicije. "Upor z juga" kaže, da tudi v nekdanjem "tretjem svetu" prihaja do pomembnih premikov. Argentina je že pred časom najavila, da bo zapustila gibnaje neuvrščenih, toda hkrati se ne namerava še tesneje vezati na ZDA. Nekdanje bipolarnosti v svetu, ki sta jo predstavljali Sovjetska zveza in ZDA, ni več. Oblikujejo se popolnoma novi centri moči, med katerimi bo imela v prihodnsoti še posebej velik pomen Evropa. V njenih okvirih je sedaj čisto legalno in formalno tudi slovenska država.
Le-ta pa se bo morala zavedati, da pomemben del slovenskega naroda živi tudi izven meja matice in celo na drugih kontinentih. Te skupnosti so že v preteklosti dokazale svojo narodno zavest, zdaj pa tudi to, da jim z njihovimi zvezami lahko uspe marsikaj, kar bi bilo uradni diplomaciji sicer težko dosegljivo.
Inka Stritar: »Bila sem dolžna svojemu rodu«
Zupanovi lastnini se vrača pravo ime
Gospa Inka.Stritar, ki jo v Mojstrani in na Dovjem bolj poznajo kot Zupanovo Inko, izhaja iz nekdaj ze-V| lo znane in premožne družine mojstranškega inE dovškega lesnega trgovca in gostilničarja Josipa Zu-~ ^ pana. Inka Stritarjeva danes živi v Ljubljani in je s ve C svojim prizadevanjem in znanjem zelo pomagala re-* i jf publiškim odborom in komisijam, ki so pripravljale*« zakonodajo o denacionalizaciji. Zaradi svojega širo-j>j kega in razumnega pogleda na to problematikob< nam je bila zanimiva in prijetna sogovornica.
»Moj stari oče Josip Zupan je bil lesni trgovec in gostilničar v Mojstrani. V enem izmed najstarejših posestnih listov sem razbrala, da je kupil prvo posestvo v Podkužah že leta 1898, ko je bil star komaj 25 let. Ko je bil moj stari oče leta 1947 star 75 let, so ga z ženo selili v Kočevje, kjer je nekaj let kasneje ves strt od žalosti umrl. Ali si vi lahko sploh zamislite, kako je, če si pregnan od lastnega doma? To je veliko hujša življenjska tragedija kot to, če ti vzamejo vso lastnino! In ne le to, da so mu vzeli vso posest, mojega starega očeta so samo zato, ker je bil veleposestnik, kaznovali tudi z ek-sodusom v Kočevje.
Bil je zelo uspešen gospodar in še večji poštenjak. Ker je bil lesni trgovec, je imel v Mojstrani tudi žago in elektrarno, ki je stala ob poti proti Peričniku. Elektrarna je tedaj dajala luč skoraj polovici vasi, kar je razumljivo, saj potrebe po elektriki niso bile tako velike, kot so danes. Njegova posest je obsegala okoli 400 hektarov gozda in nič njiv. Od tega je danes od 30 do 40 odstotkov gospodarskega gozda, ostalo je skalovje in drugo. Posest je v katastrski občini Gozd Martuljek in Dovje, obsega pa gozd od Dov-jega proti Belci, nekaj pa ga je v Vratih.
V dokumentih piše, da je bila veleposestniku Josipu Zupanu posest vzeta v celoti in brez odškodnine - po agrarni reformi in kolonizaciji. Ostala mu je le žaga in elektrarna, dokler ni prišla še nacionalizacija. Družina Zupanovih je bila ob vse, tudi ob hišo » v Vatišu«, ki jo je ob neznanskih prošnjah, da je to njen dom, čez leta le dobila nazaj moja mama.
Josip Zupan je živel v času, ko je bil dovški župnik Jakob Aljaž in v svojem dnevniku Aljaž Zupan večkrat omenja. Bila sta velika prijatelja, Aljaž
MOJCA PETERNELJ:
pa je nekje zapisal, da je želel graditi dva kulturna domova, stari oče pa se mu je uprl, češ: bodimo no pametni in gospodarni, saj je dovolj en sam. Aljaž o njem tudi pravi:...»Zupan, lesni trgovec in oštir, liberalec po prepričanju, že dobiva precej vpliva pri volitvah...«
Moj stari oče je imel v lasti tudi zemljišče v velikosti 7.276 kvadratnih metrov, na katerem zdaj stoji LIP Mojstrana. Tam je postavil nekakšno šupo za sušenje lesa in betonske temelje za mizarsko delavnico. Vendar so mu vse odvzeli, sama pa zdaj poskušam, da bi midva z bratom, ki sva dediča vse lastnine Josipa Zupana, z LIPom sklenila poravnavo, najraje v obliki plačevanja najemnine. Včasih so imeli posestniki tudi ribiške in lovne pravice. Moj strani oče je imel revir številka 2. Od Kranjske gore do Martuljka je imel v Savi te pravice Lavtižar, od Zimovih studencev do izliva Bistrice v Savo pa Zupan. Vse te pravice so imele
tudi ekonomsko vrednost - če je živelj v vodi tvoj, boš na to gledal povsem drugače. Skupaj s Kmečko zvezo, ki nam je pri vsem veliko pomagala, se zdaj lastniki posestev zavzemamo za to, da bi kot nekoč imeli svoj lastni lov, manjši posestniki pa bi se združili v lovsko zadrugo.
Po vojni seje lastnina jemala pod evforičnim geslom, da je lastnina privilegij posameznika, čeprav vemo, da je lastnina ena od osnovnih človekovih pravic, da lastnina tistega, ki jo ima, zavezuje in motivira. Kako prav je napisal Ivan Pučnik; lastnini vračamo le njeno pravo ime! Sama mislim tudi takole: zakon o denacionalizaciji je le nekakšen kompromis, poprava starih krivic, mi, ki bomo dobili premoženje nazaj, pa bomo morali dokazati, da zares hočemo drugače. Zelo me moti, da se govori, da lastniki vrnjenega premoženja ne maramo stroke: dobro vem, da ima gozd gospodarsko, socialno in
Vsa Mojstrana polna Zupanovega pohištva
»Po preselitvi, torej v času bivanja na Kočevskem, je bilo posestvo, last Zupana Jožeta, razlaščeno po 7. členu Zakona o aqraw\ reformi in kolonizaciji v LRS, kmalu pa je sledila še nacionalizacija elektrarne...Zupanu pripada samo, kar je ostalo od razlastitve po zakonu o aqrarr\'\ reformL.Zupano-va, oče je bil star 75, mati pa 74 let, sta na Kočevskem živela najprej na Mlaki..PO štirih mesecih je Zupana zaradi stresov pobral infarkt. Oblast pa ni dovolila, da bi ga pokopali v Ljubljani, kjer so živeli njegovi otroci, Pogreb je bil pri Stari cerkvi na Kočevskem. Po pripovedovanju prič so izselili tistega, ki je kaj imel, da so si lahko njegovo imetje razdelili. Menda je bila po izselitvi vsa Mojstrana polna Zupanovega pohištva. Ljudje so iz Zupanove domačije imeli kaj odnesti, kajti to je bila velika in trdna kmetija; v njeni lasti je bilo med drugim do agrarne reforme tudi 300 hektarjev gozda. ..«Tako piše Mirko Munda v knjigi V imenu ljudstva...
m se
ekološko funkcijo in če sama g< ne bom delala po pravilih stro- ... ke, me mora družba tako obdavčiti, da bom propadla. Moj pokojni mož, ki je bil agronom in s katerim sva se v življenju veliko pogovarjala, je vedno pravil: »Zemljo imaš v srcu, denar pa v žepu!« Zame ima vrnitev premoženja predvsem moralno težo: to smo bili dolžni našemu rodu in tistim Slovencem, ki so bili deležni toliko moralnega ponižanja. Če so nekaj imeli, so bili pridni in pošteni in zato, ker so nekaj imeli, so bili krivi? Verjemite mi, gre predvsem za moralno popravo najhujših krivic. Treba je vedeti tudi to, da so se z nacionalizacijo na Slovenskem uničile družinske tradicije, v katerih je velika moč napredka in razvoja. Zaradi preteklosti Slovenci tudi nimamo neke evropske kulture do lastnine, saj je bilo prej vse naše in nikogaršnje. Ko se je v skupščini sprejemal zakon o denacionalizaciji, smo poslancem položili na klopi poziv, v katerem smo med drugim zapisali:«...ne zahtevamo nič tujega...naj zakon popravi krivice ljudem, ki so dali del svojega življenja, upanja in dela in ne vprašajte, zakaj je razviti svet tam, kjer je. Tam, kjer danes je, je zaradi takih ljudi, ki smo jih po vojni imeli tudi mi...«
Ne želim, da bi izvenelo kot nekakšna moralna katarza, prav nič tudi ne obtožujem, zdaj smo dokončno in za vedno razčistili s preteklostjo. Tisti, ki se zavedajo ali vsaj slutijo, kaj vse je to pomenilo, mi bodo verjeli in me razumeli: za vse to, kar sem naredila je bolj kot vse drugo pomembno to, da sem bila to dolžna storiti svojemu rodu, to smo bili vsi dolžni tistemu pridnemu in gospodarnemu slovenskemu narodu, ki je bil tako neznansko ponižan...« • D. Sedej *
PR Center - Agencija za odnose z javnostmi
Agencija za odnose z javnostmi ali popularno PR Center (PR - angleško Public Relations) je nastala pred dobrim letom v Ljubljani. Med sodelavci tega centra, ki se ukvarja z dokaj mlado in pri nas še zelo slabo uveljavljeno in poznano dejavnostjo, odnosi z javnostmi, najdemo tudi nekdanjega odgovornega urednika tednika Mladina, Francija Zavrla. V pogovoru z njim vam predstavljamo PR Center.
Od kod ideja za center?
"Ideja se je porodila v več glavah. Moje izkušnje iz novinarstva so kazale na to, da organizacije ne obvladujejo komuniciranja z mediji. Med direktorji podjetij in novinarji ni bilo nikakršnega dvosmernega komuniciranja, zaupanja.  Bil sem
prepričan, da je novinarstvo tu že tako napredovalo, se profesionaliziralo, zato je bilo nujno, da tudi organizacije napredujejo na tem področju. Osebno sem se iz tega razloga začel ukvarjati z odnosi z javnostmi, Prisotni pa so bili še drugi razlogi: tržni delež za oglaševa-
nje se je zmanjševal, na zahodu je bil trend, da se namesto oglaševanja uporabljajo mehkejše oblike komuniciranja -PR, vse močnejši." Dejavnosti s katerimi se ukvarjate v centru?
"Zaenkrat še nismo specializirana PR agencija, da bi obvladovali samo eno področje PR-a. Poudarek je na treh sklopih: odnosih z mediji, odnosih z lokalnimi javnostmi in odnosih z zaposlenimi v podjetjih. Organizacijo, ki nas naroči in plača, naučimo, da komunicira, da razume komunikacije kot dvosmeren proces. Ne da govori gluhim in slepim delavcem, "ki nimajo pojma", ampak, da vpraša delavce za njihovo mne-
nje naredi ankete, pripravi sestanke, dobi povratne informacije in upošteva te povratne informacije. Vedno poskušamo splesti neko komunikacijsko zanko, drugače je PR nesmiseln. Drugače je to propaganda, samo obveščanje ali samoupravno informiranje. Ta obdobja pa so mimo."
Kdo so sodelavci centra?
"Tega profila s fakultete ni, niti še ni marketinga kot študijske smeri, kaj šele public relations, ki je še zahtevnejši in se je razvil pozneje. Pri nas so to ljudje, ki so v tem poslu že delali v večjih organizacijah, družbenih firmah in so sedaj prišli k nam, bivši novinarji, kot sem sam ii ljudje iz marketinga. Velik*
GRADITELJI !
GRADBENI MATERIAL ODSLEJ TUDI V TRGOVINI
BOBER
v Tupaličah pri Preddvoru,
odprto: 8-12, 14-18
NIZKE, OTVORITVENE CENE
DO 1. JUN 1992 Telefon: 064/45-620
VITOMIR GROS:
EVROPA JE KRUTA MAČEHA
Moda in
kvaliteta
• —Imam šest otrok in pustim jim, . da so samoiniciativni. Kdor ima > *«č otrok, dobro ve, da je manj , đela z njimi, kot običajno javnost misli. Otroci pomagajo in
J tudi nekaj naredijo... -Žene s politiko nikoli nisem
• obremenjeval, ampak v zadnjem času je postala vnet pristaš Li-
1 beralne stranke... —V normalnem režimu bi ostal na Fakulteti za strojništvo, saj sem jo končal med prvimi v svoji generaciji.
-V šestdesetih letih sem aktivno kolesaril pri Odredu Ljubljana. Potem pa sem organizacijsko in materialno pomagal na noge kolesarskemu klubu Sava Kranj... Evropa nam je bila vedno kruta in hudobna mačeha; lepo izkušnjo imamo ob vojni na Balkanu. Ko sem bil jeseni v Barceloni na kongresu evropskih mest za mir v Mediteranu, predstavniki niso hoteli nič slišati 6 vojni na Balkanu, Spion nism0 mogli povedati, niso nam dali besede, čeprav smo plačali kotizacijo. Govorilo pa se je o vseh vojnah, samo o vojni v srcu Evrope ne.. -Do pred kratkim sem prebral vse zakone. Zadnje čase, ko je vlada začela s hiperprodukcijo, sem nekaj zakonov namerno izpustil. Po isti logiki delajo tudi drugi in to ni dobro. Lahko se
4\m
zgodi, da se v ekstremnem primeru sprejme zakon, ki ga ni prebral niti en poslanec. Zato nasprotujem, da pred volitvami sprejemamo toliko zakonov, ki jih bo nova oblast zanesljivo spremenila. Tudi ustavo. Vsaka oblast je poskušala ustavo spremeniti. Ta ni tako dobra: državni svet je nekakšen zmazek in ni ne zbor občin in ne zbor združenega dela. Mi ustavi očitamo, da je mogoča vpeljava predsedniške diktature. Realna možnost je, da se predsedniška diktatura vzpostavi 23. decembra, če ne bo volitev. - D. S.
DOBILI SMO NOVO IME PRILOGE • PANORAMA
V zares velikem številu ste se odzvali, drage bralke in bralci, na naš razpis, o imenu naše petkove priloge. Komisiji smo dali v roke kar 1.456 zaprtih kuvert. Člani komisije so modro pretehtali vse predloge in nam sporočili odločitev: prvo nagrado dobi Stane Polak, Mestni trg 22, Škofja Loka. Čestitamo!
Povedali so nam tudi, da je bilo veliko zares imenitnih predlogov imen in številna, tudi prvonagrajeno in ostala nagrajena, so se večkrat ponavljala. Prav zato je bilo treba »kupčkati «, se pravi, da so vaši predlogi enakih imen odšli na en kup, kajti zavedali so se, da brez žreba tako ali drugače ne bo šlo.
Tako so, zaradi dobrih predlogov in srečne roke pri žrebu, dobili deset praktičnih nagrad naslednji sodelujoči:
- Grega Ječnik, Rakovica 3, Zgornja Besnica
- Jože Ponikvar, Partizanska 40, Škofja Loka
- Simon Hegler, Moša Pijadeja 48, Kranj
- Jožefa Pudgar, Tončka Dežmana 8, Kranj
- Marta Ankele, Podljubelj 51, Tržič
- Nada Zorger, Grajska 43, Bled
- Silva Kalinšek, Kalinškova 43, Kranj
- Alenka Bertoncelj, Selca 52, Selca
- Marija Kladnik, Janeza Puharja 2, Kranj
- Gašper Poljane, Partizanska c. 44, Škofja Loka
Prvonagrajencu in vsem nagrajenim ter vsem sodelujočim se zahvaljujemo za sodelovanje. Nagrajence prosimo, da pridejo osebno po nagrade v delavnikih dopoldne na našo upravo, na Bleivveisovo 16, Kranj.
V R
M
JESENIŠKI GRB
»J« kot Jesenice, »H« pa kot hokej!
Sesenice
Blagor občini Škofja Loka, Tr-hc, Kranj - blagor zato, ker »majo svoje grbe! Jeseniška občina v tem smislu svojo identite-
NOVOVKTNU KRALJEVI RIBIC
ameriška komedija; režija: Ter-■V Gilliam; igrajo: Robin Willi-Jflna, Jeff Bridges, Amanda Plummer
kraljevi ribič je najnovejši film režiserja Terrvja Gilliama, nekdanjega člana slovite britanske TV komedijanske skupine Monty Pvthon. Film je bil z velikim uspehom prikazan na lanskem beneškem filmskem festivalu, obenem pa je eden izmed največjih komercialnih in kritiških hitov lanske hollywo-°dske filmske jeseni. Predstavlja ekstravagantno zgodbo o ciničnem yuppieju, ki ga igra vedno evforični Jeff Bridges (King Kong Nebeška vrata. Woi z zvezde Zakrinkani morilec, Jutro potem) in asketskem New Age klošarju, ki ga igra veliki impersonator Robin Wil-•iams ((Dobro jutro, Vietnam, Društvo mrtvih pesnikov, Prebujanja), ki po sodobnem, racionalnem in hladnem New Yorku iščeta mitski Sveti Gral
to še išče. In kje in kako jo boš našel če ne v razpisu za nov grb?
Jeseničani bi lahko prevzeli kranjski grb kot grb regijskega središča, vendar so se odločili za razpis in nov grb, ki ga bodo prebivalci občine imeli tudi na avtomobilskih tablicah.
Elaborate je na jeseniški razpis predložilo devet vabljenih avtorjev. Po temeljiti razpravi o oblikovalski in simbolni dorečenosti in skladnosti z razpisanimi pogoji natečaja je žirija enoglasno izbrala kot najboljšega in mu podelila prvo nagrado elaborat Janeza Su-hadolca. Visoko je ocenila tudi prispevek Novega kolektivizma in mu podelila drugo nagrado, tretjo nagrado pa je podelila elaboratu Damjana Jen-sterla.
Nagrajenec je za nov grb o katerem bodo rekli zadnjo besedo poslanci v skupščini -dobil 60.000 tolarjev. Grb je torej srednjeveški znak za železo. Ce ga pa malo obrnete, je tu še črka J za Jesenice in H za hokej! Vse na enem mestu ali vse na enem grbu!* D. Sedej
Za udoben in prijeten dom
PO NAJKONKURENČNEJŠIH CENAH
SALON POHIŠTVA
!111 !l lil!
predosl|e pri Kranju, tel. 241-031
Suho in toplo
Za konec tedna nam vremenoslovci napovedujejo zmerno oblačno, toplo in suho vreme.
V ponedeljek, 3. februarja, bo mlaj ob 20. uri. Po Herschlo-vem vremenskem ključu naj bi bil dež in sneg ob jugu in za-hodniku.
Odmev na: Če pa podeželski župnik kaj reče...
Tisti župnik - ah, nč, nč!
Po tisti »paniki« po Radiu Jesenice se mi je nekajkrat pripetilo, da sem se predstavil: »Pavel Uršič, župnik iz Bohinja.« - »A, vi ste tisti župnik!« - »Kateri župnik?« - »Ah, n'č, n'č, n'č!« Torej: »župnik - ah n'č, n'č, n'Č.« Radi bi nekaj dodal k mojemu prejšnjemu članku v Gorenjskem glasu.
Naslov Pospeševati kulturo življenja, kot sem si ga želel, pa nisem bil uslišan, pomeni: mi kristjani smo predvsem »za Življenje« (Provita - znano gibanje v Sloveniji) in ne toliko »proti abortusu«. V članku sem omenjal, kako me je moja mama že od spočetja dalje jemala za človeka, kot osebo (in ne za zmazek krvi in celic) ter zapisal: »Mislim, daje prav tukaj ves problem. Ljudje, ki odobravajo prekinitev nerojenega življenja, so nekje v svoji najbolj notranji biti poškodovani, prizadeti. Bodisi po svojih starših, ki so barantali za njihov obstoj, bodisi jih je življenje pozneje otopelo, prizadelo. Človek, ki nima zdravega čuta za svetost življenja, je pohabljena osebnost. »Takega se samo boj,« mi je govorila mama. Etično prizadetim osebnostim ni kaj prida zaupati pri odločilnih vprašanjih javnega življenja. Mislim na nekatere naše politične voditelje in poslance.
Gre za celovitost življenja in zla. Posamezne manifestacije (izrazi in oblike) življenja, ki jih je Bog tako mojstrsko zaščitil z Mojzesovimi desetimi zapovedmi (duhovno, družbeno, fizično, spolno idr. življenje) se med seboj prepletajo. Kdor se npr. drzne ubiti nerojenega, ni samo ogabni morilec, ampak tudi bogokletnik, ker se dela Boga, edinega gospodarja življenja. Ko naša ustava »dovoli« prekinitev nosečnosti, s tem dovoli vsem državljanom, da krademo, lažemo, varamo, se zakonom upiramo itd. V tej slepoti in kratki pameti je vsa klavrnost in tragika početja naše skupščine. S sprejetjem čl. 55 so novo ustavo postavil i na majava tla, načeli ves pravno etični red, »spustili vse peklenščke s pekla«. Ko so se torej podpisniki nove ustave proglasili za bogove, so se angelci v nebesih muzali med sabo in s strahom pogledovali Boga. In so se hudiči v peklu krohotali ter priredili slavnostno akademijo v počastitev čl. 55.
Gre za splošno kulturo dajanje, na kateri je zgrajena Narava. Mož da ženi otroka, mati da otroku življenje, starša se dajeta otrokom, družine dajejo otroke državi in Cerkvi itd. Vključeni v veliki proces Življenja, kjer Mati Narava z veliko žlico deli življenje zastonj in ji ga nikoli ne zmanjka. Današnja pridobitniška kultura s svojim »imeti«, »jemati« je v popolnem nasprotju s kulturo »biti« oz. »dajati«. Vprašanja nenaklonjenosti do otroka je del problema pogrebščine današnjega človeštva. Človeštvo bo pač nekoč moralo premagati svojo otroško dobo (otrok hoče vse imeti) in se obnašati kot odrasle osebnosti, ki dajejo, dajejo in zato imajo vedno več po zakonu kroženja dobrin.
Gre za kulturo veselja nad življenjem (kulturo smejanja). Dokler bomo Slovenci množični ubijalci nerojenih, se ne bomo zmogli zdravo, iz srca nasmejati. Vedno bolj bomo duševno zamorjen narod z mnogimi bolezenskimi tegobami, ki izhajajo iz tega. Narava se maščuje! Vas prav lepo pozdravlja.
»Tisti župnik - ah, n'č, n'č, n'č«
V DANAŠNJI PRILOGI PREBERITE:
VITOMIR GROS PRAVI:
DRNOVŠEK SE PONUJA LIBERALNI STRANKI!
TECI, TECI, POLITIK MOJ!
SONČKOV KOT
BRANE PRI VAS DOMA
NAGRADNE IGRE
NAGRADNA KRIŽANKA
IŠČEMO MANDATARJA
V naše uredništvo smo na naš poziv, da iščemo mandatarja nove slovenske vlade, dobili že kar precej zanimivih predlogov.
Akcija poteka še naprej, kajti očitno je, da se v Ljubljani nikakor ne morejo dogovoriti za novo vladno koalicijo in novega mandatarja.
Pošljite nam vaše predloge: koga bi Vi predlagali za novega predsednika slovenske vlade. Naj tudi bralci Gorenjskega glasa kaj rečejo o tem - pomagajmo mladi slovenski demokraciji iz vladne krize!
Vaše predloge pošljite'na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj - za akcijo Iščemo novega mandatarja.
»Za osmič je kar dobro «, je svoj nastop na prvem teku politikov na smučeh komentiral predsednik vlade Lojze Peterle. Štirinajst tekmovalcev, ki so za zdrav politični duh v še bolj zdravem telesu politika, se je udeležilo teka v Ratečah, ki ga je pripravilo Športno društvo Ranica. In res se je Peterle za osmič kar dobro odrezal, saj je bil takoj za najboljšimi tremi, ki pa so zanesljivo na skrivaj in na vse pretege trenirali... D. S., foto: G. Sinik
V nedeljo, 2 lebruarja ob 11. uri prvič
NAJ VIZA
v oddaji Po domače na kraniskem radiu.
Kupon za glasovanje bomo objavili
v torkovi številki GORENJSKEGA GLASA
na strani malih oglasov!!! Vsekakor prisluhnite oddaji - v njej boste izvedeli vse o načinu glasovanja za NAJ VIŽO na kuponih iz našega časopisa.
GLAS   12. STRAN
IZ ŠOLSKIH KLOPI
UREJA: HELENA JELOVČAN
Petek, 31. januarja 1
PETEK, 31. januarja 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani 9.00 Zimski počitniški program: Palčki nimajo pojma Zlati dež, danska serija 11.20 Gusarji, ameriški film 13.10 Euroritem, ponovitev 13.30 TV dnevnik 13.40 Napovednik 13.46 Video strani 13.50 Gospodarska oddaja, ponovitev
14.20 Umetniški večer, ponovitev
14.20 Povečava: Utrinki o televiziji
15.50 Iz arhiva televizije, dokumentarni film
16.20 EP, Video strani
16.25 Poslovne informacije
16.30 Poročila
16.36 Slovenska kronika
16.45 Program za otroke: Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike
18.35 EP, Video strani
18.40 Risanka
18.50 Napovednik
18.55 EPP
19.00 Forum
19.15 Novosti založb
19.25 EPP
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
19.57 Šport
20.00 EPP
20.05 Karkoli drugega bi bilo pohlepno, angleška nadaljevanka
20.55 EPP 21.00 Oči kritike 21.50 TV dnevnik 22.10 Vreme 22.12 Šport 22.15 Napovednik 22.18 EP, Video strani 22.20 Sova
Pri   Huxtablovih, ameriška
nanizanka
Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka Snežni metež, kanadski film 1.00 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
15.50 16.00
17.40 18.00
19.00 19.25 19.30 20.00 20.05
21.35 22.35
23.45
Video strani Sova, ponovitev Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanke Ne za peni več, ne za peni manj, angleška nadaljevanka Euroritem, ponovitev Regionalni programi - Maribor
Klasika Napovednik TV dnevnik ZDF EPP
Alternativni program: Studio City
Gore in ljudje
19. mednarodno tekmovanje mladih plesalcev za nagrado Lausanne '91
Yutel, eksperimentalni program
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
8.25 8.30 8.35 9.00 10.00 10.00 11.06 11.35 12.00 12.05
13.00 14.00 14.10 14.35 15.06
18.00 18.30
19.30 20.06
23.25 23.50
23.50 23.56 0.00 0.05
Pregled sporeda
Poročila
TV koledar
Tuja dokumentarna oddaja
Poročila
TVšola
Spored za otroke Pujsovi dosjeji, nanizanka Poročila
Niti pare več, niti pare manj. ameriško/angleška nadaljevanka
Tuji dopisniki Poročila Družinske vezi Cover Story
Nikoli več, ponovitev angleške nadaljevanke Poročila
Santa Barbara, ameriška nadaljevanka Dnevnik
V velikem planu, oddaja o
kulturi
Dnevnik
Kronika festicvala hrvaškega filma v Zagrebu Poročila v angleščini Poročila v nemščini Poročila Video strani
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.46 Video strani 16.50 TV koledar 17.00 Malavizija 19.30 Dnevnik
20.06 Dediščina daljnega vzhoda: Pred džungelsikimi bogovi
SLOVENIJA 1
SOVA SNEŽNI METEŽ
kanadski barvni film; igrata: Marcel Lebeuf, Denis Bouc-hard; Film pripoveduje zgodbo o radijskem novinarju, ki na božični večer pripravlja bombastično zgodbo o pobeglem lopovu iz veleblagovnice.
21.06 Velikani ročka
21.40 Nenadni   uspehi, ameriška
humoristična serija 22.10 Zakon Marije Braun, nemški
barvni film 23.45 Gardijada 4.00 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev večernega sporeda
19.00 Državno prevnstvo v hokeju na ledu, posnetek tekme Bled . Olimpija
20.00 Dober večer
20.05 Aktualni intervju Ervina Hladnika
20.45 Film
22.30 Video grom
23.35 Erotična uspavanka
TV AVSTRIJA l
9.00 9.06 9.30 10.00 10.30 12.10 12.15
13.00 13.10 13.35 14.00 14.56 15.00 15.05 15.30 16.05
16.30 16.30 17.10 18.00 18.30 19.21 19.30 19.53 20.00 20.15 21.25 21.35
23.06 23.25
0.40
Jutranji program: Čas v sliki Policijska postaja Ruščina Šolska TV
Biti ali ne biti, ponovitev Popaj, Maratonec Domače reportaže, ponovitev
Čas v sliki Mi
Sužnja Isaura VValtonovi
Mojstri jutrišnjega dne Jaz in ti Rakun, risanka Am, dam, des
Otroci iz zabaviščnega parka, serija Mini kviz Mini čas v sliki VVurlitzer Mi
MacGyver Znanost danes Čas v sliki Vreme šport
Primer za dva; Trši od stekla Pogledi s strani Gospod Horn - njegova pot do vislic, 2. - zadnji del ameriškega vestema šport
Navihanec na cesti, italijanski film čas v sliki
GAULOISES BLONDES
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, Domače novice I, Kulturna dediščina, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II, aktualno, čestitke, BBC London - večerna informativna oddaja. 19.00 - Zaključek
l. RADIO Žffil
16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila -17.15 - V družbi s športniki - 19.00 - Odpoved programa •
RADIO KRANJ
8.00 - Na noge Gorenjcil - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.56 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se -13.00 - Danes do trinajstih - 13.56 - Še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna - 14.20 - Planinsko športni kotiček -15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi -16.50 -Koristne informacije - 18.00 - Regionalna poročila - 18.20 - Nebeška vrata - oddaja o filmu - 18.50 - Radio Kranj jutri -19.00 - Nasvidenje -
KINO
31. januarja
CENTER amer. pust. rom. VRNITEV V MODRO LAGUNO ob 16., 18. in 20. uri STORŽIĆ franc. nem. trda erot. LEPO NORENJE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. kom. KAJ BOMO Z BOGOM ob 18. in 20. uri KOMENDA amer. thrill. film SMRTNE MISLI ob 20. uri LAZE amer. pust. film BELI OČNJAK ob 19. uri ĆEŠNJICA angl. kom. DOLGIN ob 20. uri DOVJE amer. pust. film INDIANA JONES IN ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 19.30 uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film RDEČA ZARJA ob 10. uri ŠKOFJA LOKA amer. horror PLES ČAROVNIC ob 18. in 20 url RADOVLJICA amer. melodr. JEKLENE MAGNOLIJE ob 20. uri BLED amer mel. BARFLY ob 20. uri
Hura, počitnice!
Pa so tu, zimske počitnice z obilo snega in pričakovanj! Resda dolge le teden dni, a po izdatnih božično-novoletnih praznikih bo tudi teden, za kolikor bodo gorenjske osnovne in srednje šole danes zaprle vrata, kar pravšnji. Škoda le, zlasti za tiste naše srednješolce, ki se vozijo v Ljubljano, ker so tudi letos počitnice razdeljene v dva dela. Njim se namreč že iztekajo in tako prihodnji teden ne bodo mogli užiti vseh radosti, ki jih ponujajo organizatorji različnih počitniških prireditev po Gorenjski. • Foto: G. Sinik
Ptički
Na vrtu imamo postavljeno ptičjo krmilnico. Ko jo je ati postavil, ni bilo tisti dan nobenega ptička, naslednji dan pa je priletelo nekaj vrabčkov. Sprva niso upali jesti, potem pa se je eden ojunačil in začel zobati zrna. Tudi drugi ptički so sto-piliv hišico. Nekaj časa so zobali zrnje, vendar so pri tem previdno dvigovali glave in pazili, če ni kdo v bližini. Nakajkrat so odleteli, ko pa so se prepričali, da ni več nevarnosti, so prileteli nazaj in naprej zobali zrna. Ko so se najedli, so odleteli. Bojana Bergant, 3. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka
Vendar smo dočakali sneg. Naše misli so že na hribčku za vasjo. Uroš Pančur, 4. d r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka
Moje delo
Doma opravljam različna dela. Včasih sem bolj pridna, včasih pa ne. Zjutraj posteljem posteljo. Kdaj pa kdaj pospravim sobo. V omari, kjer imam šolske potrebščine, gledam, da je vse lepo urejeno. Po kosilu mamici pomagam pobrisati posodo. V kanto nesem smeti in nahranim kuža. Ko delam domačo nalogo, pazim, da je miza čista. Zvečer si pripravim torbo in obleko za v šolo.
Renata Hrovat, 2. b r. OŠ F. S. Finžgarja Lesce
Kadar zbolim
Če sem bolna, ne morem gledati televizije, ne morem brati in se drugače kratkočasiti. Z nikomer se ne morem pogovarjati, ker se med pogovorom stalno jezim na svojo bolezen in krivdo zanjo znašam na bližnjega. Mislim, da sem zelo slab bolnik.
Ana Debevec, 8. c r. OŠ heroja Bračiča Tržič
• Med počitnicami želim, da bi bila zdrava. Počitnic si želim zato da bom lahko dolgo spala. Zdenka špendat
• Ko bodo počitnice, se bom veliko smučal in sankal. Meni so počitnice všeč, ker med počitnicami ne dobimo domače naloge. Simon Eržen
• šla bom po mami na avtobusno postajo. Tam jo bom počakal« Potem pa se bova s sankami pripeljali domov. Takrat se ne bom dolgočasila. Marička Zupan
• Počitnice so zame čas, ko lahko spim do devetih in grem lahK pozno spat. Med počitnicami se bom drsala, smučala, sankala, gledala televizijo, brala knjige, šivala obleke in krila... Z nečakinjo Nino se bom kepala in se z njo igrala. Naredila bom velik iglu in g nato opazovala, kako se bo dneve in dneve topil. Špela Bohinjec
• Za počitnice bi se šel rad s prijatelji smučat na Krvavec. Tam I jedli, pili in se veselili. Ko bi zjutraj vstal, bi se najprej malo razgibal, potem bi šel pa spet spat. Ob desetih bi skočil na smuči in oddrvel po smučišču navzdol. Tako bi užival cel teden. Janez Praprotnik
• Med počitnicami si želim, da bi bilo veliko snega, da se bom lahko sankal in smučal. Želim si, da počitnic nikoli ne bi bilo konec. Primož Meglic
Učenci OŠ heroja Bračiča Trli
Čez dva meseca 2. srečanje mladih raziskovalcev kranjskfi občine
Med gimnazijci 81 raziskovalcev
Kranj, 30. januarja - V kranjski gimnaziji, od koder je prisil pobuda, se že pripravljajo za drugo srečanje mladih ra» skovalcev kranjske občine. Lani se je na njem potegoval* za nagrade 30 nalog, letos jih bodo izbrali približno dvakr* toliko, najboljše bodo tudi publicirali.
Krog sodelujočih šol se bo  nove vrste, zlasti vodnih ptic
namreč znatno raširil. Medtem ko so lani tekmovali zgolj gimnazijci in iskraši, so se na letošnji razpis, z začetka meseca, že odzvali tudi dijaki iz ekonomske in administrativne ter mlekarske in kmetijske šole. Na srečanje, ki namerava postopno prerasti v gorenjsko prireditev, bodo kranjski gimnazijci povabili tudi gimnazijce iz Škofje Loke in z Jesenic.
Raziskovalna dejavnost v nekaterih srednjih šolah zadnja leta doživlja pravi polet. To, da se naloga avtorju upošteva pri maturi za četrto izpitno enoto, je dobra dodatna spodbuda. V kranjski gimnaziji, denimo, je letos vpisanih kar 81 raziskovalcev. Naloge so z različnih področij naravoslovja, največ pa iz zgodovine in geografije.
Zelo zanimive teme se je v svoji raziskovalni nalogi lotila Saša Zupan iz tretjega letnika. S pomočjo mentorjev, Slavka Brinovca in Tadeja Markiča, je raziskala vpliv zajezitvenega jezera vodne elektrarne Mavčiče na okolje.
Saša Zupan je prišla do zanimivih ugotovitev. Dvig gladine akumulacijskega jezera, ki sega vse do Kranja, je v soteski Zarica uničil rastišče številnih vrst rastlin, med njimi tudi planike. Sama pregrada je prekinila ribje steze in preprečila ribam prehod po Savi navzgor do naravnih drstišč v savskih pritokih. Jezero je vplivalo tudi na druge živalske vrste. Nekdaj so tu prebivali sraka, čaplja, mali deževnik, mali martinec, vodomec, po spremembi življenjskih pogojev zanje so se te ptice odselile, priselile pa
kot so raca, galeb, veliki žagal ki prvič gnezdi v Sloveniji. Z* nimivo je, da izhlapevanje v0 de ne vpliva na celotno pod nebje Ljubljanske kotline, zeU malo pa na vasi Mavčiče in Tr boje ob jezeru, čeprav so pred izgradnjo jezera pričakoval več meglenih dni v letu. Večj< škodo je dvig gladine SaV povzročil kvaliteti podtalnic' Sorskega polja, ki je eden naj bogatejših virov pitne vode Sloveniji, Zaradi dviga gladin' podtalnice je začela voda n> prelomnici med Sorskim pO" ljem in teraso reke Sore izvir«' ti. Terasa reke Sore je postal* zamočvirjena, manj uporabn* za kmetovanje, v nekaterih hi' šah ob Sori pa se je povečal' vlaga in v kleteh pojavila voda V gramoznici pri Jeprci pa j< nastalo jezero, bogat ekološki prostor z mnogimi vrstami ži' vali in rastlin.
Iz obsežne raziskovala* naloge Saše Zupan, ki je t* sklenjena, smo izbrali le nekaj zanimivih podrobnosti. »Pobir do za nalogo sem dobila pri ge? grafiji. Težav pri zbiranju gradi' va nisem imela, še najtežje je bi' lo dobiti zveze z različnimi strokovnjaki,« pravi Saša Zupan zadovoljna s pomočjo obet mentorjev. »Bila sem na Vod' nem gospodarstvu, v Zavodu i* socialno medicino in higieno 1 Kranju, v meteorološkem in ki'' maktološkem zavodu v Ljublj*' ni, na Domplanu, nekaj pod«' tkov sem dobila na občini, v študijski knjižnici, pri kranjski ribiški družini, pogovarjala setf se z Iztokom Geistrom...«
• H. Jelovčan
tel.: 323-878 64000 KRANJ C. 1. maja 69
Načrti
vseh vrst objektov in notranja oprema!
j*KINOKR4NJ ^
i
it. POČITNICAMI •> V KINO
KINO ŽELEZAR JESENICE
S tem kuponom imate |
20 SLT POPUSTA, ,
za ogled predstav med šolskimi počitnicami vsak dan ob 16. un, ob sobotah in nedeljah ob 17. uri! I
-g~=----------------
ZA DOM IN DRUŽINO
UREJA: DANICA DOLENC
GLAS
]y[      o       DA Pizza taka in drugačna
SOBOTA, 1. februarja 1992
Tudi za vse tiste, ki so za modno klasiko, je zdaj pravi čas. Ozke pletene hlače so se že tako udomačile, da si jih privoščijo mlade in tudi ne več čisto mlade. Kaj pa pravite h kompletu ozkih temno sivih aH črnih hlač in prav tako pletenega širokega brezrokavnika? Spodaj lahko menjamo majice in bluze, komplet pa
lahko praktično nosimo vse leto in za vsako priložnost; če si bomo pod brezrokavnik oblekle športno majico, bo za tako priložnosti, če pa bomo čez hlače oblekle dolgo srajco iz prave svile, boljše viskoze ali platna, dodali temu primeren nakir., bomo dobro oblečene za vsako boljšo priložnost.
PET MINUT ZA LEPŠI VIDEZ
Dom
ača
savna za
obraz
Ženska, ki si želi, da bi imela čisto in lepo kožo, naj bi si vsaj enkrat na teden privoščila obrazno savno. Pa če že ne vsak teden, vsaj takrat, ko ima čas. Če boste med zimskimi šolskimi počitnicami ostale doma z otroki, si vzemite čas tudi zase. Vsaj toliko, da poskusite. Ko boste spoznale, koliko je takšna domača savna za obraz potrebna, boste zagotovo večkrat našle čas zanjo.
Brez večjih priprav si doma napravite tako kopel. Nalijte dvolitrski kuhinjski lonec z vodo iz pipe. Ko zavre, dodajte žlico presne ali posušene zdravilne rastline, ki jo cenite - kamilice, janeža, sladkega janeža, vsaka od teh je dobra za ta namen. Tako vodna para laže Prodira v globlje plasti kože.
Lonec z zdravilno paro postavite na mizo. Lase si zavarujte s primerno čepico. Pokrijte si glavo in lonec z veliko kopalno brisačo ali rjuho, tako da para ne more uhajati izpod tega pokrova in vsa oblije vaš obraz. Savna naj v začetku traja tri munute, pozneje jo po-
daljšajte na pet minut. Presenečeni boste, kako ta prijetno dišeča para globoko prodira v kožo in čisti sleherno poro. Para je najmehkejša destilirana voda, brez kemikalij, mehka kot deževnica. Kar neverjetno je, kako mehča kožo.
Po obrazni savni je vaš obraz rožnat; v njegovih žilah se živo pretaka s kisikom bogata kri. Potne kapljice, ki prihajajo iz široko odprtih kožnih por spe-rejo ličila, žarka lepotna olja, zmehčajo vsake vrste umazanije in morebitne ogrce. To opravi obrazna savna v nekaj minutah. Po taki čistilni kopeli so kožne pore na široko odprte, zaprite jih s kar se da mrzlo vodo (toda nikar z ledom). Če je koža zelo žilava, si kopajte obraz tri dni zapored, potem pa vsak teden enkrat. Koža bo postala lepa in čista. Lepa koža pa je zdrava; ta potrebuje poživila bolj kot ličila. Seveda pa moramo vedeti, da lepota prihaja od znotraj. Jejte čim manj mastnega in prekajenega svinjskega mesa ter čim več sadja in zelenjave.
Zadnjič so me naša dekleta prosila, naj vendar objavimo recept za pripravo testa za pizzo. Po nekaterih pizzerijah naletijo na zelo dobrega, po drugih spet ne. Mi smo našli izvirni italijanski recept. Poskusite, morda bo ta pravi. Količine veljajo za I pizzo za 4 osebe, ki jo lahko doma pripravimo v manjšem pekaču. In morda še to: zdajle ko bodo počitnice, lahko naučimo pizzo pripravljati tudi našo deklico ali sineta, ki ima smisel za kuho. Tako boste primaknili še en kamenček k oblikovanju mozaika njihove samostojnosti. Za testo potrebujemo: 400 g moke 20 g kvasa 4 žlice olja 2 žlički soli mlačna voda
Moko stresemo na desko in naredimo jamico. Kvas nadrobimo in ga stresemo v jamico. Prilijemo 1 dl mlačne vode, v kateri smo stopili sol. S konci prstov začnemo na sredi gnesti testo. Priliva-mo olje in toliko mlačne vode, da dobimo mehko, lepljivo testo. Testo gnetemo in mesimo še toliko časa, da postane gladko in prožno in da se zlahka loči od deske. Iz testa oblikujemo hlebček, naredimo po sredi zarezo v obliki križa in ga položimo v dobro pomokano skledo. Hlebček pokrijemo s preganjenim prti-čem in skledo postavimo na toplo ter pustimo, da 2 uri vzhaja. Vzhajanega testa mora biti še enkrat več. Če se nam mudi, pokrijemo hlebček z mokrim ožetim prtičem ter ga postavimo za pol ure na precej toplo mesto: približno 30 stopinj C. Če pa imamo na voljo plastično posodo za vzhajanje testa, jo tesno zapremo in postavimo v toplo vodo. Testo bo mimogrede vzhajalo. In morda še to: kdor ima rad olivno olje, lahko pizzo pripravlja tudi z njim. Še bolj originalno italijansko bo dišala. Pizza margherita
300 g vloženega paradižnika, 300 g svežega sira, 1 žlička majaro-na, olje sol
Testo razpotegnemo po naoljenem pekaču. Po testu nanesemo narezan paradižnik in narezan sir. Solimo, posipamo z majaro-nom in pokapljamo z oljem. Pizzo pečemo 25 do 30 minut pri 200 stopinjah C. Pizzo ponudimo vročo. Pizza s sirom in šunko
150 g šunke, 150 g ementaica ali grojerja, 4 sardelni fileti, olje, poper.
šunko in sir narežemo na kocke ali na lističe in vse pomešamo. Testo damo na pooljeno pločevino in ga s prsti lepo razpotegnemo. Prekrijemo s sirom in šunko, tu pa tam damo košček sardel-nega fileta, obilno popopramo in pokapljamo z oljem. Pizzo pečemo 25 minut pri temperaturi 200 stopinj C.
Čebulna pizza
500 g čebule, 150 g sardelic iz konzerve, 100 g vloženih izkoščiče-nih zelenih oliv, 2 paradižnika iz konzerve, 6 listkov bazilike, 1 dl olja, sol, poper.
Čebulo narežemo na tanke lističe in jo 5 minut pražimo na 2 žlicah olja. Testo razpotegnemo po naoljenem modelu in ga prekrijemo s popraženo čebulo.
Paradižnika narežemo na rezine (lahko pa uporabimo tudi mezgo). Paradižnik, narezane sardelice in olive potresemo po čebuli. Tu pa tam denemo listič bazilike (suho zdrobimo in potresemo). Popopramo, pokapljamo z oljem in postavimo za 25 do 30 minut v pečico, razgreto na 200 stopinj C. To pizzo lahko ponudimo vročo ali pa tudi hladno. Pizza s skuto in jajci
300 g skute, 100 g naribanega sira, 1 žlica olja, 2 trdo kuhani jajci, 1 žlička nasekljanega peteršilja, 20 g masla, sol, poper Skuto damo v skledo, primešamo nariban sir, malo solimo in popratno, nato temeljito razmešamo, da dobimo gladko zmes. Testo razdelimo na dva enaka dela in večjega razvaljamo, da z njim prekrijemo dno pomaščenega modela, s premerom 24 cm. Po testu razprostremo polovico skutne zmesi, potresemo z nasekljani-mi jajci in peteršiljem in nato še s preostalo skutno zmesjo. Nadev prekrijemo z manjšo testeno krpo in robove zatisnemo. Testo z vilicami popikamo, potresemo s kosmi masla in pizzo položimo za 30 minut v pečico, ki smo jo razgreli na 180 stopinj C.
PODJETNIKI!
Bliža se čas zaključnih računov in zato potrebujete računovodjo:
2e imate svojega?
Se ne, ali z njim niste zadovoljni?
Pokličite nas:
Saj tisti, ki nas poznajo, vedo, da je
naš pravi obraz!
• kvaliteta
• zaupnost
• natančnost
• popolna storitev
• konkurenčnost
LEGIS
d. o. o., podietie zz računovodstvo*fmance
in trgovino
uertoncl|eva 31. Kran|, tel. 064/212-020
Specializirana trgovina za toplotno ogrevanje
poleg Avtomurke v Lescah
UGODNA PRODAJA:
Uvoženih gorilnikov že od 27.060 SLT dalje Nizkolemperaturnih kotlov za olje in plin od 30.178 SLT dalje
Informacije telefon 064/75-650 in 75-194
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 9.00 9.00 9.10
9.15 11.05 11.10
12.10 13.00 14.15 14.25 14.30 16.20 1625 16.30 16.40 1820
18.35 18.40 18.50 18.56 19.00 19.15 1925 19.30 19.56 19.57 20.00 20.05 21.05 21.10
21.56 22.15 22.16 2226 2228 22.30
1.46
Video strani Izbor
Radovedni Taček: Ptica Zlati prah: Komu se lepše sanja
Klub klobuk EPP
Maja vam predstavlja, ponovitev
Tednik, ponovitev Zgodbe iz ikoljke, ponovitev Video strani Napovednik Tok tok, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Klofuta, francoski film Sonce v žepu, oddaja za otroke
EP. Video strani Risanka Napovednik EPP Utrip
Žrebanje 3x3 EPP
TV dnevnik Vreme šport EPP
Ona + On EPP
Delo na črno, ameriika nanizanka TV dnevnik Vreme
šport
Napovednik EP, Video strani Sova
Murphv Brovvn, ameriika nanizanka
Trenerka molke ekipe, angleška nadaljevanka Morilska elita, angleiki film Ljudje počnejo vse mogoče, ameriški varietejski program Video strani
SLOVENIJA 1
SOVA
MORILSKA EKIPA
angleški barvni film, gl. vlogi: Ali MacGravv, Billie Whitelaw; Zgodba se odvija na samotnem posestvu angleškega podeželja, kjer se lastnica ubada z raznimi težavami, tudi finančnimi, poleg tega pa ji življenje greni še mlajša sestra.
23.50 Poročila v nemščini 23.56 Poročila 0.00 Video strani
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
15.56 Video strani 16.06 TV koledar
16.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju - smuk (ž), prenos iz Grindelvvalda
17.00 Plameneči triki, angleška nanizanka
17.50 Risanke, glasba
1820 Zlatko in detektivi
1920 Dnevnik
20.06 Ameriške kronike
20.40 Ostermanov vikend, ameriški barvni film
22.15 Vaterpolo: Jadran - Polar Bears, posnetek iz Trsta
2320 Hit Depo 1.30 Video strani
KANALA
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
12.40 Video strani
12.50 Grindelvvald: Svetovni pokal
v alpskem smučanju, smuk
(ž), prenos 16.16 EPP
1620 Sova, ponovitev
Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka
Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka
17.40 Da ne bi bolelo
18.00 Angleščina v poslovnih stikih
18.10 Garfield in prijatelji
18.36 Domači ansambli: Ansambel Jožeta Burnika
19.00 Jazz in blues
19.25 Napovednik
19.30 TV dnevnik RTV Srbija
20.00 EPP
20.06 Gremlini, ameriški film 21.46 Alternativni program: Knjiga - akcent
23.16 Yutel, eksperimentalni programi
10.00 Ponovitev večernega programa
19.00 Državno prvenstvo v hokeju na ledu - Bled : Olimpija, posnetek tekme
20.00 Dober večer
20.06 Dnevno informativni program
20.46 Vihre vojne, ameriška nadaljevanka
21.40 Pokal kanala A v malem nogometu 22.16 Video grom 23.15 Erotična uspavanka
TV AVSTRIJA l
20.00 šport
20.16 Stavimo, da...
22.05 Zlata dekleta
22.30 Smrt v zimi, ameriški film; Mary Steenburgen, VVilliam Russ, Roddv McDovvell 0.06 čas v sliki
0.10 Šerif Wyatt Earp. ameriški vestem; Marie Osmond, Bruce Boxleitner
1.46 Poročila/Ex Libris
RADIO TRIGLAV JESENICE
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
826 8.30 826 9.00 10.00 10.06 11.06 12.00 12.06
13.00 14.00 14.10
16.00 16.15
16.36
17.06 17.30 18.00 18.10
19.15 19.30 20.05 20.35 21.05 22.15 22.40
23.00 23.46
Pregled programa
Poročila
TV koledar
Horoskop: vodnar in riba Poročila ' TVšola
Spored za otroke Poročila
Ne za peni več, ne za peni manj, ameriško/angleška nadaljevanka Slika na sliko Poročila
Remo: Neoborožen in nevaren, ameriški  barvni film; Fred VVard Poročila
Poročila iz hrvaških regionalnih studiev
Leteči medvedki, risana serija
Poročila v angleščini Usode Poročila
Očenaškov dnevnik, 3. del nadaljevanke Najprej je bila beseda TV dnevnik Vi in vaš video Dubrovnik - hrvaške Atene Ekran brez okvirja Dnevnik II
Kronika festivala hrvaškega filma v Zagrebu Slika na sliko Poročila v angleščini
11.46 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Duhovna obzorja, Danes do 13. - Radio Slovenija, Domače novice I, kuharsko nasvet, tečaj angleškega jezika - BBC, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila. Domače novice II. Zabavno glasbena kontaktna oddaja -izmenoma Ugani številko ali Moja je lepša kot tvoja, čestitke, 19.00 -Zaključek
1. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - Razvedrilno popoldne na vlovih Radia Žiri - vmes EPP in obvestila - 19.00 -Odpoved programa -
RADIO KRANJ
8.00 - Na noge Gorenjci I • 820 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -1020 - Gorenjski utrip • 10.55 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, zahvale -1220 - Oziramo se -13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 • Še pet glasbenih želja -14.00 - Pesem tedna - 1420 - Velike ideje malih glav -15.00 - Regionalna poročila -1620 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.50 -Koristne informacije - 17.00 - Glasbena lestvica 333 - 18.00 - Regionalna poročila - 1820 - Pot do luči (verska oddaja) 18.60 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje -
KINO
1. februarja
CENTER amer. kom. GLEJ NO, KDO SE OGLAŠA II. ob 10 uri amer pust. rom. VRNITEV V MODRO LAGUNO ob 17. in 19. uri, prem' amer kora KRALJEVI RIBIČ ob 21 uri STORŽIĆ amer kom GLEJ NO KDO SE OGLASA II. ob 16. uri, franc. nem. trda erot. LEPO NORENJE ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer. pust. film NINJA ŽELVE ob 17 uri amer kom. KAJ BOMO Z BOGOM ob 19. in 21. uri DUPLICA prem' amer ?Y,Vi .,llma ?ELI 0CNJAK ob17. uri, prem. amer. thrill. filma SMRTNE MISLI ob 19. in 21. uri TRŽlC amer. pust. film OSTANI Z MENOJ ob 18. uri, prem. nem. biograf filma STEKLENA TIŠINA ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. horror PLES ČAROVNIC ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amar akcij, film RDEČA ZARJA ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer zab film BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO ob 20. uri BLED amer knm. film MILLERJEVO KRIŽIŠČE ob 20. uri BOHINJ amer ljub film DIVJA ORHIDEJA ob 20. uri
NEDELJA, 2. februarja 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.30 Video strani
8.40 Program za otroke, ponovitev 8.40 Živžav
9.35 Superbabica, angleška nanizanka
10.00 Pevsko srečanje
10.30 Komu gori pod nogami?, ponovitev
11.35 Obzorja duha
12.05 Garfield in prijatelji, ponovitev
12.30 Domači ansambli: Ansambel Jožeta Burnika, ponovitev
12.55 EP, Video strani
13.00 TV dnevnik
13.10 Video strani
13.30 Moulin Rouge, ameriški film
15.25 Napovednik
15.30 Edouard in njegove hčere, francoska nadaljevanka
16.20 EP. Video strani
16.25 Poslovne informacije
16.30 Poročila
16.35 Mrs. Delafield se hoče poročiti, ameriški film
18.10 Portret Jelke Reichman, oddaja za otroke
18.20 Risanka
18.40 TV mernik
18.55 Napovednik
19.00 EPP
19.05 Zrcalo tedna
19.20 Slovenski loto
19.25 EPP
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
19.57 Šport
20.00 EPP
20.05 Zdravo
21.05 EPP
21.10 Državno nadzorstvo, poljudnoznanstvena serija
21.50 TV dnevnik
22.10 Vreme
22.12 šport
22.15 Napovednik
22.18 EP, Video strani
22.20 Sova
Ko se vname star panj, angleška humoristična nanizanka
Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka 23.45 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.15 Video strani
9.25 Grindelvvald: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 1. teka
12.10 Grindelvvald: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 2. teka
16.46 Sova, ponovitev
Murphv Brovvn, ameriška nanizanka
Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka
18.06 Svetovni pokal v akrobatskem smučanju, posnetek
18.56 Dober dan, Albertvillel, 2. oddaja
19.25 Napovednik
19.30 TV dnevnik HTV
20.00 EPP
20.06 Potovanje, angleška poljudnoznanstvena serija
20.55 Andrej Hieng: Nori malar, TV drama
22.00 Retrospektiva slovenske opere Viktor Parma: Zlatorog
23.30 Yutel, eksperimentalni program
PROGRAM TV HRVAŠKA
8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar
9.00 ves svet je oder, angleška
dokumentarna serija 10.00 Program za otroke 11.00 Aldo Ciccoli igra Beethovvna 12.00 Poročila 12.06 Plodovi zemlje
13.05 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški 14.30 Shovv Rudija Carella 16.00 Poročila
16.15 Poročila iz hrvaških regionalnih krogov 16.35 Leteči medvedki 17.00 Poročila v angleščini
17.06 Mozart na turneji 18.00 Poročila
19.30 Dnevnik 1
20.05 Življenjske preizkušnje, angleška dokumentarna serija
20.55 Zabavna oddaja
21.56 Šport 22.45 TV dnevnik
23.50 Poročila v angleščini 23.55 Poročila v nemščini
0.05 Poročila
0.10 Video strani
SLOVENIJA 1 16.35 GOSPA
DELAFIELD SE HOČE POROČITI
ameriška komedija; igra: Hat-herine Hepburn; Gospa Delafield, starejša dama iz visoke družbe, po prihodu iz bolnišnice, svoje odrasle otroke preseneti z novico, da se bo poročila...
2. PROGRAM TV HRVATSKA
16.40 Video strani 16.50 TV koledar
17.00 Svetnik proti mafiji, angleški barvni film; Roger Moore
18.50 Busove zgodbe, risana serija
19.15 TV Fortuna
19.30 TV dnevnik
20.05 Dragi John
20.35 Mora, irski film
22.25 V območju somraka, 15. del ameriške nanizanke
23.15 Jazz
23.45 Video strani
KANALA
9.00 Ponovitev programa prejšnje
nedelje 20.00 Film
21.45 500 x SOS, posnetek iz disco cluba Palma
22.15 Finale pokala kanala A v malem nogometu
22.40 Soba z razgledom, angleški barvni film
TV AVSTRIJA 1
13.10 13.35
16.16 15.25 15.56 16.10 17.00 17.10 18.30 19.30 18.48 20.15 21.10 22.00 23.40
0.06
Policijska postaja
VValt   Disnev predstavlja:
Herbie gre v Monte Carlo,
ameriški film; Dean Jones,
Don Knotts, Julie Sommars
Risanke
Biblija za otroke Jaz in ti Dekle iz mesta Mini čas v sliki X-large MacGyver Čas v sliki Šport
Regina na stopnicah
Umetnost orožja
Leina poroka, igra
Manuel  de  Falla.  Noči v
španskih vrtovih
Čas v sliki
RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Pričetek, ura za najmlajše, minute z godbami na pihala, Slovenci v svetu, špikov kot, kuharski nasveti, kupim - prodam, Nedeljsko popoldne, 19.00 - Zaključek
l. RADIO ŽIRI
9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP -10.00 - športne novice - 10.15 - Od tu in tam -11.00 -Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP -12.30 - Čestitke in pozdravi - 13.30 - Nedeljsko popoldne na 91,2, 98,2, 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot - prometni servis - pregled slov. časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po kinodvoranah - vreme - 15.30 - Odpoved programa -
RADIO KRANJ
8.00 - Na noge Gorenjcil - 820 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.20 - Za ljubitelje klasike -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) -11.00 - Po domaČe na Kranjskem radiu - 12.00 - Brezplačni mali oglasi - 13.00 - Danes do trinajstih - 1320 - Dobrodošli med praznovalci - 15.20 - Radio Kranj popoldne - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Izbor pesmi tedna -17.20 - Športna oddaja -18.00 - Regionalna poročila - 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje -
KINO
2. februarja
CENTER amer. pust. film INDIANA JONES IN ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 10. uri, amer. pust. rom. VRNTIEV V MODRO LAGUNO ob
17. in 19. uri, amer. kom. KRALJEVI RIBIČ ob 21. uri STORŽIĆ amer. pust. film INDIANA JONES IN ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 16. uri, franc. nem. trda erto. LEPO NORENJE ob 18.15 in 20. uri ŽELEZAR amer. pust. film OSTANI Z MENOJ ob 17. uri, amer. kom. KAJ BOMO Z BOGOM ob 19. in 21. uri DUPLICA amer. pust. film BELI OČNJAK ob 17. uri, amer. pust. film BELI OČNJAK ob 19. uri, amer. thril. SMRTNE MISLI ob 21. uri TRŽIČ prem. amer. pust. film NINJA ŽELVE ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. ODKLOPUENI PSIHIATER ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film RDEČA ZARJA ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. zab. film BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO ob
18. uri, amer. melodrama JEKLENE MAGNOLIJE ob 20. uri BLED amer. ljub. film DIVJA ORHIDEJA ob 18. uri, amer. melodr. BARFLY ob 20. uri BOHINJ amer. krim. film MILLERJEVO KRIŽIŠČE ob 20. uri
Vem, da je tema minulega, tema za strokovnjake, za profesionalce, za uglajene in razgledane zunanjepolitične eksperte, ne pa za čisto navadnega dr-žavljančka in pisunčka, ki že po naravi stvari nujno gleda oblast in sodi o njenih velece-njenih dejanjih izključno le iz žabje perspektive. A ker je ta državljanček tudi davkoplačevalec raznoraznih državniških potez in storitev tudi na zunanjepolitičnem področju, lahko o nameri in kvaliteti teh storitev le kakšno lepo besedo reče, še posebej v primeru, če se jim na oblastni ravni kaj » zašteka «. Tako zalomi, da uvidi, da mila mu oblast nikakor ne ve, ne kod in ne kam. Če celo grozi situacija, da bo oblasti v dav-koplačevalskih očeh zdaj, zdaj odvzet ves sij in čast, ki ji priti-če.
In tako se nam je namerilo, da ven in ven poslušamo, kako se nam » špetirata « zunanji minister in predsednik vlade. Ko gre prvi na kakšen visok obisk h kakšnemu visokemu državniku, se drugi kuja doma in obratno. Nič se ne konzultirata, če pa se, vse kar frči od obtožb in zmerljivk. Potujeta pa permanentno, sem in tja, tako, kot se najmlajši samostojni in priznani državi spodobi. Se dobro, da šibata potom letal in
TEMA TEDNA
Camel Trophv
se v slučaju, ko se nad oblaki srečata, skozi tiste majhne avionske linice nič ne vidita. Če bi flikala po Evropi potom avtomobilov, bi se lahko prej ali slej zakačila kje na Šentilju ali na karavanškem predoru. In bi nekje na Hrušici Peterle pred seboj ugledal avtomobil Rupla, namenjega k isti osebi na Dunaj. Nemudoma bi padla Peterletova komanda šoferju: » Viš'ga! Spet Rupel! Šibajmo!« In bi uboga voznika uprizorila Camel Trophv skozi tunel..
Verjamem, da jima tam pred državniškimi rezidencami v Berlinu ali Rimu vratarji že čisto avtomatično salutirajo: » Ne, gospod Peterle, danes pa Rupla še ni bilo naokoli...« Ali: »Jok, dragi Rupel, Peterle pride šele zvečer...«
Ta zračni Camel Trophv nad našimi davkoplačevalskimi glavami bi še nekako požrli, če se ne bi dogajale še hujše reči. Poglejte: vsa Slovenija je bila vzhičena, ko je bila za ambasa-
dorko imenovana bivša ministrica za zdravstvo in vsa kulturna slovenska srenja si je globoko oddahnila, ker gre za predstavnika v Pariz kulturni minister. Zdaj nenadoma pa nas je zadela novica, da zunanje ministrstvo nima niti toliko denarja, da bi odprlo vsaj eno slovensko ambasado v tujini!
Take sramote pa si država ne sme dovoliti! Se več: bognedaj, da bi v pomanjkanju denarja šli v kakšne kompromise in zasilne rešitve ter odpirali predstavništva v kakšnih zanikrnih predmestnih luknjah evropskih prestolnic! Kljub revščini, ki vlada doma, je v teh rečeh treba dati kaj nase in na zaposleno osebje v ambasadah! Ni skrivnost, da bi morali naši zdravstveni ambasadorki nameniti vsaj šest tisoč nemških mark začetne plače, saj v diplomaciji pač velja, da mora biti ambasador na ravni višjega srednjega sloja v državi, kjer ambasadoruje.
Če se kompleksno zavedamo teh reči, nam bo vsem lažje, ko se bo odpiralo tristopeto slovensko predstavništvo kje v Zimbabveju. Mimogrede: bil bi res že skrajni čas, da nas prizna po ustavi bratski nam Zimbab-ve, saj je med okoli 200 državami sveta edina država, ki ima v ustavi zloglasni 55. člen - to je tisti o splavu.
V diplomaciji so pravila -pravila! Tu ni onegavljenja in spakovanja in direndaja in Camel Trophijev! Naša prestolnica bo polna tujih predstavništev, mi pa bomo polni samih sebe od ponosa, da smo na vsej zemeljski obli, s predstavniki, ki so rodu slovenskega. Nič preko kakšnega združevanja in zastopanja slovenske politike preko tujih in že uveljavljenih ambasadorjev! Slovensko politiko zastopamo samo sami in amen!
Če se bo po naši milosti in razumevanju dobro godilo našim ljudem na tujem, bodo pa veleposlaniki iz južnih republik pri nas eni veliki revčki. Če se bodo držali mednarodnega diplomatskega dogovora, da morajo imeti vsaj status višjega srednjega sloja^bodo pri nas na plači univerzitetnega profesorja. In zjutraj študirali, ali naj kupijo pol litra mleka ali kar cel liter...« D. Sedej
ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU
TECI TECI, POLITIK MOJ!
Športno društvo Planica je, na pobudo Nedeljca minulo nedeljo ob meji v Ratečah, pripravilo prvi smučarski tek naših politikov na smučeh. Kar precej zaslug za tekmo ima radovljiški poslanec v zboru občin dr. Avgust Mencinger, ki se je osebno potrudil, da bi prišlo na tek kar največ slovenskih politikov. Tekma je potekala pod geslom Zdrav duh v zdravem telesu. Vseh skupaj jih je bilo štirinajst, ki so pred številnimi gledalci merili rateško tekmovalno smučino. Nekaj naših vrlih poslancev je bilo tudi med gledalci.
Na startu so bili vsi živčni, skrajno zaskrbljeni. Ze na startu pa se je tudi videlo, kdo je potencialni zmagovalec: dr. Avgust Mencinger se je v tako izvrstni formi in v tako elegantnem slogu pognal v smučino, da o zmagovalcu sploh ni moglo biti dvoma. »Ta dohtar je pa fejst treniral, « je zamrmral neki njegov konkurent na startu.
Tudi stil in hitrost Ivana Bizjaka, predsednika zbora občin, sta bila na startu kar v redu. Z odobravanjem so gledalci pospremili na pot tudi nemškega veleposlanika v Sloveniji dr. Guntherja Sieberta, najbolj burno pa je bil opazovan start predsednika vlade Lojzeta Peterleta. Tisti gledalci, ki so morda pričakovali, da bo že po nekaj korakih telebnil ali se kako drugače kobacal na progi, so bili krepko razočarani: brisal jo je
Start Ivana Bizjaka.
Mencinger in Peterle med novinarji...
po progi kot za stavo, čeprav bi lahko rahlo še izpilil svoj stil..
Po petnajstih minutah so se začeli približevati cilju. Najmanj izmučen je bil zmagovalec, dohtar Mencinger - njega bi bil zanesljivo vesel kakšen klub. Dokaj čilih korakov se je v cilj pognal tudi Lojze Peterle in zdelo se je, kot da bi zmogel še nekaj kilometrčkov. »Za osmič
STE SE SPOZNALI?
Dr.Andreja Ocvirka je verjetno zafrknila Tofova oprema...
je kar dobro,« je komentiral svoj nastop in s tem dal vedeti, da je bil Šele osmič na tekaških smučeh.
Največji » revež « pa je bil podpredsednik vlade dr. Andrej Ocvirk, ki mu je Tof posodil vso opremo. Le stežka se je bližal cilju, Peterle pa ga je komentiral: »Tof je pa Ocvirka zamazal, ha, ha! « • D. Sedej
Zmagovalec dr. Avgust Mencinger na cilju...
RAJŠI STARE KONTEJNERJE!
Komunalnih kontejnerjev - piše David Pogačnik iz Zabreznice - v našem kraju ne podirajo huligani, ampak veter. Iz prevrnjenih kontejnerjev odnaša odpadke in je pokrajina videti kot smetišče. Kovinar je odstranil prejšnje velike kontejnerje, ki niso bili lepi, a vsaj odpadkov ni odnašalo. Verjetno bi bilo najbolje, ko bi stare kontejnerje dali nazaj...
Na sliki smo obkrožili vaš obraz. Ste se spoznali?
če ste se spoznali, nam sporočite, kje in kdaj vas je v teleobjektiv » ujel « naš fotoreporter.
če ste se spoznali, vas na naši upravi čaka praktično darilo v vrednosti 2.000 slovenskih tolarjev.
KAJ BO S SRBSKO LASTNINO?
V Kranjski Gori so trije domovi, ki so v lasti podjetij ali občin iz Srbije: dom Zrenjanin, Pionir, last somborske občine in Kekec, ki ga imajo v lasti Subotičani. Vsi trije so danes v najemu, kar je Kranjskogorce precej razburilo.
Počitniški dom Zrenjanin nasproti hotela Slavec je za štiri mesece vzel v najem zasebnik iz Rateč in ga spremenil v hotel odprtega tipa, ki se danes imenuje Jurček. Ali je to prav ali ni in kaj sploh bo s srbskim premoženjem v naših turstičnih krajih?
Jasno je, da Slovenija še ni uspela sistemsko urediti teh zadev, zaželeno pa bi bilo, da bi se čimprej pojavil zakon, da bi po občinah in po krajevnih skupnostih vsaj vedel, pri čem so...
Jasno pa je tudi, da se v tem vmesnem času podjetni kar dobro znajdejo in tržijo, dokler se pač da... • D. S.
REPORTAŽA
Vitomir Gros pravi:
»Drnovšek se ponuja Liberalni strankin
Dipl. inž. Vitomir Gros o svoji obrti, položaju obrtništva, prejšnjem režimu in sedanji politiki, o zamenjavi vlade, o dr. Janezu Drnovšku, o Milanu Kučanu, o svojem zupanovanju.
Kdaj in kako ste začeli z obrtjo? Kakšna je obrt, ki jo vodite?
»Z očetom sva začela leta •969. Bil sem v službi, oče pa je obrt vodil kot postranski poklic. Sam sem študiral strojništvo, smer energetika in turbinski stroji, na Inštitutu za turbinske stroje sem bil zaposlen šest let in dve leti na Fakulteti za strojništvo. Potem sem se zaposlil pri svojem očetu. Začeli smo takorekoč iz nič, delamo Pa turbinske stroje, ventilatorje, včasih kakšno turbino. Za večjo proizvodnjo imamo malo Prostora, preveč smo stisnjeni Pod bregom. Če se jaz s politiko ne bi ukvarjal in če bi delali tako kot pred leti, bi bila proizvodnja na trgu vredna okoli 2 milijona nemških mark. Vedeti pa je treba, da so pri nas cene nižje, mi smo na 40 do 50 odstotkov cene, ki se doseže zunaj. Vedno pa smo se obnašali liberalno in nismo šli na ekstremne cene, čeprav smo bili monopolisti. Naši izdelki so testirani in rezultati so pokazali, da novejši ventilatorji dosegajo boljše izkoristke, kot nekateri inozemski. To je samo eden izmed dokazov, da slovenska Proizvodnja ni tako slaba, kot Jo poskušajo prikazati nekateri »profesorji« iz Ljubljane....« Kdo?
»Od Mencingerja naprej! Trdijo, da imamo Slovenci slabe izdelke, da naši ljudje ne znajo n>č dobrega narediti. Sam osebno nikoli nisem hotel prodajati zunaj, celo na garancijske liste sem vedno napisal, da velja garancija na teritoriju države, tedaj še Jugoslavije. Zato, ker je bila zunanja trgovina urejena tako, da si moral imeti Posrednike, ki so pobirali smetano, za hrbtom pa govorili, da 'maš slabe izdelke...« Obrtniki pravijo, da še vedno Poslujejo po Markovićevi zakonodaji.
»Prav imajo. Na žalost ta °blast ni poenostavila gospodarskega življenja, čeprav je Prav naša Liberalna stranka to zahtevala in dajala konstrukti-yne predloge za spremembo zakonodaje. Vsaki strukturi, ki Pride na oblast, prejšnji predpisi ustrezajo, kajti prejšnji Predpisi so vedno ščitili oblast, 'n zato smo predlani, decembra, na predlog ministra Kra-njeca v skupščini sprejeli neprimerno davčno zakonodajo, ki Je dodatno zakomplicirala in zagrenila življenje obrtnikov in manjšim podjetnikom, saj je kar dvakrat med letom spremenila način poslovanja. Ob koncu leta je prišla neumnost z °brestmi, ko je novi finančni minister Šešok s podpisom gospoda Peterleta uveljavil 2,2 °dstotno obrestno mero na dan, kar je 281.000 odstotna °brestna mera letno. To kaže, da predpisodajalec sploh ni vedel, kaj predpisuje. Naša stranka je predlagala nov zakon o 2arnudni obrestni meri in je ylada do zadnjega trdila, da se za to področje ne izdaja zakonov, na koncu pa je sama predlagala konkurenčni zakon. Upajmo, da bo v pogajanjih Prišlo do zakona o primerni zamudni obrestni meri za vse obligacije.«
vaš minister za obrt nima nobene moči?
>VZ ministrstvom za drobno gospodarstvo manipulirajo ranjeni krogi podobno kot z ministrstvom za turizem, ki ga vo-d' član naše stranke gospod £as\ Obrtna zbornica vse napake, ki jih dela vlada in ta družba, naprti tema dvema mini-stroma. Namesto da bi vlada sPrejela njune predloge, ki so Se doslej izkazali za razvojno
primerne, jih duši. Celo tako daleč je šlo, da tudi po zaslugi zavlačevanja poslancev, ki so bili izvoljeni na listah obrtnih združenj, predvsem gospoda Rogine, ni bil pravočasno sprejet zakon o razvoju malega gospodarstva. V proračunu za leto 1992 je za ministrstvo za turizem predvideno le nekaj nad pet milijonov tolarjev, s čemer bo minister Paš komaj - če sploh bo - pokril plače svojih uslužbencev in materialne stroške.«
Kdaj in zakaj ste » vstopili « v politiko?
»Tri leta pred volitvami sem bil predsednik obrtnega združenja v Kranju in bile so volitve v vodstvo tega združenja. Že tedaj smo razčistili s prejšnjim vodstvom, ki je bilo popolnoma komunistično. To so bile na Gorenjskem prve take volitve, kjer se je javno odločilo, da se ne bo podpiralo komunističnega režima.« Kakšne osebne izkušnje imate s prejšnjim režimom?
»Čudno vprašanje, ampak vem, da marsikoga zanima. Naši družini so vzeli več kot marsikateremu Slovencu, pa tudi to nas ni toliko motilo. Dvakrat so me po tri mesece zaprli in vse zreducirali na prometno nesrečo. Pa me tudi to ni toliko motilo, kot spoznanje, da je komunističen in vsak drug totalitarni način življenja poguben za obstoj slovenskega naroda. V obrtnem združenju smo že leto pred volitvami sklenili, da bomo šli organizirano na volitve, skupaj s kmeti. Zato sem v okviru Amnestv International tedaj tudi sodeloval na Smoletovi okrogli mizi o volilni zakonodaji in v Naklem je novembra 1989 prišlo do prvega sestanka združene opozicije Kranja - še preden se je ustanovil republiški Demos.« Kako gledate na čas po volitvah na Slovenskem?
»Drugače kot drugi. Moje mnenje je bilo, da bi morali gospodarski in politični sistem spremeniti na mah kot v vseh demokratičnih sistemih, kjer se zamenjajo vsi vodilni in ne tako kot pri nas, ko se je. zamenjala skupščina in le deloma vlada. Tedaj je Demos nasedel močni medijski propagandi, da mora biti vlada strokovna, da ne sme biti revanšizma, da se ljudi ne sme odstavljati in danes imamo, kar imamo: »srbski politični pasulj,« saj nihče nikomur za nič ne odgovarja. In ravno v tem je največja zamera Liberalne stranke Demosu in vladi gospoda Peterleta: v vlado sta spravila toliko ministrov iz prejšnjega režima, da ne govorim o ostalih visokih uradnikih, čeprav je Liberalna stranka mnogokrat predlagala zelo sposobne ljudi, a ne le iz svojih vrst. Menimo, da gre v Sloveniji za romunski sindrom...« Znani ste po tem, da nimate dlake na jeziku.
»V politiki nisem zaradi kruha, lahko neobremenjeno povem, in to je bistvena razlika med obrtniškimi in kmečkimi poslanci nasproti drugim. Mi v parlamentu govorimo tako, kot mislimo, da je za slovenski narod prav.«
Kaj bi rekli o Kučanu? Po anketah je najpopularnejši Slovenec.
»Ni rečeno in na ankete ne dam kaj dosti...« Vse vendarle niso diletantske, so tudi strokovne.
»Ko sva že pri strokovnjakih. Od strokovnjaštva do ro-kovnjaštva ni daleč, le dve črki. Sam sem strokovnjak na svojem področju, pa je na tem področju veliko rokovnjaštva. Pod strokovnjaštvom se skriva
veliko šarlatanstva, zlasti pod tistim, ki ga zagovarja ljubljanska smetana, da ne rečem pur-garija, ki grozi, da bo pila kri vsem Slovencem.« Zakaj tako pogosto kritizirate prav Kučana?
»Vsak politik, tudi Kučan, mora biti podvržen javni kritiki. Liberalna stranka se največkrat že po naravi stvari z gospodom Kučanom ne strinja in na žalost smo vedno imeli prav. Javnosti ni poznano, da je bil gospod Kučan do zadnjega proti osamosvojitvi Slovenije in s svojimi somišljeniki bi naredil vse, da bi abortiral mlado slovensko državo.« Imate dokaze?
»Živ dokaz za to so dolga pogajanja v zvezi s plebiscitom. Naša stranka je menila, da plebiscit pravzaprav ni potreben, saj so se slovenski državljani Že z volitvami odločili za samostojno pot. In predstavniki naroda so v skupščini s sprejetjem Deklaracije o samostojnosti to dejansko udejanili. Deklaracija je bila sprejeta na predlog Liberalne stranke, a na žalost tako, da je bila močno omehčana ravno zaradi prizadevanja podobnih ljudi kot je gospod Kučan in ljudi iz sedanje Demokratske stranke. Liberalna stranka je tedaj predlagala Deklaracijo o samostojnosti skupaj z ustavnim zakonom, ki bi na mah rešil vse pravne probleme in bi manjkajočo slovensko zakonodajo dopolnil z jugoslovansko zakonodajo, ki bi v Sloveniji veljala kot pravna pravila. Čudim se, da se sedaj v javnosti o tej deklaraciji, ki je temeljni kamen slovenske samostojnosti, noče več govoriti. Strah Liberalne stranke pa je predvsem v tem, da sumimo, da se politični vrhovi marsikatere stranke dogovarjajo o ustanovitvi Zveze neodvisnih držav Jugoslavije, kar je pravzaprav Jugoslavija na nov način. To nam potrjuje stanje v Sovjetski zvezi, kjer so z nacionalno evforijo zlepili nazaj zgodovinsko /lepljenko. Gospodu Kučanu zamerimo, da se nepooblaščeno pogovarja s predstavniki tujine, in da je poskušal te razgovore naknadno verificirati v skupščini. Najbolj tipičen primer je bil tedaj, ko se je šel sam pogovarjati z armado in hrvaško stranjo v Zagreb med junijsko vojno v Sloveniji. Še zdaj trdimo, da bi bila lahko Slovenija pol leta prej samostojna in priznana, s tem, da bi obdržala vse orožje, kar gre v milijarde mark in bi s prodajo tega orožja lahko sanirali vse nase težave. Še zlasti, ko so na Brionih pristali na - za nas - kapitulantski sporazum, čeprav smo to vojno totalno dobili. Na osnovi takih razmišljanj nam očitajo militantnost, a to odločno zavračamo, saj smo liberalci že po naravi stvari za mir.«
Zadnjič ste v skupščini postavili poslansko vprašanje o statusu dr. Janeza Drnovška.
»Drnovšek je trenutno brez-poselen. Po razpadu Jugoslavije ima nekakšen Drnovškov kabinet, ki institucionalno ni definiran. Že štiri mesece nisem dobil odgovora o tem, ker mi ga nihče ne more dati. Gospod Drnovšek je predsednik sveta Triglavskega narodnega parka, kar ni poklicna funkcija, ima svojo zasebno fondacijo in se lahko umakne v zasebno podjetniško sfero, kot sem na primer jaz ali drug obrtnik..« In se vpiše v vašo stranko?
»Ni problem...« In postane vaš tajnik?
»Lahko, če bo dovolj sposoben, kajti konkurenca je huda.«
Kaj pravzaprav očitate dr. Janezu Drnovšku?
»Mi kot stranka ne moremo pristajati na to, da bi taka oseba v zakulisju vodila politiko -saj to vodi v prostozidarsko miselnost in v način vladanja, ki se bije z osnovnimi načeli liberalizma, ki se zavzema za to, da je opravljanje funkcij javno in preverljivo...Gospod Drnovšek je vodil razgovore z vsemi strankami v parlamentu o pristopu k njihovi stranki. Ko je naš sekretar gospod Malenšek na sestanku predstavnikov strank vprašal, če mogoče pri kateri ni bil, so vsi gledali v mizo in molčali..« Pri vas ni bil?
»Bil. Trikrat!« Na kakšen način: da bi ga podprli kot manadatarja ali vzeli v stranko?
»Ponujal se je naši stranki, vendar smo mi seriozna stranka. Eno je bilo mandatarstvo, eno pa to, da bi bil član naše stranke. To smo javno tudi že povedali, a mi brez vednosti članstva niti slučajno ne mislimo delati! Naravnost simpto-matično pa je, kako se nekateri veljaki prejšnjega režima skušajo vriniti v nove demokratične in nedemokratične stranke. Da bi preko strank in pridobitve lastnine skozi lastninski zakon prišli do dokončnega vpliva nad celotno Slovenijo, in sicer sedaj in za vekomaj.« S kakšnimi problemi prihajajo na županstvo Kranjčani?
»Prihajajo s svojimi osebnimi ali javnimi predlogi. Zanimivo je, da ljudje razumejo, da so javni problemi važnejši od zasebnih. Veliko obiskov je zaradi napak iz preteklosti, sporov, ki se vlečejo že leta in je tudi nekaj takih, zaradi katerih je kriva sedanja kadrovska zasedba v občini in v republiki. Zadeve poskušam reševati tako, da vpričo stranke pokličem odgovornega uradnika na občini.«
Županstvo vodite neprofesionalno?
»Do 1. novembra lani sem delal popolnoma zastonj, tudi s svojim avtom sem se vozil za občinske zadeve na svoje stroške. Liberalna stranka je pred volitvami obljubila, da bodo njeni izvoljeni kandidati opravljali politično delo popolnoma zastonj. Tega se je držala še dolgo potem, ko je spoznala, da se tega dogovora, ki so ga obljubile vse stranke, ne drži nobena več in zato smo menili, da od 1. novembra volilcem nismo več zavezani s to obljubo. Zato od tedaj naprej delam sicer neprofesionalno, ampak s plačilom stroškov, a še vedno ne vseh.«
Kako reagirate na kakšne časopisne članke...
»Saj imava osebne izkušnje -glede tistih ošpic...« Napačno ste me razumeli...
»O ne! Prav dobro sem razumel... • D. Sedej
PONEDELJEK, 3. februarja 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 9.00
11.00 11.06
12.38
13.30 15.05 15.15 15.20 16.20 16.25 16.30 16.40 16.50 16.50 17.05 17.25
17.40 18.10 18.16
18.40 18.50 18.56 19.00 19.25 19.30 19.55 19.57 20.00 20.05
20.35 20.35 21.20
22.06 22.25 22.27 22.30 22.33 22.35
0.15
Video strani
Zimski  počitniški program: Zlati dež, danska serija Muro in ljubezen Poročila
Zimski počitniški program: Moj otrok že ne, ameriški film
Karkoli drugega bi bilo pohlepno, ponovitev angleška nadaljevanke Video strani Video strani Napovednik
Gore in ljudje, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Poročila
Slovenska kronika Program za otroke Radovedni Taček: Cesta Pridi moj mili Ariel, 5. del Novosti založb: Od obzorja do obzorja
Obzorja duha, ponovitev
EP, Video strani
Boj za obstanek, angleška
poljudnoznanstvena oddaja
Risanka
Napovednik
EPP
Žarišče
EPP
TV dnevnik Vreme Šport EPP
Da, predsednik, angleška nanizanka EPP
Made in Slovenija
Maščevanje je grenko, TV
zgodba
TV dnevnik
Vreme
šport
Napovednik EP, Video strani Sova
Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
15.45 15.56 16.46
18.10 18.30
19.00 19.25 19.30
20.00 20.05 21.06
21.30 22.00 22.20
0.00
Video strani Oči kritike, ponovitev Sova, ponovitev Ko se vname star panj, angleška   humoristična nanizanka
Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka Euroritem
Dober dan, Albertvillel, ponovitev Videošpon Napovednik
TV dnevnik, Koper Capodi
stria
EPP
Po sledeh napredka
Druga godba: Ferus Musta-
fov
Mostovi Sedma steza
Ciklus filmov A. Hitchcocka. Kliči M za umor, ameriški film
Yutel, eksperimentalni program
PROGRAM TV HRVAŠKA
8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar
9.00 Ves svet je oder, angleška
dokumentarna serija 10.00 Poročila 10.06 TV šola
11.05 Srečni ljudje, serija za otroke 11.20 Grimmove pravljice: Hrabri krojaček
11.35 Taksi, ameriška humoristična nanizanka
12.00 Poročila
12.05 Tiskovna konferenca dr. Franje Tuđmana
i J.00 Slika na sliko, ponovitev
14.00 Poročila
Spregledali ste, poglejte
16.00 Poročila
16.15 Poročila iz hrvaških regionalnih studiev
16.30 Kristjani, angleška dokumentarna serija
17.20 Poročila v angleščini
18.00 Poročila
18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka
19.30 Dnevnik
20.05 Svet športa
20.50 Hrvaška v svetu
21.45 Dnevnik
22.10 Ciklus opernih del
22.40 Kronika festivala hrvaškega
filma v Zagrebu 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Glasba
0.06 Poročila
0.10 Video strani
SLOVENIJA 2 22.20 KLIČI M ZA UMOR
psihološka kriminalka Alfreda Hitchcocka; igrajo: Ray Mil land. Grace Kellv, Robert Cum-mings; Nekdanji teniški as pripravlja umor svoje bogate žene, saj se boji, da se bo od njega ločila in bo tako ostal brez prebite pare. Da pa bi imel alibi, izsiljuje svojega prijatelja, da umor izvrši on. Skril naj bi se v stanovanju in počakal, da mu bo Tony s telefonskim klicem dal znak za umor...
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.40 Video strani 16.50 TV koledar 17.00 Malavizija 19.30 Dnevnik
20.05 Popolna tujca, humoristična nanizanka
20.35 Flair, avstralska nadaljevanka
21.25 Električni kavboj
22.00 Po sledeh zločina, španska
nanizanka 23.00 Brez toka 0.00 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev sobotnega programa
19.00 A shop
19.15 Glasbena oddaja
19.45 A shop
20.00 Dober večer
20.05 Informativno dokumentarni
program 20.30 Teden na borzi 21.00 Rinaldo Rinaldini, italijanski
film
22.40 Dance  Session,  oddaja o modernem plesu Lahko noč
TV AVSTRIJA l
14.05 VValtonovi 14.50 Kraljestvo narava 15.00 Jaz in ti
15.06 Garfield in prijatelji 15.30 Am, dam, des
16.05 Otroci iz zabaviščnega parka
16.30 Video uspešnice in kviz
17.00 Mini čas v sliki
17.10 VVurlitzer
18.00 Čas v sliki
18.05 Mi
18.30 MacGvver
19.22 Znanje danes
19.30 Čas v sliki
19.53 Vreme
20.00 Šport
20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Miami Vice 22.10 Hammett, ameriški film 22.40 Not Mozart 0.15 Čas v sliki
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.46 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, glasbena rubrika -klasična glasba, pregled nastopov gorenjskih športnikov, Domače novice I, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila. Domače novice II, aktualna tema, čestitke poslušalcev, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.000 -Zaključek
l. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.15 • Otorški program -18.00 - Mladinski program - 19.00 -Odpoved programa -
RADIO KRANJ
8.00 - Na noge Gorenjci I - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip -10.56 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se -13.00
- Danes do trinajstih - 13.56 - Še pet glasbenih želja -14.00 - Pesem tedna -14.20 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) -15.00 - Regionalna poročila - 15J0 - Radio Kranj popoldne - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.20 - Skriti reporter -18.00
- Regionalna poročila - 18.20 - Na Gorenjskem Parnasi -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje -
KINO
3. februarja
CENTER amer. pust. film NINJA ŽELVE ob 10. in 16. uri, amer. kom. KRALJEVI RIBIČ ob 17.45 in 20.15 uri STORŽIĆ in ŽELEZAR Danes za prtol TRŽIČ amer. pust. rom. VRNITEV V MODRO LAGUNO ob 17. in 19. uri RADOVUICA amer. melodr. JEKLENE MAGNOLIJE ob 20. uri BLED franc. drama POD SATANOVIM SONCEM ob 20. uri
3SK©IE2GLAS   16. STRAN
GLASBENI KOTIČEK
Petek, 31. januarja 1992
TOREK, 4. februarja 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 9.00
11.00 11.05
12.30 12.50 13.10 13.30
13.40 14.00 14.06
15.50 16J20 16.25 16.30 16.40 16.50 16.50
16.66 17.20 17.56 18.00 18.40 18.50 18.56 19.00 1928 19.30 19.56 1957 20.00 20.06
20.60 20.56 21.06 21.56 22.16 22.17 2220 22.30
23.00 23.03 23.06
120
Video strani
Zimski počitniški program: Zlati dež, danska serija Muro in dva bahača Poročila
Zimski počitniški program: Divje in lepe, francoski dokumentarni film Euroritem, ponovitev Sedma steza, ponovitev Da ne bi bolelo, ponovitev Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev Video strani
Napovednik #. Ciklus filmov A. Hitchcocka: Kliči M za umor, ponovitev ameriškega filma Mostovi, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Poročila
Slovenska kronika
Program za otroke
Zlati prah: O kraljični, ki si je
sama zaslužila kruh
Alf, ameriška nanizanka
Stoletja pod klobukom
EP, Video strani
Svet poroča
Risanka
Napovednik
EPP
Žarišče
EPP
TV dnevnik Vreme Šport EPP
Louisiana, ameriška nadaljevanka EPP
Novosti založb Osmi dan TV dnevnik Vreme Šport
Poslovna borza Svet fotografije, dokumentarna oddaja Napovednik EP, Video strani Sova
V območju somraka, ameriška nanizanka
Drobne stvari, ameriška nadaljevanka Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
1620
18.00 19.00 1925 19.30 20.00 20.06
20.56 22.56
2325
Sova, ponovitev Trenerka moške ekipe, angleška nadaljevanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka
Regionalni programi - Koper Orion
Napovednik
TV dnevnik, Sarajevo
EPP
Nixon, angleška dokumentarna serija Omizje
Alternativni program: Under 25
Yutel, eksperimentalni program
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
826 8.30 826 9.00
10.00 11.06 11.36
12.00 12.05
13.00 14.00
14.10 14.36
1526 16.00 16.16
16.30 17.16 18.00 18.30
19.30 20.06 21.50 22.15 22.40
23.46 23.50 23.56 0.06 0.10
Pregled programa
Poročila
TV koledar
Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija Poročila Mali veliki svet Pujsovi dosjeji, angleška humoristična nanizanka Poročila
Ne za peni več, ne za peni manj, ameriško-angleška nadaljevanka Slika na sliko Poročila
Spregledali ste, poglejte Popolna tujca
Flair, avstralska nadaljevanka
Električni kavboj Poročila
Poročila iz hrvaških regionalnih studiov Malavizija
Poročila v angleščini Poročila
Santa Barbara, ameriška nadaljevanka Dnevnik Spekter
Glasbena oddaja Dnevnik
Kronika festivala hrvaškega
filma v Zagrebu
Poročila v angleščini
Poročila v nemščini
Glasba
Poročila
Video strani
SLOVENIJA 1
SOVA
DROBNE STVARI
ameriška nadaljevanka; igrajo: D. W. Moffet, Tracy Pollan, Cloris Leachman in drugi; Nadaljevanka pripoveduje sodobno zgodbo o mladem Nevvvor-čanu Bernieu, ki poleg svojega dela ljubi tudi učiteljico Liz O'Reillv. s katero po poroki preživljata idilične dneve, dokler ona ne izve, da je zbolela za rakom.
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.10 Video strani 16.20 TV koledar 16.30 Malavizija 19.30 TV dnevnik
20.06 Odloženi raj, angleška nadaljevanka 21.00 Na zdravje
2125 Pričevanja o Indiji, dokumen-tana serija
22.10 Flair, avstralska nadaljevanka
23.06 D.J. is so hit 0.06 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev večernega sporeda
19.00 A Shop 20.00 Dober večer 20.06 Informativno dokumentarni program
20.30 Igrani film za filmske sladokusce
22.50 A shop
Lahko noč
TV AVSTRIJA I
9.00 Jutranji program 10.30 Columbo: Smrtonosni triki,
ponovitev 12.00 Popaj, risanka 12.06 šport v ponedeljek 13.00 čas v sliki 13.10 Mi
13.35 Sužnja Isaura, telenovela
14.00 VValtonovi
14.46 Mojstrstvo jutrišnjega dne
15.00 Jaz in ti
15.06 Oddaja z miško
15.30 Am, dam, des
16.05 Otroci iz zabaviščnega parka, serija
16.30 Mini atelje 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki
18.06 Mi
18.30 MacGvver 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 šport
20.15 Univerzum: Igre življenja 21.00 Naredi si sam
21.07 Pogledi s strani
21.16 Kratki dnevi svobode, ameri-ško-kanadski film
22.50 Davčna nadzornica, japonski
film 0.50 Čas v sliki
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.46 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio Slovenija, Domače novice I, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila. Domače novice II, torkovo popoldne z Bracom Korenom, vmes čestitke in obvestila, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek
I. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - športne novice -17.00 - Obvestila - 17.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud - 19.00 - Odpoved programa -
RADIO KRANJ
8.00 - Na noge Gorenjcil - 820 -Oziramo se - 820 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -1020 - Gorenjski utrip - 10.56 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, , zahvale -12.20 - Oziramo se -13.00
- Danes do trinajstih - 13.56 - še pet glasbenih želja -14.00 - Pesem tedna -15.00 - Regionalna poročila
- 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi -16.50 -Koristne informacije - 18.00 - Regionalna poročila - 18.50 • Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje -
KINO
4. februarja
CENTER prem. amer. pust. filma BELI OČNJAK ob 10. in 16. uri, amer. kom. KRALJEVI RIBIČ ob 17.45 in 20.15 uri STORŽIČ fmac. nem. trda erot. LEPO NORENJE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. znan. fant. film TERMINATOR II. - SODNI DAN ob 16. uri, prem. amer. pust. rom. VRNITEV V MODRO LAGUNO ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. thrill. SOKOL IN SNEŽENI MOŽ ob 20. uri RADOVUICA Ni predstave! BLED amer. melodr. JEKLENE MAGNOLIJE ob 20. uri
Ojej, kakšne hecne dopisnice
No saj so čisto solidne, samo malo prevelike. Res je, prav imete, ko pravite, da se je The Beautiful Brena poročila s Slo-bodanom Zivojinovičem, tudi lepotcem, kd je bil svoje cajte zelo dober tenisač, baje, da je imel zelo hitre žogice, nekdo v Selcah ima hitre roke, saj je tako hitro pisal dopisnico, da je pozabil napisati svoj naslov. Matej, pridem smučat, maga-ri v Rateče, samo če se da zrihtat kakšna cenejša karta na pike. Tukaj v uredništvu Gorenjskega... imamo sedaj eno novo Marjeto in z izredno natančnostjo je izžrebala enega možakarja, ki se na dopisnico napiše takole: Blaž Arh, Sp. Gorje 159, 64247 Zg. Gorje. Res, imel si srečo, tudi lastnica srečne roke tako pravi. Dobiš dopis, potem pa po nagrado v Sončka.
TOP 3
1. Greatest Hits H - Queen
2. Naš svet se pa vrti I - Adi Smolar
3. Never Mind - Nirvana
NOVOSTI
Z novostmi je mal suša, logično ker je januar. Čeprav je novih zadev malo, so pa zato toliko boljše. Nirvana s kaseto Never Mind je vsekakor špica, je cela kaseta tako dobra, da na Smeli... kar pozabiš. No tu sta še Michael Jackson z Dange-rous in Genesis z We Can't Dance + Felipe.
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 34:
Kva bomo pogruntal ? Aha. Ali Phil Colins še špila bobne pri Genesis? Možna sta dva odgovora, dopisnice veljajo nove in stare, ali kakršnekoli že, prirolajo naj se v uredništvo Gorenjskega Glasa do srede, 5. februarja s pripisom "Soooon-čak" in nagrada bo klasična, kaseta ali LP po izbiri v trgovini Sonček seveda. Tko. Cav.
$0$
fcot
Vaše mnenje
M.M. iz Kranja, iz Šorlijevega naselja, nas je opozorila na dokaj pereč problem.
Naša bralka pravi, da stanovalce zelo motijo parkirani tovornjaki, ki prevažajo zelenjavo, vendar pa vozniki redno parkirajo na neprimernih mestih. Zgodaj zjutraj vžiganje njihovih avtomobilov prebudi stanovalce, ki se zaradi » toriranja « zelo razburjajo.
Nič bolje se ne obnašajo tudi nekateri neodgovorni stanovalci - vozniki, ki neredko parkirajo na zelenicah. To so vedno eni in isti neodogovorni kršitelji, zato prosijo pristojne komunalne službe, da na Šorlijevi naredijo enkrat za vselej red...# D. S.
Real love?
Pred dvema letoma je pri-plesala med nas z jazzom obarvanim popom in skočila naravnost med zvezde. Izkoristila je svojo priložnost. Zabeležena je prodaja več kot štiri milione izvodov prvenca Affection Lise Stansfields. Ves denar, ki se ji je stekel na račun, je pametna punca, podjetja kot se le da, vložila v lasten snemalni studio. Investicija, ki se ji bo kaj hitro obrestovala. Vse to ni zaradi njenega studia, temveč ker je prijema Angležinja pripravila svoj drugi album z imenom Real Love, če je ljubezen res prava. Le kao vq? Že od leta 1974 naprej se potikajo po prekletoresnem in nič kaj zabavnem svetu štirje bratje. Če so med seboj povezani s koreninami starševstva mi ni jasno. Vsekakor so The Romones fantje iz samega New Yorka. Pojmovani kot kult skupine, se ie v teh 18 letih niso niti malo spremenili. Oster Rock'n'Roll, nabit s tempom in energijo, takšnega nam predstavljajo na njihovem zadnjem izdelku imenovanem Loco - Live (noro v ŽTVO). Sprememb v glasbi ste se zamanj nadeja-
Prostor isti. Zasedba okrnjena le za enega izvajalca. Nekaj manj poslušalcev, vendar vseeno dovolj, za enkraten dogodek izpod dirigentske palice enkratnega Paula Simona. Dečko se je ponovno odločil za koncert v parku. Datum 15. avgust 1991 in zaključek njegove lanskoletne svetovne turneje. Vsi so bili navdušeni nad čistočo zvoka (ne parka) in rahlega dejstva, da je bil koncert brezplačen. Posnetek tega skupnega valovanja emocij je dvojni CD, z dolžino trajanja 117,40. Posneto vse v digitalni tehniki, s pomočjo preko 100 kanalov. V podporo je bila Paulu Simonu 17-članska skupina polna energije in seveda njegove uspešnice, vse tja do The So-unds Of Silence.
In za današnji zaključek še nekaj nežnega. Leto 1988 je bilo uspešno leto za nekdanjo pevko irske folk skupine
Clannad. Z Orinoco Flow ji je uspela prva uspešnica. Vendar je New Age val prišel in odšel ter tako hitro utonil v pozabo. Tako se je tudi za Enyo, kot je dekletu ime, iz-
Glasova akcija: Brane pri vas doma
Pri Lenčeti na Mlaki lei sprejeti
V nagradni igri Brane na domu je pri žrebu imel srečo Ludvik Papler z Mlake 3, pri Begunjah. Kar onemeli smo, ko smo ob prihodu na dvorišče, zaslišali pravo domačo muziko. Harmonikar Andrej Pivk, oblečen v slovensko narodno nošo, nas je pričakal na pragu, ob njem pa Ludvik Papler, njegov oče Stane, nečaka... Po starem gorenjskem običaju nam je gostitelj izrekel dobrodošlico s kruhom, soljo in žganjem, Andrej pa je za dobro razpoloženje urezal nekaj veselih, poskočnih viž. V veži so bili še vsi-preostali domači. Brane Drva-rič je izžrebancu podaril kaseto Ostani z mano, pri propagandnem materialu pa mu je pomagala menedžerka Marija Medved. Uprava Gorenjskega glasa pa je za gostitelje prispevala reklamne bloke Glasa. Po obveznem fotografiranju, rokovanju in dobrodošlici je stekel pogovor o življenju, vsakdanjih stvareh, kmetiji, glasbi...
»Obiskujem Iskrino srednjo šolo, smer avtoelektričar. Imam štipendijo, seveda pa pomagam tudi na domači kmetiji. Na Mlaki sem edini teh let, ostali so po sedem let mlajši, zato si družbo iščem v Lescah, kjer imam kar dve teti. Tam so prijatelji še iz časov osnovne šole, skupaj hodimo drsat na Bled, poleti je zanimiv rokomet...« pove 16-letni Ludvik Papler, ki je bil zelo vesel, da je bil izžreban ter si pridobil nagrado in obisk.
»Pravzaprav pa je za vse skupaj 'kriva' teta Anica Pivk,
gubila vsaka sled. Dekle je izginilo.
Sedaj ponovno poskuša, sama brez razvpitih New Age pomočnikov, s svojimi neznanimi v srce segaj očimi
Glasbeni sprejem pri Lenčeti na Mlaki, za glasbenika Braneta Drvariča. - Foto: Drago Papler
ki je na moje ime izpolnila Glasov kupon in nam tako pripravila še večje presenečenje,« je še povedal Ludvik Papler. In to prav v novoletnem času, ko 'darilo' meji že na presenečenje v stilu televizijskega Rudija Carella.
Našega izžrebanca Ludvika Paplerja je zanimalo, kot marsikaterega mladega fanta, kakšen avto ali motor vozi Brane Drvarič? Le-ta je povedal, da je imel v minulem letu z avtomobili »smolo«, saj je dvakrat pristal v jarku. Za prekmurske ceste je bolj primeren motor, saj mu je všeč hitra vožnja z Yamaho FZR s 1000 ccm in 150 konjskimi močmi.
Planirani čas je kar prehitro minil in gostitelji so ga želeli podaljšati, vendar je imel prekmurski pevec pred seboj še druge obveznosti...
Drago Papler
melodijami. Pesmi, zmes Fol-ka in Popa, nas zasanjajo v prijetno razpoloženje. Ravno primerna glasba za dolge zimske noči ob prijetni toploti kamina in kože.
Zdravko Bavdek
Lth
64220 Škofja Loka, Kidričeva 66 telefon: 064/632-451
maloprodaja telefon: 064/631-301
NUDI ZA VSE SVOJE IZDELKE ZELO UGODNE CENE
Izkoristite možnost nakupa zamrzovalnih skrinj 220,300, 380 in 500 litrov, hladilnih pultov in omar itd.
Obiščite nas, prihranite čas in denar.
Naše izdelke potrebujete skozi vse leto.
Kupujete TV ali videorekorder? Ml SMO NAJCENEJŠI!
Samsung, TV 51 cm, teletekst 38.990,- SLT
Samsung videorekorder, VPS 27.990,- SLT
- 5 % POPUSTA
za takojšnje plačilo do konca januarja
TV - HIFI - VIDEO
od ponedeljka do petka 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure C. Talcev 3, Kranj (pri gostilni Blažun) tel.: 212-367
\UAu\JXt Kranj
VAM NUDI IZREDNO UGODNE CENE
Zimske otroške konfekcije »Jutranjka« Sevnica na
otroškem oddelku v Globusu, v Mojci Kranj in Kekcu Tržič moških in ženskih pletenin »Almiracc Radovljica na
moškem in ženskem oddelku v Globusu
ter prodajo na štiri čeke na oddelku šport v kleti veleblagovnice Kokra Globus
Kranj se priporoča za obisk in nakup
TO JE TEMELJNO DELO NAŠE DRŽAVE!
V 1
USTAVA
REPUBLIK IZ SLOVIJOH
založba
mladinska
knjiga
Bolj ko ga boste poznali, bolj boste svobodni! Zato si že danes zagotovite USTAVO REPUBLIKE SLOVENIJE, kije pravkar izšla na 76 straneh. Vezana je v temnomodro umetno usnje z zlatotiskom in velikosti 12x17 cm. S knjigo boste prejeli tudi barvno prilogo z zastavo, himno in grbom Republike Slovenije.
PODARITE TO IZJEMNO POMEMBNO IN LEPO OBLIKOVANO KNJIGO SVOJIM PRIJATELJEM IN SODELAVCEM ZA SPOMIN NA NEPOZABNE DNEVE MEDNARODNEGA PRIZNANJA NASE DRŽAVE SLOVENIJE.
GORENJSKI GLAS 01
NAROČILNICA
iDA.Inaročam knjigo:
□ USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE - 400 SLT V ceni ni vračunan 5-odstotni prometni davek.
Knjigo bom plačal(a) po povzetju, v celotnem znesku ob prevzemu pošiljke.
2300
priimek -
Ulica (ali kraj), štev.
poštna štev. _
Datum:        \ \ >; >
pošta . Podpis:
Q Prosim, če me obveščate o knjižnih novostih Založbe Mladinska Knjiga. NAŠ NASVET: Shranite račun in ga uveljavite pri odmeri davka na dohodek!
Izpolnite tole NAROČILNICO in jo pošl|ite na naslov: ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA, Prodaja po pošti, Titova 3 61000 LJUBLJANA, tel.: (061) 102-407
tel. (064) 242-274 od 8.30 do 23. ure, nedelja in prazniki od 11. do 23. ure.
OBČANI
SELŠKE DOLINE
AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA
organizira tečaj cestnopro-metnih predpisov za A in B kat. v podružnični šoli na Bukovici.
Pričetek 10, februarja 1992
Informacije in prijave na telefon: 631-729
OPTIKA
VERVEGA NEVENKA Tavčarjema 1, Kranj tel.:217-610 (nasproti delikatese)
Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregled vida. Okulist dela vsako sredo popoldne od 14.30 do 15.30
I -J - J I M H
SVEČANA ženska
IN M0$KA OBLAČILA
AVTO ŠOLA ing. HUMAR
ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROME-TNIH PREDPISOV v
kranjski gimnaziji ZAČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK 3. 2.1992, ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF
S? 311-035
SREDA, 5. februarja 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 9.00
11.00 11.05
12.30
13.20 14.25 14.35 14.40 15.30
16.20 16.25 16.30 16.40 16.50
18.35 18.40 18.50 18.55 19.00 19.25 19.30 19.55 19.57 20.00 20.05
21.40
21.55 22.00 22.20 22.22 22.25 22.28 22.30
0.45
Video strani
Zimski počitniški program: Zlati dež, danska serija, Muro v živalskem vrtu Poročila
Zimski počitniški program: Vesela dvajseta leta z Laure lom in Hardvjem, ameriške burleske (čb)
Louisiana, ponovitev ameriške nadaljevanke Video strani Video strani Napovednik Zgodbe iz školjke Potovanja, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije
EP, Video strani Poslovne informacije Poročila
Slovenska kronika Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke EP, Video strani Risanka Napovednik EPP Žarišče EPP
TV dnevnik Vreme šport EPP
Film tedna. Nevihtno poletje, francoski film
Mali koncert: Ljubljanski oktet EPP
TV dnevnik
Vreme
šport
Napovednik EP, Video strani Sova
Krila, ameriška nanizanka Drobne stvari, ameriška nadaljevanka Glasba skozi čas Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
15.20 15.30 16.20
17.40 18.00
19.00 19.25 19.30 20.00 20.05 21.55 22.25
23.05
Video strani Osmi dan, ponovitev Sova, ponovitev V območju somraka, ameriška nanizanka
Drobne stvari, ameriška nadaljevanka Euroritem, ponovitev Regionalni programi - Maribor Psiho
Napovednik TV dnevnik, ORF EPP
športna sreda Poglej in zadeni Komorna glasba skozi stoletja: Klasika, ponovitev Yutel, eksperimentalni program
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar
9.00 Ves svet je oder. angleška
dokumentarna serija 10.00 Poročila 10.05 TV šola
11.05 Tiskovna konferenca hrvaške
vlade 12.00 Poročila
12.05 Beg v neznano, avstralska
nadaljevanka 13.00 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila
14.10 Odloženi raj, ponovitev angleške nanizanke 15.00 Risanka
15.10 Flair, avstralska nadaljevanka
16.00 Poročila
16.15 Poročila iz hrvaških regionalnih študijev 16.36 Šolski spored 17.05 Risani film 18.00 Poročila
18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.00 V velikem planu 21.30 Ivo Maček 22.35 TV dnevnik 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Glasba
0.06 Poročila
0.10 Video strani
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.40 Video strani 16.50 TV koledar 17.00 Malavizija
SLOVENIJA 1 20.05
NEVIHTNO POLETJE
francoski barvni film; V družinski hiši na francoskem podeželju, ki je videti, kot da ga vojna ni zaznamovala, se zberejo sorodniki. Vsi so željni ljubezenskih dogodivščin.
19.30 TV dnevnik 20.05 Podeželan, ameriški film 21.50 Flair, avstralska nadaljevanka
22.40 Blue Moon 23.10 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev večernega sporeda
19.00 A shop
20.00 Dober večer
20.30 Oddaja o malih živalih
20.50 Film
22.30 A shop
Lahko noč
TV AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program 13.35 Sužnja Isaura 14.00 Wa I tono vi 14.45 Zgodovina stekla 15.00 Jaz in ti
15.05 Jan Niklaas - Deček iz Flandrije
15.30 Godrnjanje iz jame strahov, lutkovna igrica
15.55 Helmi   -   otroški prometni klub
16.30 Za in proti
17.00 Mini čas v sliki
17.10 VVurlitzer
18.00 čas v sliki
18.05 Mi
18.30 MacGvver
19.22 Znanje danes
19.30 Čas v sliki
19.53 Vreme
20.00 Šport
20.15 Drombuschevi
21.55 Pogledi s strani
22.05 Evropski policisti
23.00 Najboljše iz Evrope, madžarska tv igra 0.30 Magnum 1.15 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Argumenti 21.30 Črno na belem 22.00 čas v sliki 22.30 Spomini 23.30 šport
Čas v sliki
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio Slovenija, novosti v narodno zabavni glasbi, Domače novice I, Kupim prodam, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila. Domače novice II, aktualna tema, ura s Simono Vodopivčevo, čestitke, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek
1. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice -17.00 - Na rodno-zabavna lestvica - 18.00 -Boom -19.00 - Odpoved programa
RADIO KRANJ
8.00 - Na noge Gorenjcil - 8.20 Oziramo se - 8.30 - Hov - .ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.56 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se -13.00
- Danes do trinajstih - 13.55 - še pet glasbenih želja . 14.00 - Pesem tedna -15.00 - Regionalna poročila
- 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.50 -Koristne informacije - 18.00 - Regionalna poročila - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje -
KINO
5. februarja
CENTER amer. znan. fant. film TERMINATOR II. - SODNI DAN ob 10. in 16. uri, amer. kom. KRALJEVI RIBIČ ob 18. in 20.30 uri STORŽIĆ franc. nem. trda erot. LEPO NORENJE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. pust.film INDIANA JONES IN ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 16. uri, amer. ust. rom. VRNTIEV VMODRO LAGUNO ob 18. uri, prem.nem. biograf, filma STEKLENA TIŠINA ob 20. uri DUPLICA amer. kom. PO-ROBLEMATIČEN MULC ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. ris. OLIVER IN DRUŠČINA ob 18. uri, amer. ris. SOKOL IN SNEŽENI MOŽ ob 20. uri RADOVLJICA amer. zab. film BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO ob 20. uri BLED Ni predstave!
GLAS  18. STRAN
UGANKARSKI KOTIČEK
Petek, 31. januarja 1992
ČETRTEK, 6. februarja 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 9.00
11.00 11.05
12.30 14.15 14.25 14.30 16.20 16.25 16.30 16.40 16.50 16.50
17.15 18.08 18.10
18.45 18.50 18.55 19.00 19.25 19.30 19.55 19.57 20.00 20.05
20.28 20.30 21.30 22.20 22.40 22.42 22.45 22.55 22.58 23.00
0.30
Video strani
Zimski počitniški program Zlati dež, danska serija Palčki nimajo pojma Poročila
Zimski počitniški program: Zaupno poročilo o stripu, ameriški dokumentarni film Video strani Video strani Napovednik
Športna sreda, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Slovenska kronika Program za otroke Superbabica, angleška nanizanka Živ žav
EP, Video strani Že veste, svetovalno izobraževalna oddaja Risanka Napovednik EPP Žarišče EPP
TV dnevnik Vreme šport EPP
Razrednik,   ameriška nanizanka EPP
Tvariete Tednik TV dnevnik Vreme Šport
Poslovna borza Napovednik EP, Video strani Sova
Drobne stvari, ameriška nadaljevanka
Cellini, italijanska nadaljevanka
Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
15.15 15.25
17.40 18.00 19.00 19.25 19.30 20.00 20.05 20.35 20.35 22.30
23.20
Video strani Sova, ponovitev Krila, ameriška nanizanka Drobne stvari, ameriška nadaljevanka Glasba skozi čas Euroritem
Regionalni programi - Koper
Video lestvica
Napovednik
TV dnevnik RAI
EPP
Gospodarska oddaja Umetniški večer Vohun, angleški film (čb) John Le Carre, angleški dokumentarni film Yutel, eksperimentalni program
1, PROGRAM TV HRVAŠKA
8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar
9.00 Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija
10.00 Poročila
10.05 TV šola
11.05 Spored za otroke
11.35 Pujsovi dosjeji, angleška humoristična nanizanka
12.00 Poročila
12.05 Beg v neznano, avstralska
nadaljevanka 13.00 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila
14.10 Flair,  ponovitev avstralska
nadaljevanke 15.00 Blue Moon
15.30 Ponovitev dokumentarne oddaje 16.00 Poročila
16.15 Poročila iz hrvaških regionalnih študijev 16.35 Mixer M 18.00 Poročila
18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.30 TV dnevnik 20.05 3-2-1, kviz 21.00 Spekter 22.05 Dnevnik 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Glasba
0.05 Poročila
0.10 Video strani
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.40 Video strani 16.50 TV koledar
SLOVENIJA 2 20.35 VOHUN
angleški čb film; igra Richard Burton, Pred očmi agenta britanske obveščevalne službe ubijejo enega izmed njegovih kolegov in zato navidezno izstopi iz tajne službe.
17.00 Malavizija/Cirkus, otroška serija/Alf
19.30 Dnevnik
20.05 CoverStorv
20.40 Flair. avstralska nadaljevanka
21.35 Družinske vezi 23.30 Metal Mania 0.30 Video strani
KANALA
10.00 Ponovitev' večernega sporeda
19.00 A shop 19.15 Glasbena oddaja 20.00 Dober večer 20.05 Dnevni informativni program 20.30 Ciklus filmov Boštjana Hladnika
22.00 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe
22.30 A shop
Lahko noč
TV AVSTRIJA l
9.00 Jutranji program; Čas v sliki 10.30 Argumenti 12.15 Klub za seniorje 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi
13.35 Sužnja Isaura 14.00 VValtonovi 14.45 Goščavski otroci 14.55 Focus Earth 15.00 Jaz in ti
15.05 Nekoč je bilo... življenje
15.30 Am, dam, des
15.55 Mini scena
16.05 Moja zamisel
16.30 Uspešnice in napotki
17.00 Mini čas v sliki
17.10 VVurlitzer
18.00 Čas v sliki
18.05 Mi
18.30 Zdaj ali nikoli 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Shovv mix 21.20 Pogledi s strani 21.30 Roparji moči, francoski film 23.30 Divja kri, ameriški film 0.30 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
20.00 Kultura
20.15 Domače reportaže
21.00 Trailer
21.30 Pozor, kultura
22.00 Čas v sliki
22.30 Spomini
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio Slovenija, vedno zelene melodije, Domače novice I, tečaj angleškega jezika - BBC London, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila. Domače novice II aktualna tema, čestitke, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek
1. RADIO ŽM
16.00 - Napoved programa - EPP 17.00 - športne novice -17.15 - Od daja iz kulturno-verske zgodovine -18.00 - Novice in dogodki - obvesti la - mali oglasi - 19.00 - Odpoved programa -
RADIO KRANJ
8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se -13.00
- Danes do trinajstih - 13.55 - Še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna - 15.00 - Regionalna poročila
- 15.20 - Radio Kranj popoldne
KINO
6. februarja
CENTER amer. kom. PROBLEMATIČEN MULC ob 10. in 16. uri, amer. pust. film BELI OČNJAK ob 18. uri, nem. biograf, film STEKLENA TIŠINA ob 20. uri STORŽIĆ jap. trda erot. SEKS MADE IN JAPONSKA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. GLEJ NO, KDO SE OGLAŠA II. ob 16 uri amer. pust. rom. VRNITEV V MORO LAGUNO ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. kom. KRALJEVI RIBIČ ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij.f ilm OLIVER IN DRUŠČINA ob 18. uri, amer. akcij, film TERMINATOR II. ob 20 uri RADOVLJICA amer. akcij, film SANJSKI AVTO ob 20. uri BLED amer. zab. film BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO ob 20. uri BOHINJ franc. drama POD SATANOVIM SONCEM ob 20. uri
NAGRADNA IGRA
ZA FELINOLOŠKO RAZSTAVO ŽE PRIHAJAJO PRIJAVE
oči pa vedno mednarodna ocenjevalna razstava mačk. 2e 12. nacionalna in 3. v organizaciji Felinološkega društva Ljubljana bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v soboto. 8. in v nedeljo, 9. februarja. Sama prireditev je velikega pomena, saj bo to prva mednarodna ocenjevalna razstava pasemskih mačk po diplomatskem priznanju neodvisne države Slovenije in bo v felinološki stroki promocija naše države.
Drago Papler
Nagradno vprašanje: kakšne pasme je mačka na sliki? Srečna izžrebanca bosta prejela dve vstopnici za razstavo v Ljubljani. Odgovore pričakujemo do srede, 5. februarja.
Medvode • Ljubitelji in vzrejevalci mačk se imenujejo tehnologi, ki so se pred petimi leti povezali ter dejavnost in interese združili. V Sloveniji je nastalo šest Felinoloških društev, področje Gorenjske pa pokrivata Felinološko društvo Kamnik in Felinološko društvo Ljubljana. Vsa društva so povezana v Zvezo felinoloških društev Slovenije, ki je od leta 1988 članica mednarodne tehnološke zveze FIFE. Dejavnost tehnologov je zelo razgibana, paša za
NAGRADNA IGRA
VZDRŽNOST
V naši mali nagradni igri smo vas spraševali, katera je slovenska beseda, ki ima devet črk in samo en samoglasnik?
Dobili smo 87 odgovorov na dopisnicah, vseh pravilnih. Večinoma ste se odločili za besedo VZDRŽNOST, nekateri pa poiskali tudi druge besede, ki imajo devet črk in en samoglasnik.
Žreb je bil naklonjen Radu Kokalju, Nazorjeva 8, Kranj,
ki je pod besedo vzdržnost pripisal še: »V vseh ozirih aktualna beseda!« Se globoko strinjamo in nagrajencu čestitamo.
Nagrajenca prosimo, da praktično nagrado Gorenjskega glasa prevzame v upravi Gorenjskega glasa, Bleiweisova 16, Kranj.
Ali bo nov rekord?
1	2	3	4		• ■	7	8	9	10	11
12	13	14	15	16	17	18	19	20	21	22
23	24	25	26	27	28	29	30	31	32	33
Kmalu bo minilo leto dni, ko smo imeli objavljeno križanko ZLATARNE GOLDIE iz Radovljice. Takrat smo prejeli 2863 rešitev. Danes jo objavljamo ponovno. Ah bo nov rekord v poslanih rešitvah? Ker do danes nismo prejeli več rešitev kot 2863, se je zlatar Meglic odločil, da sam objavi križanko v pričakovanju, da bo postavil nov rekord prispelih rešitev. Izpolnjen kupon z vpisano rešitvijo pošljite (nalepljen na dopisnico) na naš naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki jih bomo prejeli do četrtka, 6. januarja, do 8. ure zjutraj. Ne pozabite pripisati svojega naslova!
Za današnjo križanko razpisujemo sledeče nagrade:
1. nagrada - nakup v vrednosti 6.000,00 SLT
2. nagrada - nakup v vrednosti 5.000,00 SLT
3. nagrada - nakup v vrednosti 4.000,00 SLT
4., 5. in 6. nagrada - praktično darilo Gorenjskega glasa.
Za križanko restavracije LEONARDO smo prejeli 1603 rešitev. Dobitnikom prvih treh nagrad priporočamo, da se oglasijo v restavraciji LEONARDO, kjer se bodo dogovorili, kdaj bodo prišli na večerjo oz. kosilo.
1. nagrada v vrednosti 5.000,00 SLT prejme Janez Pristavec, Prešernova 9, Radovljica
2. nagrado v vrednosti 4.000,00 SLT prejme Špela Skubic, Podlubnik 123, škofja Loka
3. nagrado v vrednosti 3.000,00 SLT prejme Tjaša Friškovec, C. 1. maja 30, Kranj
4., 5. in 6. nagrado (praktično darilo Gorenjskega glasa) prejmejo:
Dragica Lapanja, Milje 52, Visoko
Marija Zaplotnik, Planina 9, Kranj
Tomaž Trček, Gorenja vas 194, Gorenja vas
Dobitnikom prvih treh nagrad želimo prijetno počutje v restavraciji
LEONARDO na Prešernovi ulici 9 v Radovljici, in, seveda, dober
tek!
Dr. Slavica Lotrič - Pentek:
Drazgose je izbrala usoda
Dražgošanka je in svoje vaščane pozna v dno duše. Nič jim ne zameri, če so eni proti veliki proslavi v Dražgošah drugi pa se spet potegujejo zanjo. Spomin na svoje žrtve so sami počastili vsako leto, že med vojno in vsa leta po njej. Spomenik Dražgošam so zgradili zelo pozno, tako da se je domačinom že kar za malo zdelo. 1976. leta so ga potem le dobili, tako velikega, da se jim zdi kar prevelik, saj ima človek občutek, da bos svojo težo potegnil ves hrib za seboj. A stoji na trdni skali, čeprav je videti drugače. Dražgoše so čudne spodaj v nedrjih. Ponekod skala, da jo je že za navadni vodovod treba razstreljeva" K drugod spet mehke naplavine, ki so jih deževja stoletja porivala čez rob Jelovice. En del vasi na skali, drugi na mehkih, polzečih tleh. Eni za veliko proslavo, drugi proti. Toda, kadar gre za skupne cilje vasi, znajo biti enotni. Slavica se spominja, kako so zagrabili skupaj, ko so po vojni postavljali prvi "gater" za rezanje lesa v vasi, ko so urejevali in asfaltirali ceste, vlekli močnejši električni tok iz doline, napeljevali telefone. Takrat se združi" jo kot eden in ni razlike med političnim in verskim prepričanjem. Njeni Dražgošani so dobri, pridni, skromni ljudje, radi imajo svoje domove, solidarni, enotni so med seboj, malo pričkanja pa mora biti. Sicer pa, naj se imajo eni za rdeče, in drugi za manj rdeče, se ob nedeljah vsi najdejo pri maši. In če jim bo prihodnost zmanjševala uradno hrupnost praznovanja dražgoške bitke, se bodo Dražgošani vsake obletnice svoje tragedije spomnili in jo počastili po svoje, kot do sedaj. Ce bodo pa Gorenjci in vsi Slovenci hoteli veliko spo" minsko slovesnost, z množičnimi pohodi, športnimi tekmovanji, jih bodo lepo sprejemali kot vsa leta doslej.
Kot na šahovnici
Najhuje pa je prišlo leta 1944 z belimi. Za Nemce smo že vedeli, nisi se jim kazal, pa so ti dali mir, beli pa so vedeli za vse. Jaz sem imela zvezo od Krope čez Jamnik do Železnikov. Izgovarjala sem se, da hodim k sestri na Kolombart, ki je, potem ko je padel moj svak, ostala sama z dvema otrokoma. Nekoč so me dobili na Lajšah. Vlekli so me v vas v neko hišo in me zasliševali. Za brata so me največ spraševali, ki je bil v partizanih. Vodja mi je grozil z zapori v Škofji Loki, od koder se nihče več ne vrne. Bila sem tiho. Še danes sem prepričana, da me je rešila njegova žena, ki ga je potegnila na stran, mu ne-
Vas v strmem, zasneženem bregu
"Dražgoše je izbrala usoda," razmišlja danes dr. Slavica Lotrič - Pentek. "Vas je postavljena v strm breg, do vasi je vodila le slaba kolovzna pot z Rudnega. Takrat je bilo debel meter snega, da se je konj komaj videl iz gazi, na Jelovici pa ga je bilo vsaj dva metra. Štiri ure je bilo do železniških postaj v Bohinju, Otočah, Radovljici. Nemci res niso imeli druge izbire, kot napasti frontalno iz doline, tu pa jih je čakal za tiste čase kar dobro oborožen bataljon. To je bil čas, ko vas ni imela nobenega radia, sem in tja je v vas zašel kakšen časopis, novic je bilo toliko, kolikor so jih vaščani sami ali drugi ljudje prinesli v vas. Za poljansko vstajo so nam šele partizani povedali.
Že poleti 1941 smo vedeli, da se po Jelovici potikajo razni civili, da se skrivajo pred Nemci, srečevali so jih vaščani, ki so hodili po svojih poletnih opravkih v gozdove, na planino, kateri od njih je prišel tudi v vas poprosit za hrano. Ljudje niso nikogar izdali. Vedeli smo tudi za raztrgance, ki so skušali ljudi. Pri nas jih še nismo videli, na Jamniku pa. In ko so tisto zgodnje jutro 30. decembra Partizani prišli v vas, smo mislili, da so raztrganci. Jaz sem bila takrat gimnazijska maturantka, tisti čas sem pa hodila na obvezni nemški tečaj in sem °ila doma na božičnih počitnicah. Še tema je bila, ko so prišli. Da so tujci v vasi, nam je Povedal divji pasji lajež.
Deset dni dražgoške idile
Bili smo rezervirani, šele ko so nam povedali, da so to pravi Partizani, se nam je oddahnilo.
V skupinah so se naselili po hišah. Ne po vseh. Povabili so nas na mitinge, ki jih je vodil Stane Žagar, oče mojih sošolcev Staneta in Savice Žagar. Žagar in Pečnik sta prišla tudi k nam v hišo in smo se pogovarjali. Na Pečnika je bila takrat razpisana nagrada 2000 RM, visoka vsota. Plakati so to na veliko oznanjali. Domačini so poslušali govore partizanskih voditeljev. Vsak večer se je kaj dogajalo. Vsi skupaj smo bili prepričani, da bo konec vojne že spomladi. Nihče pa niti v sanjah ni mogel misliti, da se bodo Nemci tako strašno maščevali.
Dražgoška idila je trajala deset dni. Potem je počilo. Takrat me ni bilo več doma, ker sem morala nazaj v Kranj na tečaj. Dogodek je vsem znan. Tri dni boja, Nemci so imeli velike žrtve, tretji dan so se partizani umaknili na Dražgo-Ško goro in naprej v Jelovico. Vaščani niti slutili niso, da bi se lahko znesli nad njimi, saj so jim z vednostjo partizanov, šli poročat v dolino, kako stvari v Dražgošah stoje. Potem je padlo 41 domačinov, samih mladih fantov, mladih gospodarjev. En del vasi ni vedel za drugega. Ko so jih prvi dan streljali na Pečeh, pri cerkvi niso prav nič vedeli za to strahoto in so jih drugi dan pričakali doma. Nemci so jih strpali v cerkev in kulturni dom in požgali. Če bi pri streljanju na Pečeh sedemnajstletnemu Evge-nu ne uspelo uiti, bi tudi partizani v Jelovici ne vedeli, kaj se je v vasi zgodilo.
Zaradi nemoči maščevanje nad vaščani
Maščevanje je bilo strašno. Nemci so izdali razglas, da kdor   sprejema Dražgošana,
sprejema bandita. Potem so to le preklicali. So pa tri tedne vozili municijo v Dražgoše, da so razstrelili vsak zid, ki je še kje stal pokonci. Hiše so imele vel-bane kleti in Nemci so poročali, da so našli partizanske bunkerje. Tudi dobro založene so bile tedaj kleti, kajti bil je čas kolin in tudi sicer Dražgoša-nom ni šlo slabo. Velike zaloge žita so imeli, bili so skromni ljudje in dobri gospodarji.
Dražgošani smo se razkropili na vse konce. Nekateri k sorodnikom, mi smo dobili stanovanje v elektrarni na Češnji-ci. Januarja 1943, ob prvi nemški mobilizaciji, je vse šlo v partizane. Skoraj vse, nekateri pa se nemški vojaščini niso mogli odtegniti, kajti doma so bile velike družine, ki jim je grozila izselitev. Fantje so tako reševali družine in nihče jim ne sme očitati. Bili so žrtvovani.
kaj pošepetala in me je potem nagnal ven. Do konca vojne smo bili kot na šahovnici. Ni bilo ne osvobojeno, ne zasedeno ozemlje. Stalno pripravljeni na hajko. Vsaka stran je bila prepričana, da bi z odstranitvijo nekaterih ljudi, bili drugi rešeni. In potem so eno noč delovali oni, eno noč partizani. Vsi skupaj pa smo želeli preživeti.
Živeli smo le v upanju, da bo kmalu konec. Vsakega partizana, ki je padel, smo tiho pokopali. Včasih za katerega zaradi varnosti domačih sploh nismo povedali.
Ne bom pozabila Bolčanove mame. Moža in tri sinove je izgubila. Ko smo imeli na parah spet enega od dražgoških partizanov, je sedela na čelešniku pri peči popolnoma suhih oči. Vse solze tega življenja je že iz-jokala..."
Zgradili so nove Dražgoše
Po vojni so zagrabili in obnovili vas. Po petkrat na dan so se spustili iz vasi na Rudno po deske za gradnjo barak, v katerih so živeli potem, da so znova postavili vas. Mladih fantov ni bilo, le ženske, otroci in starejši gospodarji. Obnovitveno zadrugo so ustanovili in Slavica je bila med tistimi, ki so hodili okrog po podjetjih prosit za denar, za material, za kredite. Takrat je bila že študentka medicine. Zaradi obnove vasi ji ni bilo treba na brigadirske akcije. Šele kasneje, avtocesto Zagreb - Beograd je gradila nekje pri Sremski Mitrovici. Vsi Dražgošani so si postavili nove domove. Večje in lepše, kot so bili prej. Vsaka vdova si je naredila hišo. Na Pečeh je bila večja baraka, kjer so imeli svoje družabne prostore, še celo malo cerkvice je bilo tam. Preživeli so seveda tudi vse faze socialističnega razvoja na vasi: obnovitveno zadrugo je zamenjala kmetijska zadruga, tudi tu so jim govorili o kolhozih po ruskem vzorcu in o kolhoznih kravah, ki dajejo tudi po šestdeset litrov mleka... Potem so zgradili veliko novo šolo, novo cerkev, spet imajo svojo faro, in od 1976. leta še spomenik. Le redki vaščani niso prišli nazaj živet.
Malo pričkanja mora biti
Dr. Slavica Lotrič - Pentek je zdaj spet Dražgošanka. Tako je naneslo, da je hiša, ki so jo po vojni zgradili s starši, zdaj njena. Vsa leta, ko je študirala,
kot zdravnica delala na ljubljanski kliniki za ginekologijo in porodništvo, pisala o pro-svetljevanju žena v slovenski periodični tisk, posebej v Našo ženo, in postala leta 1974 tudi doktorica znanosti, je bila tesno povezana z Dražgošami. Njeni sovaščani jo spoštujejo in tudi upoštevajo njeno besedo. Morda so včasih malo zadrti, razmišlja o njih, a bolj iz neke trme, kot pa iz kakršnegakoli prepričanja. Ampak da bi komu škodovali, to pa ne. Ko pride standard, se navadno začno prepiri. Kadar so ljudje v stiski, tega ni. Malo pričkanja pač mora biti. Čim bodo v vasi nekaj potrebovali, bodo takoj spet enotni, eden z drugim. Tudi kar se proslave tiče. Saj nekateri mlajši, ki niso sami doživljali dražgoških strahot, godrnjajo, vendar, ko pride čas proslave, ko se z vseh strani najavijo pohodniki, športniki, se pripravijo in pisano množico pričaka dražgoško gostoljubje, kot nekoč.
Turizem bi moral zaživeti
Le malo drugače bi morale Dražgoše zaživeti. Bolj turisti-
čno! Koliko obiskovalcev pride čez leto v Dražgoše, se povzp-no na spomenik, se razgledajo, potem pa bi radi zavili v najbližjo dobro gostilno, a je ni in morajo naprej, vsaj do štihlna v Lajše. Zakaj si kdo ne bi omislil kmečkega turizma, okrepčevalnice, kot jih je že toliko drugod. Bi, se malce posmeje Slavica, ampak kaj, ko so Dražgošani še bolj tipični Gorenjci, še bolj zaprti kot Bohinjci.
A to ni važno. Pomembno je, da vas živi, da se mladi ne izseljujejo, temveč se mladi gospodarji vse bolj oklepajo življenja v vasi. Vse imajo. Do vsake hiše vodi asfalt, vse do Bičkove skale. Lani so jo potegnili še od skale naprej. Včasih pa ni bilo v vasi toliko ravnega, da bi se otrok naučil s kolesom voziti. Le na Pečeh so našli nekaj ravnine. Jelovica je bila od nekdaj njihova "tovarna". Z lesom so si pomagali od nekdaj in še vedno je njihova rezerva.
Je pa tudi tu gori modernizacija naredila svoje. Televizija jih je zaprla v hiše, nič več ni takšnega družabnega življenja kot nekoč, ni več iger v domu, kot jih je režiral Robarjev Janez.
Kaj bi danes slavica naročila svojim Dražgošanom?
"Naj pokažejo tako enotnost, kot so jo pokazali takrat po vojni, ko so bili srečni, da so preživeli, ko so začeli graditi nove Dražgoše brez vseh sporov in misli na kakršnakoli obračunavanja. Da bi čim prej preboleli posledice te tragedije in bi bila spet enotna vsa vas, da bi jih družila sloga v vseh lepih in težkih trenutkih. V Dražgošah je bila bitka okupiranega proti okupatorju. Slovenci smo se združili, ni bilo razlike med političnim in verskim prepričanjem, bil je le upor. Čehi imajo svoje Lidice, Francozi svoj O.Radour. Francozi svoje razbite vasi sploh niso pustili obnoviti, da bo večno spominjala in opominjala. Vsa Evropa tako zelo spoštuje svoje protifašistično gibanje, mi pa se pustimo takole razdvajati. Vse Dražgoše so veličasten slovenski spomenik. Če nam bo prihodnost zmanjševala uradno hrupnost praznovanja dražgoške bitke, bomo Dražgošani svojo obletnico Še vedno peljali naprej. Dokler bomo živi tisti, ki smo te Čase preživeli, z večjo čustvenostjo, kasneje bo postalo bolj zgodovinski spomin. Spomenik naj bo vsem padlim v spomin in vsem živim v opomin, spominska obletnica pa naj Slovenskemu narodu ostane kot manifestacija množičnih pohodov in zimskega športa."
• D. Dolenc
{judi "rekrutiramo" s fakultete, •akšnega študenta potem sPremljamo, delamo z njim, ga Pošiljamo na tečaje pri nas, poskušamo biti mentorji pri njegovi diplomski nalogi, mu fi-nancirati magisterij, ga poslati I13 šolanje v tujino. Veliko bolj Inventivni moramo biti in veli-*° več vlagati v kadre, kot če bi nPr- rekrutirali študenta, nekega Že uveljavljenega študijske-8a Programa."
zmerjava našega PR Centra z an,gimi, npr. v ZDA?
"Z ZDA bi nerad delal primerjave. Kar se pa tiče Avstrije, z njimi se pa upam primerjati. Upam si.trditi, da znamo v našem PR Centru narediti enako dober komunikacijski načrt, če ne boljši, da smo prav tako profesionalni, in da ni treba, da smo provinca v tem smislu. PR je precej bolj razvit v anglosaških državah. Torej v Veliki Britaniji in ZDA. Potrebno bo narediti pe kar nekaj korakov, predno se bomo lahko primerjali z ZDA."
Glavni cilj PR Centra?
"Če govorimo o poslovnih ciljih, potem je to prizadevanje, da obseg poslovanja ostane enak kot v prejšnjem letu. Radi bi rasli predvsem kvalitativno. Kar seveda pomeni veliko vlaganja v kadre, veliko vlaganja v infrastrukturo npr. v računalniške programe (programi za anlizo medijev, programi za obdelavo javnomnenjskih raziskav, programi za načrtovanje komunikacijskih projektov,...), v literaturo, potovanja. Sicer pa naj bi bila misija PR Centra, da v Slovenijo šele pripelje za-
vest o PR. Da pomaga slovenskemu PR društvu, da formira društvo profesionalcev, ki v tem delajo, da definiramo njihova vloga kot je npr. v društvu novinarjev ali v društvih vseh drugih branž. To je področje pri katerem zelo aktivno delamo in ga tudi izdatno financiramo. Drugo je sodelovanje s fakulteto (FDV) in z drugimi institucijami npr. z Izobraževalnim centrom v Radencih pri formiranju kadrov, izobraževanju. To pa sta dve nalogi, ki sta nad poslovnimi cilji PR Centra, ker sta predpogoja, da bo center čez pet let lahko uspešno delal. Najbolje sodelujemo s Fakulteto družbenih ved, kjer sva dva sedaj vpisala podiplomski študij iz PR, specializirani individualni študij. Hkrati smo se dogovarjali, da bi skupaj s fakulteto poskušali pripeljati nekaj tujih predavateljev za naslednja leta, ko bo program na fakulteti zaživel."
Razvoj odnosov z javnostmi pri nas?
"Pred enini letom so to bili ljudje, ki so bili v tovarnah zadol-
ženi za časopis. V kakih tridesetih organizacijah v Sloveniji so bili to ljudje, ki so bili nekakšen menedžer odnosov z javnostmi. V enem letu je stroka, kljub temu, da je velika gospodarska kriza in da so v takem položaju komunikacije najprej na finančnem udaru, naredila blazen napredek. Obstaja društvo, ki ima precej članov, na predavanju dr.Gruniga je bilo izredno veliko publike. Skratka, mislim, da je PR ena najbolj obetajočih panog pri nas."
V sodelovanju z Mednarodnim tiskovnim središčem ste na PR Centru izvedli analizo medijske podobe Elana.
"Kadarkoli delamo za neko podjetje ali organizacijo, zme-rimo percepcijo tega podjetja v javnosti, ki je za podjetje pomembna S tem merimo rezultate svojega dela in ugotavljamo trende. Del teh analiz so tudi analize medijev. To pomeni, da delamo tedenski izbor člankov, kliping. Tega shranimo, segmentiramo po pomenskih objektih in potem na vsake tri mesece, ali če je nujno pogoste-
je, merimo kako se ugled, kako se percepcija v očeh novinarjev, v medijih, spreminja. To smo delali redno tudi pri Elanu Naš namen je bil, da se stečaj spelje. Ko je prišel Triler kot stečajni upravitelj ni nihče verjel, da je Elan možno rešit. Takrat smo skušali vrniti zaupanje v stečajno ekipo in v rešitev Elana. Kasneje, ko je prišlo do zmede s Trilerjevo aretacijo, je bila stvar izven naše kontrole. Stvari so se neizmerno za-komplicirale. To je podobno kot z zakonom o privatizaciji. Tudi tam lahko narediš lep komunikacijski načrt, kako boš ljudi prepričal in jim približal privatizacijo kot proces. Ampak, če se poltične stranke o tem ne znajo zmenit, ali pa če se začne z Elanom ukvarjati slovenska vlada, pa stranke, pa vsi ostali, potem je zadeva izven kontrole in je ni več moč načrtovati. Mislim, da se nam je to zgodilo pri Elanu."
Znameniti strokovnjak s področja komunikacij, profesor James Grunig iz ZDA, je pretekli teden predaval tudi v Ljubljani. V njegov projekt razisko-
vanja "Odličnost v odnosih z javnostmi in o komunikacijskem menedžmentu" naj bi se vključila tudi Slovenija. Kako? Kaj to pomeni za nas?
"To pomeni, da je ena izmed držav, v katerih se dela posnetek stanja na področju komunikacij, v organizacijah. To je velik kompliment za Slovenijo. Druga stvar pa je, kakšni bodo rezultati raziskave. Ti bodo verjetno bolj črni. Že sam pojem odličnosti ali pa že samo kulturno okolje, razvoj me-nedžmenta in komunikacije pri nas, je čisto drugačen. Zato smo morali raziskavo prilagoditi našim razmeram. S to raziskavo bomo dobili nek referenčni okvir, ki ga bo sicer težko direktno primerjati s svetovnimi okviri, npr. z ameriškim, prav gotovo pa nam bo služil kot ena izmed možnosti napovedovanja in vlaganja naporov tja, kjer je to področje najbolj šibko. V tem je bistveni smisel te raziskave."
• Mojca Peter nelj,
foto: Jure Cigler
GLAS   20. STRAN
PISMA, PODLISTEK
Petek, 31. januarja 1992
ODMEVI
V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi
O pluženju gorenjski cest
(Gorenjski glas, 24. januarja 1992)
Namesto opravičenih pohval za skrbno dolgotrajno delo, polno nevšečnosti, zbranosti in težav, ki so ga tudi ob zadnjem
sneženju opravili naši šoferji, največ v času, ko je večina spala, smo kar v dveh člankih vašega časopisa 24. 1. 1992 prebrali precej pavšalne očitke. Novinarki H. J. in D.S. pač poskrbita za zanimivost in (nepristranskost svojega časopisa po okusu večine bralcev.
Če temelji članek H. J. na mojem kratkem telefonskem pogovoru z radiom Kranj, v sredo, ga še razumem, saj pogovor ni obsegal več kot omembe prve prioritete pluženja. Ne razumem pa hudomušnosti D. S., saj ne skrivamo pred javnostjo svojega dela, ker ga niti ne moremo. Tudi v javnih občilih, vključno z Glasom, so bili že pred leti (ob spremembi pravilnika) v raznih prispevkih navedeni pogoji in način dela v zimski službi. Očitno pa bo treba marsikaj ponoviti.
Po pravilniku o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest se zagotavlja prevoznost magistralnih, regionalnih in lokalnih cest po prioritetah. Te določa 46. člen:
— ceste I. prioritete, ki obsegajo avtoceste in ceste s povprečnim letnim dnevnim prometom nad 4000 vozil: na teh cestah se stalno izvajajo dela za zagotavljanje njihove prevoznosti, možna je začasna ustavitev prometa do dveh ur, predvsem v času med 22. uro in 5. uro. Pri obilnem in trajnem sneženju je v času pluženja in drugih del na celi omogočeno stalno odvijanje prometa z uporabo verig;
— ceste II. prioritete, ki obsegajo ostale magistralne, regionalne in lokalne ceste, po katerih poteka linijski prevoz potnikov: na teh cestah se izvajajo dela za zagotavljanje prevoznosti cest v času med 5. uro in 22. uro. Začasne ustavitve prometa so možne predvsem v času med 22. uro in 5. uro ter v dela prostih dneh. Stalno odvijanje prometa je omogočeno z uporabo verig;
— ceste II. prioritete, ki obsegajo ceste, ki se plužijo dokler je to možno z normalnimi pluž-nimi sredstvi, potem pa se za-pro. Zapore cest so možne do dveh dni, oziroma krajevnim razmeram ustezno. Odvijanje prometa je omogočeno z uporabo verig.
— ceste IV. prioritete, ki se v zimskem času ne morejo vzdrževati in se z zapadlim snegom zapro za promet.
V prvo prioriteto spadajo'na Gorenjskem sledeče ceste: AC/2 Kranj zahod - Bistrica 3,6 km, AC/P Zahodni priključek
0. 6 km, M/l Korensko sedlo -Jesenice - Jeprca 74,085 km, M/1-1 Ljubelj - Bistrica - Pod-tabor 18,480 km, R/314 Jeprca -Škofja Loka (Plevna) 5,821 km, R/315 Lesce - Bled - Soteska 14,110 km, R/316 Bled - Gorje 3.500 km, R/319 Kranj (vzhod)
— Škofja Loka - Gorenja vas 27,170 km, R/321 Lesce - Kamna Gorica - Lipnica 11,160 km, R/322 Kokrica - Kranj - Brnik -Lahovče 14,950 km - SKUPAJ 173,475 km.
V drugo prioriteto pa spada 245,35 km regionalnih cest. V I. in II. prioriteti je torej samo 418,820 km magistralnih in regionalnih cest, kar pomeni le 36 % od vseh magistralnih, regionalnih in lokalnih cest, s katerimi upravlja Cestno podjetje Kranj (1161,405 km).
Pravilnik v 49. členu definira prevozno cesto takole: "Cesta se šteje za pevozno tudi tedaj, če je promet oviran zaradi ostankov snega na vozišču, vključno z delno snežno desko. Po posipanju poledenelih in zasneženih vozišč je izjemoma možna delna poledica zaradi nenadne vlage, slane in snežne plohe."
Pa razliko med I. in II. prioriteto na cestah sploh opazite? Pa še tehnologija. Zakaj 10 cm in ne le 3 ali že prva naključna snežinka? Pravilnik v 54. členu določa: "Z odstranjevanjem snega z voznih površin je potrebno pričeti na način, določen v načrtu iz 47. člena tega pravilnika. V času pluženja višina snega na cestah
1. prioritete ne sme preseči 10 cm, na cestah II. prioritete pa 15 cm. Način čiščenja je treba prilagajati položaju ceste v pokrajini, vremenskim razmeram, vrsti vozišča, gostoti prometa (preventivno soljenje) in zahtevani širini pluženja (praviloma širina vozišča)." Snega je vče vrst, kar zelo dobro vemo, kadar smučamo ali tečemo na smučeh. Vrsti snega je treba prilagoditi tudi ukrepe v zimski službi. Osnova je pa le enaka. Sneg, ki pade na vozišče se prime podlage. Prvo vozilo, ki ga prevozi, ga zatlači, nakar zamrzne. Sneg se zatrdi in zaledeni še najbolj, če ga zagladimo s snežnim plugom. Drug problem je škoda na vozišču in na plugu, če "drgnemo na suho"! Mislim, da tega ni treba razlagati, še zlasti če pomislimo na "idealno ravnost" naših vozišč. Zaradi te-
ga je treba novozapadli sneg najprej posuti s soljo (lahko tudi mešanica soli s peskom), ki sneg topi. Torej ne solimo samo ob poledici. Aktivnost soli pospešuje promet, saj se s prevozom (čim bolj grobih) pnevmatik sol bolje razmeša med sneg in sneg se melje. S tem sprijet sneg ločimo od vozišča in šele takega je možno odplužiti, seveda, ko ga je dovolj. Pa to še ni vse. Dodaten problem je, da je za učinkovito pluženje treba še primerna hitrost, da sneg ob plugu drsi na rob vozišča. Posledica tega so pa spet nove nevščenosti.
In če zdaj ljubiteljsko izračunate potrebno šteivlo voz s plugi (ali posipalci) pri eni akciji pluženja ali posipanja na vseh gorenjskih cestah, da se očitana prioriteta ne bi preveč poznala, boste zaželeli, da bi tovornkjaki lahko plužili še hitreje. Zdaj pa prosim, izračunajte še, koliko usposobljenih šoferjev pri neprekinjeni, npr. dvodnevni ali običajno dvonočni akciji je treba, da v soju žarometov sredi snežink ne pride do večje škode (robniki, priključki, jaški, ovire -zapuščena neopremljena vozila -na cesti ipd.). Upoštevajte še dejstvo, da sta že dve prejšnji vladi vsakoletno postopoma zmanjševali sredstva za redno vzdržev-naje cest (tudi na račun gradnje avtocest), zadnja vlada pa je napravila kar občuten rez pri zmanjševanju, kar povzroča zmanjšanje števila zaposlenih in opreme v Cestnih podjetjih, ugotovite, da dober šofer med 50-ur-no neprekinjeno zimsko akcijo praktično nima zamenjave.
Če ste vse to pazljivo prebrali, ali se vam zdi še vendo primerna hudomušnost iz toplega fotelja Glasovega novinarja? Saj tisti, na katere letijo očitki o slabem delu časopisa nimajo časa prebrati, dokler jim ga ob težko dočakani vrnitvi domov na počitek, nekdo ne pokaže rekoč: "Ali si zopet spal, kot piše v časopisu?" P. S.
Med poledico v noči s 26. na 27. januar 1992 je v neprekinjeni akciji od 19.45 dopoldneva posipalo tudi po dvkakrat večino cest (vseh prioritet) 10 vozil s posipa-či. Med akcijo je prišlo zaradi starosti vozil do okvar dveh tovornjakov. Eno od teh vozil se je ob 7.35 že usposobljeno vrnilo v akcijo. To vozilo je imelo za nalogo posipati tudi cesto Črnivec -Posavec - Pod nar t. V Kranju, 27. januarja 1992 Bogdan Drinovec, dipl. gr. ing. Direktor Cestenga podjetja Kranj
Izza praznovanja 50-letnice Dražgoške bitke
Gorenjski glas, 10. in 17. januarja
19. januarja 1992 smo se sestali Odbor krajevne organizacije ZB, da .bi analizirali preteklo
praznovanje tudi z ozirom na časopisno polemiko, ki so jo nekateri objavljali v Gorenjskem glasu, zlasti 10. in 17. januarja 1992.
Vedno smo se zavedali, da je ta bitka tragedija za Dražgoša-ne in Dražgoše in smo tudi vedeli, da tisti, ki smo vojno preživeli in hočemo Dražgoše obnoviti, se moramo združiti in z vsemi razpoložljivimi rokami in sredstvi začeti z delom. Prav borci so bili vedno nosilci in motor razvoja za obnovo vasi: začelo se je z Obnovitveno zadrugo, graditvijo ceste, barak, električne napeljave, žage, vodovoda - vztrajno in načrtno ter z ugodnimi krediti -nakar se je Obnovitvena zadruga preimenovala v Kmetijsko in so bili krediti Obnovitvene zadruge odpisani. Dražgoše so rasle naprej, v posamezne hiše smo se bolj masivno iz barak začeli seliti od leta 1949 dalje. ZB je bila ves ta čas aktivna v upravnih organih zadruge in krajevne skupnosti. Prav nič se nismo ločili po verskem prepričanju ali političnem; vsi smo poleg svojih hiš gradili še šolo in cerkev.
Leta 1976 je bil zgrajen spomenik. Do odkritja spomenika smo se vsi Dražgošani ob obletnici bitke (in še drugi, ki so prihajali v Dražgoše) zbrali v vasi Na pačeh, se v sprevodu poklonili spominskemu obeležju (pri Križu) vsem padlim in šli na staro pokopališče, ter položili venec in prižgali sveče na skupni grob. Pri teh postajah so kulturni spored pripravili šolska mladina in cerkveni pevski zbor.
Odkar imamo spomenik, se je proslava prenesla k spomeniku in se je razširila na razne športne prireditve.
Leta 1976 smo tudi, simbolično z vojaško častjo, prenesli posmrtne ostanke iz skupnega groba k spomeniku in je tudi res, da je ob tej priliki Matevž Šolar zazvonil s cerkvenimi zvonovi, borci smo to vedeli vnaprej in mu nismo nasprotovali. Še nekaj pomembnega se je ohranilo od proslav domačinov. Vsako leto ZB postavi tri smrečice v spomin pobitih Dražgošanov na kraje, kjer so bili ubiti ali ustreljeni (Je-lenšče, pri Križu in na ruševinah župnišča).
Vsako leto je na obletnico dražgoške bitke tudi maša za padle Dražgošane. Borcev ni bilo nikoli sram to povedati naglas in iti k maši, kot to trdi Janez Pintar v Gorenjskem glasu 10. januarja 1992. Borci zato zahtevamo od njega javni preklic. Prav dražgo-ški borci so se zmenili z župnikom Valentinom Bertonceljem, da je mašo prestavil na zgodnejšo uro zaradi možne kasnejše udeležbe na proslavi. Letos se je zgodilo prvič, da KUD in K S Dražgoše nista položila venca k spomeniku. To se je zgodilo brez vednosti vasi Dražgoše.
Borci Dražgoš se zavedamo, da je bila in bo dražgoška bitka različno ocenjena od raznih zgodovinskih piscev. Vendar pa prav letošnja proslava in govor gospoda Franceta Bučarja demantira
trditev M. Prevca (Gor. g. 10. januarja 1992). češ da je bila dražgoška bitka zmontirana s strani KP, ker je govornik sam potrdil, da če bi bile vse bitke »razumsko utemeljene«, bi*se Slovenci tudi v juniju 1991 ne uprli JLA.
Glede načina čiščenja terena po proslavah je povsod enako (tudi v Planici) in se med odpadnim materialom pobira tudi hrana.
ZB in večina vaščanov je vzela te obletnice za svoje delo in ker so se obletnicam pridružile še športne prireditve, se mogoče kdo počuti preobremenjenega -ta ima priliko povedati, da ne bo sodeloval - vendar na kulturen način.
Logično je, da predstavlja ZB starejše Dražgošane, vendar imajo prav ti največ zaslug za obnovo in pri nadaljnem razvoju vasi. Veselimo se vsakega sodelovanja z mlajšimi, kar je že doslej potekalo v prijetnem vzdušju. Mi nismo imeli prilike, da bi se izobraževali kot današnja mladina, čutimo pa s srcem, da vsaka inteligentnost ni inteligentnost, lahko je le drugačno prepričanje, toda najprej je treba razčistiti pojme kot so npr.: partizanstvo, boljševizem, komunizem, itd., da se potem more strokovno in zgodovinsko ugotoviti, kakšen priimek naj še nosijo Dražgoše.
Svojemu prispevku prilagamo še izjavo predsednikov mladinske organizacije Dražgoše, ki so jo vodili v teh letih. Tudi bivši predsedniki mladinske organizacije se pridružujemo mnenju članov ZB Dražgoše in obsojamo enostransko napadanje organizacij, ki so delovale do nedavnega.
Posebej želimo spomniti, da zaradi straže pri spomeniku nikoli nihče ni bil kaznovan z nes-prejemom v mladinsko organizacijo.
Pa še to: slabe izkušnje imamo z zapiranjem zračnega prometa nad slovensko zemljo in zato se čudimo društvu padalcev Krokar, kako se je obnašalo glede letenja z jadralnimi padali z Dražgoške gore. Najbrž to ni bila športna poteza, še manj pa promocija tako priljubljenega in lepega športa, kot ga gojijo.
Dražgoše, 22. januarja 1992
KO ZZB NOV Dražgoše
Še nekaj misli h gorenjskim decembrskim
Mnogi čutimo do vstaje, mislim na Gorenjsko - Bohinjsko vstajo, ki v glavnem zaradi slabe organiziranosti in zaradi izdaje v Nomenju, ni uspela, kljub temu pozitiven odnos in se je radi spominjamo. Saj je vstaja združila delavce in kmete, o inteligenci pač ne morem govoriti, ker so bili učitelji in duhovščina že ^ poleti 1941 pregnani. Zgleda, da " v škofjeloški okolici, kot se razume iz članka g. Franceta Logarja v vašem časopisu dne 21. januarja 1992, ni bilo tako.
Omenjeni pisec članka »Misli k Poljanski vstaji«, v nasprotju z menoj (upam, da je mojega mnenja še nekaj, če ne večina mojih sokrajanov - Gorjancev), imenuje leta 1941 - 1945 leta strahote (v njegovem smislu), za kar ga ne morem obsojati, saj ne poznam izvora njegove naravnost sovražne kritičnosti do vsega, kar je partizanskega, kar veje iz vsega njegovega članka. Iz vsega tega se nakoliko vidi, kako različna so naša mnenja...
Nanašajoč se na ta njegov članek bi omenila, da bi bilo za-željeno in priporočljivo, da se znanje mnogih, ki so imeli možnost do predvojne izobrazbe in so se nato izobraževali še po vojni ali pa samo po vojni, da te svoje sposobnosti ne izčrpavajo v sedanjih razprtijah, pogrevanju zgodovine, v precenjevanju svojih in podcenjevanju tujih sposobnosti. Nehajmo z žalitvami o raznih quasi zgodovinarjih itd. Vsak, kije pisal kakršnekoli spomine, napisal kakršenkoli prispevek, je s tem tudi nekoliko prispeval k zgodovini, ki pa se še vedno lahko dopolnjuje. To danes nikomur ne koristi, najmanj pa naši skupnosti. Te svoje sposobnosti naj uporabijo za napredek gospodarstva Slovenije v dobrobit in preživetje našega delovnega človeka. Vsi pred vojno niso imeli možnost šolanja, po vojni pa so se mnogi v korist obnove šolanju hote ali nehote odrekli.
Na koncu bi še omenila, kako pravilna je, po mojem mnenju, ocena ali trditev g. Stely De Brea-Šubiceve v njenem članku, z naslovom »Vrednote, ki so sprožile upor« z dne 17. januarja 1992. In sicer jo razumem približno takole: če ne bi bilo decembrske vstaje 1941 in še vseh nadaljnjih vstaj in upora, to se pravi, če ne bi bilo NO borbe, skoraj gotovo tudi ne bi bilo naše zmage v junijski vojni leta 1991, saj je Teritorialna obramba naslednica našega partizanskega boja. Spodnje Gorje, 28. januarja 1992
Dana Ličar Sp. Gorje 103/b
vstajam
Gorenjski glas, 10. januarja 1992
Ker je bilo v vseh povojnih letih, posebno letos ob 50-letnici o tem že veliko napisanega, predvsem o poljanski vstaji, ne želim tega preveč ponavljati.
Jelko Peternelj: Lipetove zgode in nezgode
r.
PONJAVA -
A//T/ Poče -
QROSA
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Marija Strupi, kmetijska svetovalka:
"Ni nam treba misijonariti, dovolj je konkretnih problemov"
Kdo naj gre h komu: kmet k svetovalcu ali svetovalec h kmetu?
Naklo, 28. januarja - "Izkušnje kažejo, da je najučinkovitejše kombinirano delo: da gre svetovalec h kmetu in da kmet poišče svetovalca, kadar ga potrebuje," poudarja kmetijska svetovalka Marija Stnipi, ki je po srednji veterinarski šoli nadaljevala študij na fakulteti za agronomijo, kjer je tudi končala poljedelsko usmeritev. Po *°lanju se je zaposlila v nakelski zadrugi, kjer je bila pospeševalca; zdaj, po oblikovanju javne kmetijske svetovalne službe, pa je svetovalka.
Ste iz kmečke družine?
"Sem z Rupe, nedaleč od Kranja. Doma imamo kmetijo, na kateri gospodari moj brat." ^* *a kmetijskega svetovalca Pomembno, da je doma s kmetije? 1
. "T° Je vsekakor prednost. Mislim, da svetovalci, ki smo doma s kmetije, lažje navezujejo stike s kmeti, ker tudi sami dobro poznamo in občutimo njihove probleme. Prednost je *udi v tem, da je mogoče določeno tehnologijo ali samo uporabo kakega zaščitnega sredstva najprej preskusiti na domači kmetiji in šele potem svetovati. Teorija namreč ni vse, *a kmeta so zelo pomembne tudi praktične izkušnje." ^rej ste bili pospeševalci (v okviru zadrug), zdaj ste svetovalci (v okviru javne svetovalne službe). Gre samo za organizacijske spremembe ali tudi za drugačen način dela?
"Ko smo bili pospeševalci organizirani v zadrugah, so se korali nekateri ukvarjati tudi z zadružnimi deli - od odkupa živine do kontrole mleka. Jaz sem imela srečo, v nakelski zadrugi so vedno dajali poudarek stroki, in se mi ni bilo treba ubadati s tem. Čeprav naš šte-vilni kmetje še vedno kličejo kot pospeševalce, je nova organiziranost prinesla tudi drugačen način dela. Svetovalci smo ?olje med seboj povezani, vsak jrna določeno območje, na ka-erem mora poznati najpomembnejše strokovne in druge Probleme, več imamo možnosti
za izobraževanje...Za svoje delo moramo pridobiti ustrezno licenco, udeležujemo se raznih strokovnih predavanj, velik poudarek dajemo informatiki oz. vprašanjem, kje dobiti informacijo."
Kako veliko območje "pokrivate"?
"Na območju, za katerega sem zadolžena, je 375 kmetij. Gre za kmetije na domala celotnem območju nakelske zadruge (razen Podbrezij, Dupelj in Žej) in na precejšnjem delu kranjske Sloge. Število kmetij na enega pospeševala je bistveno večje kot tedaj, ko je bila pospeševalna služba organizirana še v zadrugi." Tudi med svetovalci so različna mnenja o tem, kdo naj bi šel h komu: ali svetovalec h kmetu, ali kmet k svetovalcu.
"Izkušnje kažejo, daje najučinkovitejše kombinirano delo: da gre svetovalec vsaj občasno h kmetu in da kmet tudi sam poišče svetovalca, kadar ga potrebuje. Ko gre svetovalec h kmetu, je zelo pomembno, da ni vsiljiv. Pri tem nam ni treba misionariti, dovolj je konkretnih vprašanj, na katere kmetje zahtevajo odgovore. Da pa bi na kmete čakali samo v pisarni, tudi ne bi bilo dobro, ker bi izgubili stik s terenom." Svetovalno delo je delo z ljudmi. So tudi primeri, ko kmetje odklonijo obisk svetovalca ali zavrnejo njegovo pomoč?
"Doslej česa takega nisem doživela. Kmetje vedo, da potrebujejo stroko, znanje, dober
kmečka zveza se bo preoblikovala v ljudsko stranko
Manj kmečka in bolj ljudska
kmečka zveza bo samo še kmečki sindikat znotraj Slovenske ljudske stranke.
Ljubljana, 27. januarja - Slovenska kmečka zveza si je na predlanskem občnem zboru na Vrhniki dopolnila ime v Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka, na konvenciji in predstavitvi širšega programa, ki bo v soboto v dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, pa se bo preoblikovala v Slovensko ljudsko stranko, v kateri bodo delovale različne stanovske in interesne zveze. Ena od Qj*h bo tudi kmečka zveza, ki naj bi kot kmečki sindikat še naprej zastopal interese slovenskih kmetov.
Da se bo Slovenska kmečka zveza sčasoma (povsem) preoblikovala v ljudsko stranko, je bilo mogoče sklepati že po vrhniškem občnem zboru in po tem, koje stranka tudi formalno "zavarovala" ime Slovenska ljudska stranka. Stranka je uporabljala kompromisno ime Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka Predvsem zato, ker je njen program podrobno vseboval le kmetijska vprašanja, ne pa tudi ostalih, s katerimi bi lahko privabili tu-O' nekmete. Ker so spoznali, da stranka, ki je usmerjena na ozko ^ružbeno področje, oz. le k določenemu sloju prebivalstva, nima ^olgoročne prihodnosti, so pripravili nov, širši program, ki ga bo-°o prvič predstavili v soboto na konvenciji v Mariboru. Kmečka žveza se bo preoblikovala v ljudsko stranko, oz. bo nastala po-vsem nova politična stranka z novim programom in s spremenjeno organizacijsko podobo. Čeprav naj bi bili kmetje še naprej gla-vno socialno jedro stranke, pa bo kmečka zveza, po vzoru ljudskih strank v nekaterih drugih državah, le ena od (stanovskih in jnteresnih) zvez, oz. kmečki sindikat znotraj stranke. V vodstvu ^lovenske kmečke zveze - Ljudske stranke pričakujejo, da se bo c'anstvo v tako preoblikovani stranki povečalo; poudarjajo pa, da na račun "ljudskosti" in širitve socialne baze članstva ne bodo zanemarjali stanovskih interesov kmetov. Na prvem kongresu Slomške ljudske stranke, ki naj bi bil predvidoma aprila letos, bo-0 izvolili novo vodstvo stranke, dotlej pa jo bo vodilo sedanje »?dstvo Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke - Ivan Oman, '^arJan Podobnik in dr. Franc Zagožen.
i S tem. ko se bo kmečka zveza preoblikovala v ljudsko stran-°- bo tudi konec ugibanj o vprašanju, o katerem so bila tudi v vlranki različna mnenja - namreč o združitvi kmečke zveze in slo-nenskih krščanskih demokratov. Slovenska ljudska stranka, ki bo S(ekakšna kombinacija predvojne slovenske ljudske stranke, av-s/'.Me ljudske stranke in italijanske krščanske demokracije, bo ^rnostojna stranka, ki pa bo še naprej sodelovala s sorodnimi -rankami, predvsem s tistimi, ki so že poudarjale krščanski l0s • C. Zaplotnik
nasvet...Šolsko podučevanje ni učinkovito, več je uspeha z odkritim pogovorom."
Kmetje verjetno ne sprašujejo samo o strokovnih problemih...
"Kmetje hočejo tudi odgovore na vprašanja o ekonomiki prireji in pridelavi, o odkupnih cenah kmetijskih pridelkov, o cenah reprodukcijskega materiala, o premijah, regresih in nepovratnih sredstvih, o posojilih in obrestnih merah, o davkih v kmetijstvu in še o marsičem drugem. Kmetje o tem sicer že sami veliko vedo, vendar radi o tem povprašajo tudi svetovalce. Svetujem jim, da naj spravljajo račune o izdatkih in podatke o prejemkih - ne samo zato, da bi lahko izračunali ekonomičnost, ampak tudi zaradi govoric, ki jih širijo nekateri, češ - koliko kmetje, denimo, zaslužijo z mlekom. Eno je znesek, ki ga dobijo za oddano mleko, drugo so izdatki in vla-
ganja, tretje pa zaslužek, ki ni velik."
Kje dobite podatke, ki jih želijo kmetje?
"To ni organizirano, vsak se mora znajti, kot ve in zna. Podatke iščem neposredno na pristojnih organih, sicer pa prebiram tudi zakone in odloke, ki zadevajo kmetijstvo. Posredne poti niso dobre, kmetje niso zadovoljni z odgovorom, da naj, denimo, za davčni nasvet vprašajo na davčno upravo."
Novi davčni sistem zahteva, da morajo tudi kmetje letos oddati davčne napovedi za odmero od-hodnine. So kmetje s tem seznanjeni?
"Nekaj vedo o tem, verjetno pa še premalo. Upam, da bodo marsikaj zvedeli iz časopisov, sicer pa načrtujemo, da bi za nekaj dodatnih pojasnil zaprosili poslanca kmečke zveze Zvonka Ivanušiča."* C. Zaplotnik
Kmetijski nasvet
Izbor hibridov koruze za setev v letu 1992
Čeprav je do setve še dovolj časa, se trgovina že pripravlja na prodajo semen koruze. Temu botrujejo predvsem nestabilne razmere in vojna na območjih, od koder smo seme v preteklih letih kupovali, in s tem povezan strah, da bo semena primanjkovalo.
Semenarske hiše zagotavljajo, da bo oskrba s semenom dobra.
Seme, ki je ostalo v trgovinah od lanske setve so pridelovalci večinoma pokupili. Vse, ki nameravajo spomladi sejati lansko seme, opozarjamo, naj seme skladiščijo v suhem in hladnem prostoru. Seme ne sme zmrzniti, pa tudi vlaga mu zelo zmanjša kalivost.
Za silažo ali za zrnje sejemo največ dve leti staro seme. Starejše seme lahko porabimo (če se nam ga zdi škoda zavreči) le za setev koruze za pitnik.
Pred setvijo obvezno naredimo kalilni poskus. Na deklaraciji, ki jo dobimo na vsaki vreči kupljenega semena, so sicer napisani podatki o lastnostih semena, vendar je zaradi včasih dolge poti semena do porabnika lastnosti semena bolje preveriti pred setvijo. S tem se izognemo presenečenjem ob vzniku. Poskus naredimo obvezno za seme, ki ga imamo že dalj časa (preko zime) v skladišču, priporočamo pa ga tudi za ostalo seme.
In kako naredimo kalilni poskus? V posodo s primerno vlažno zemljo damo 100 zrn semena. Posodo postavimo na sedem dni v prostor s temperaturo 10° C, potem pa še za pet do sedem dni na temperaturo 25" C. Tak preizkus imenujemo hladni test. Z njim se približamo srednje ugodnim razmeram za kalitev v zemlji ob času setve. Če naredimo poskus v toplejših razmerah, bomo dobili rezultate kalivosti, ki jih koruza na njivi ne bo dosegla. Rezultat kalilnega poskusa upoštevamo ob določanju gostote posejanih zrn. Dober vznik koruze lahko pričakujemo, če nam je kalilo vsaj 85 semen.
Za setev v letu 1992 priporočamo naslednje h i bride koruze:
Razred FAO 100	Razred FAO 300
BC 175	MIRNA
BC 191	CARLA
ZP 101	BC 318
BC 188 - v opuščanju	BC 312
	EVA
	ZPSC 332
	MEDIMUREC 38
Razred FAO 200	H i brid i za silažo:
HELGA	HELGA
BC 278	BC 272
BC 272	BC 278
DEA	MIRNA
NSSC 201	BC 312
ZPSC 299	BC 318
NADEŽDA 26	EVA
	ZPTC 404
Priporočeni hibridi so bili preizkušeni tudi na Gorenjskem in so dali v preteklih letih dobre rezultate.
Izbor hibridov koruze v trgovinah bo odvisen predvsem od možnosti nakupa na Hrvaškem in v Vojvodini, računamo pa tudi na uvoz.
Tistim, ki v trgovinah naročajo seme, pa tudi kmetom priporočamo, da ne kupujejo semena hibridov, ki jih ne poznajo ter da so posebej pozorni na veljavnost deklaracije in originalnost pakiranja vreč.
Za vse informacije se obrnite na svetovalno službo.
mag. Miran Naglic, dipl. ing. agr.
Nevarni avtomatizem
Povprečna odkupna cena mleka, ki jo za vsak mesec sproti določi republiški odbor za mleko, je že nekaj časa tudi izhodišče za določanje odkupne cene goved in prašičev. Če se poveča odkupna cena mleka, se po logiki administrativnega avr tomatizma podražijo tudi mleko in mlečni izdelki, potem pa tudi goveja živina in prašiči ter (goveje in svinjsko) meso in mesni izdelki. Skratka - podražitev mleka povzroči val podražitev, ob katerem - razumljivo - zaženejo vik in krik predvsem delavci s podpovprečnimi mesečnimi prejemki ali tisti, ki so se znašli v vse bolj številčni množici brezposelnih.
Republiški odbor za mleko, ki deluje v okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, tudi zdaj deluje tako kot ob ustanovitvi: še vedno določa samo odkupno ceno mleka, vendar je prav zaradi soodvisnosti odkupne cene mleka, goveje živine in prašičev (nehote) postal nekakšno ministrstvo za cene, ki s spremembo ene cene vpliva še na številne druge. Ker se stroški prireje mleka močno soodvisni od stroškov prireje mesa oz. jih je težko ločevati, je takšen administrativni avtomatizem lahko pozitiven, vendar pa vsebuje tudi nevarne pasti. Če bo odbor tako kot doslej oblikoval ceno samo na podlagi ocenjenih stroškov prireje mleka in mesa na kmetijah, oz. le na osnovi modelne kalkulacije Kmetijskega inštituta Slovenije, ne bo pa upošteval, denimo, realne kupne moči prebivalstva in vsega drugega, kar vpliva na prodajo, se lahko primeri, da bo avtomatizem udaril nazaj z drugo palico, in da vsega odkupljenega mleka (in mesa) ne bo mogoče prodati. Logika, da bi odkupne cene kmetijskih pridelkov (tudi mleka in mesa) vezali na tečaj šilinga ali marke, je sicer vabljiva, vendar nesprejemljiva, ker na ta tečaj ni mogoče vezati plač, in ker so plače v Sloveniji realno čedalje nižje. Novembra lani je bila povprečna plača 350 mark, novembra predlani, ko je veljal Markovičev do onemoglosti zamrznjen tečaj, pa kar 957.% C. Zaplotnik
MEŠETAR
Po koliko so kmetijska zemljišča in gozdovi? Lastnik njive tretjega razreda (1. območje, 2. kategorija) v katastrskem okraju Savica v Bohinju zahteva za kvadratni meter dve marki, kar je po menjalniškem tečaju nekaj več kot sto tolarjev. Travnik (kmetijsko zemljišče 5. kategorije) v katastrskem okraju Bohinjska Češ-njica je (bil) naprodaj po 30 tolarjev za kvadratni meter. Lastnica gozda 3. razreda, v katastrskem okraju Savica, je postavila ceno osem mark za kvadratni meter oz. tolarsko protivrednost na dan plačila. Kmet iz Bohinja je sredi januarja dal ponudbo za prodajo travnika 7. in 8. razreda (zemljišče 3. kategorije) v katastrskem okraju Gorjuše po ceni 40 tolarjev za kvadratni meter. Krajan Bleda je pripravljen prodati 8186 kvadratnih metrov gozda za kupnino 850.000 tolarjev. Jeseničan zahteva za travnik oz. njivo (1. območje, 2. kategorija) 190 tolarjev za kvadratni meter, parcela v katastrskem okraju Brezju, ki je deloma kmetijsko zemljišče 5. kategorije, deloma pa gozd, pa je naprodaj po ceni 55 tolarjev za kvadratni meter.
• • •
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so primerjali lansko rast stroškov prireje mleka, odkupne cene in drobnoprodajnih cen. Ugotovili so, da so stroški prireje litra mleka na zmerno intenzivnih kmetijah (10 do 12 krav, 3800 litrov mleka na kravo) v enem letu, med predlanskim in lanskim decembrom, porasli s 5,56 na 16,92 tolarja oz. za 204 odstotke, da je za enak odstotek "poskočila" tudi odkupna cena mleka (s 4,60 na 14 tolarjev), medtem ko so drobnoprodajne cene v tem Času porasle precej več - kar za 247 odstotkov. Lanske odkupne cene so po podatkih inštituta pokrivale povprečno le tri četrtine ocenjenih stroškov prireje (po posameznih mesecih od 69 do 83 odstotkov), medtem ko so predlani pokrivale bistveno več - povprečno kar 93 odstotkov.Ekonomičnost prireje mleka se je torej lani v primerjavi s predlani precej poslabšala, vendar pa je bil lanski odkup mleka kljub temu za štiri odstotke večji od predlanskega. O ekonomičnosti veliko pove tudi primerjava med povprečno lansko in predlansko rastjo stroškov prireje, odkupne cene in drobnoprodajnih cen. Povprečna lanska odkupna cena mleka je bila le za 68 odstotkov višja od predlanske, povprečni stroški prireje so bili višji za 107 odstotkov, drobnoprodajne cene pa so porasle za 117 odstotkov.
• • •
Ko je republiški odbor za mleko sredi januarja določil novo odkupno ceno mleka (16,90 tolarja za liter), ki je po novem tudi izhodišče za določanje odkupne cene goved in prašičev, so v klavnicah na podlagi določbe o največjem dovoljenem razmerju med odkupnima cenama mleka in mladega pitanega goveda 1 : 7 že izračunali nove odkupne cene živine. Nove cene (objavili smo jih tudi v Gorenjskem glasu) so veljale le nekaj ur. V škofjeloških Mesoiz-delkih jim ni uspelo odkupiti po novi ceni niti enega goveda, že so dobili na mizo odredbo, po kateri je največje dovoljeno razmerje med odkupno ceno mleka in odkupno ceno mladega pitanega goveda 1 : 6,5. Na podlagi novega razmerja so izračunali tudi nove odkupne cene goveda, ki veljajo od 20. januarja dalje. Da ne bo nejasnosti, jih objavljamo še enkrat.
vrsta goveda — kakovostni razred	cena (v živa teža	SLT/kg) meso
MPG — mlado pitano govedo:		
extra	109,85	196,16
I.	98,86	176,53
II.	88,98	158,89
zunaj razreda	75,00	133,93
Ostalo (starejše) govedo:		
I.	80,00	153,84
II.	72,00	138,46
III.	64,00	123,07
zunaj razreda	50,00	96,15
Teleta	150-170	
Prašiči	100,00	
Odkupna cena prašičev je po odredbi za 10 odstotkov nižja od odkupne cene MPG extra kakovostnega razreda, odkupna cena telet pa se oblikuje prosto. V škofjeloških Mesoizdelkih je rok plačila 15 dni.
• • •
No, tudi mešetar se zmoti! Ko smo 21. januarja objavili cene gozdnih sortimentov v gozdnem gospodarstu Bled, smo pomotoma zapisali, da so cene macesna za 1 odstotek nižje od cen smrekove hlodovine. PRAVILNO JE: CENE SO NIŽJE ZA 10 ODSTOTKOV! Za napako se opravičujemo!
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: VILMA STANOVNIK
Še osem dni je do začetka zimske Olimpijade v Albertvillu
Pod slovensko zastavo 28 športnikov
Športnike bo spremljalo 31 trenerjev, zdravnikov, serviserjev in funkcionarjev, kar je skladno s predpisi Mednarodnega olimpijskega komiteja. Na čelu odprave bosta Janez Kocjančič in Janez Zaje
Ljubljana, 28. januarja - Merilo za nastop v Albertvillu so bile možnosti posameznika za visoko uvrstitev, ne pa nagrada za preteklost. Tisti športniki, ki nimajo možnosti za visoko uvrstitev, so bili črtani, kar utegne povzročiti tudi proteste. Tega se je Olimpijski komite Slovenije, ko je odločal o potnikih na Olimpijado, tudi zavedal.
Tako gredo na Olimpijado alpski smučarji Mitja Kune, Gregor Grilc, Jure Košir, Andrej Miklavc, Klemen Bergant, Nataša Bokal, Katjuša Pušnik, Veronika Šareč, Urška Hrovat, Barbara Brleč in Spela Pretnar, skakalci Franci Petek, Samo Gostiša, Matjaž Zupan, Damjan Fras in Primož Kopač, biat-lonci Sapo Grajf, Janez Pžbolt, Uroš Velepec, Jure Velepec in Boštjan Lekan, akrobatski smučarji Aleksander Peternel, Marko Klančar in Marko Jemc, smučarska tekača Jožko Kavalar in Robi Kerštajn ter umetnostna drsalca Mojca Kopač in Luka Klasinc. • J. Košnjek
Na izlete s kranjskimi planinci
Od domačih nižav do tujega visokogorja
Kranj, 29. januarja - V letošnji 2. številki smo že poročali o zboru odseka za planinsko hojo in vodništvo pri PD Kranj. Takrat so sprejeli okvirni program letošnjih izletov, sedaj pa so znani tudi točni datumi za vse načrtovane cilje. Objavljamo jih z namenom, da se bodo starim znancem na pohodih pridružili še novi.
Po treh januarskih izletih bosta februarja na vrsti dva; 15. na Dolenjsko, v okolico Mirne in 22. na Primorsko, od Ospa prek Tinjana v Hrastovlje. Marec bo v znamenju pohodov; 1. na Arihovo peč v sosednji Avstriji, 15. na Snežnik in 22. na Po-rezen; razen tega bo 14. 3. izlet od Gradišča do Divaške jame. Aprila bo izletu po Badjurovi poti v Zasavje (11.) in na Nanos (25.) sledil 26. še turni smuk na Sonnblick v Avstriji. Maja se bodo planinci najprej podali 9. na Breški Jalovec v Benečiji, 10. bodo šli na Blegoš, po turnem smuku 17. na Gross Venedi-ger, pa se bodo 30. udeležili pohoda na Stol. Junija se bodo najprej povzpeli na Vernar in Tošc v Julijcih (6.), ob dnevu kranjskih planincev 13. in 14. bodo obiskali Kališče, 27. pa odšli na Krvavec in Kalški greben. Julija bodo cilji višji in bolj oddaljeni; 11. se bodo sprehodili z Vogla do Koble, 18. se bodo vzpeli na Škrlatico in 25. na Spitzegel v Avstriji; po 20. 7. imajo v načrtu še odpravo na Mt. Blanc. Že 1. avgusta bodo obiskali Babe in Rinke, 2. bodo praznovali 15-letnico odprtja koče na Ledinah, 8. bodo odšli na Kanjavec, 22. in 23. pa jih čaka VVatzman v Nemčiji. Dvodnevni izlet septembra bo 19. in 20. v Schwarzwand - Elfer v Sextenskih Dolomitih, enodnevni pa 6. na Dovški križ in 26. na Planino Krštenico in Skednjo-vec.
Jesenski izleti si bodo sledili takole! Oktobra:3. Pristov-ški Storžič - Korte na Avstrijskem Koroškem, 17. fotografski izlet v okolico Vršiča in 24. na Kozji vrh. Novembra :8. pohod od Litije do Čateža in 21. v neznano. Decembra: 13. pohod na Tišje in 19. Pasja ravan - Polhograjski Dolomiti. Mladi se lahko pridružijo programu mladinskega odseka. Le-ta pripravlja prvi teden februarja petdnevno zimovanje na Komni, 29. 2. izlet s smučmi od Kranjske Gore v Krnico, 14. 3. izlet na Mrzlico, 25. 4. turni smuk na Kotovo sedlo, 23. 5. izlet na Kepo, 20. in 21. 6. vzpon na Krn in obisk Krnskih jezer. Julija in avgusta bodo organizirali izlete po dogovoru, morda tudi letni tabor. Po vzponu 12. in 13. 9. na Mangart bo sledil 17. 10. fotografski izlet v okolico Vršiča, 14. in 15. 11. izlet na Sedmera jezera, 12. 12. pa še izlet Nanos - Abram. • S. Saje
Kako do denarja za šport
Na seji so se predvsem pogovarjali o tem, kako bi izpad proračunskih sredstev vplival na dejavnost športnih društev in vzdrževanje manjših objektov, na delovno skupnost Športne zveze in na vzdrževanje velikih športnih objektov. Pri tem so posebej omenili škofjeloško športno dvorano, žičnice na Soriški planini in Starem vrhu ter plavalni bazen. Omenili so problem opredelitve teh objektov: ali naj bi bili popolnoma komercialno usmerjeni, ali pa naj bi bili opredeljeni kot objekti javne uporabe, kar bi pomenilo, da naj bi bili vsaj delno financirani iz občinskega proračuna. Škofjeloška športna zveza si želi slednje tudi zato, ker sta plavalni bazen in športna dvorana tudi objekta, ki jih uporabljajo osnovne šole za izvajanje telesne vzgoje. Prav tako si želijo, da bi omogočili občanom Škofje Loke z nižjimi, subvencioniranimi smučarskimi kartami lažji dostop do smušišč. Komercialna podlaga delovanja omenjenih objektov torej po mnenju športne zveze ne bi prispevala k razvoju vrhunskih in množičnih oblik športnega udejstvova-nja. • M. A.
Umrl je Albin Novšak
V Ljubljani je v sredo, 29. januarja 1992 zaradi bolezni v 77-letu starosti umrl, znani smučarski skakalec, Albin Novšak, doma iz Pristave pri Tržiču. Bil je naš najboljši predvojni smučarski skakalec, planiški junak v letih 1934 -1941, državni prvak in rekorder s 66-metrsko daljavo (v Planici, 1934), 72 metri (v Planici, 1936), 81 metri (v Planici, 1936), 89,5 metri (v Planici, 1936). Tik pred vojno pa je dosegel skok 103 metre, vendar zaradi dotika ni bil nikoli priznan kot daljava. Nastopil je na olimpijskih igrah leta 1936 v Garmisch-Partenkirchu, zgradil je za trening slam-njačo - prvo umetno skakalnico, bil je trener in vodja plani-šice šole... Od njega se bomo poslovili, v soboto, I. februarja, ob 14. uri na kriškem pokopališču.
D. Papler
Hokej na ledu
Zmaga brez Krutova
Triglav : Medveščak - Gortan 17 : 2 (6 : 2, 3 : 0, 8 : 0)
Kranj, 28. januarja 1992, ledena ploščad PPC Gorenjski sejem, gledalcev 115, sodniki: Bundalo (Jesenice) - glavni, Iskra (Jesenice) in Konc (Kranj) - linijska.
1 : 0 Vratny (Kozomara) (2), 2 : 0 (Dežman) (5), 3 : 0 Vratny (Šoba) (10), 3 : 1 Prlič (Kapac) (10), 4 : 1 Dežman (Verčič) (13), 5 : 1 Veternik (Verčič) (16), 5 : 2 Volarevič (19), 6 : 2 Verčič (20), 7 : 2 Veternik (Verčič) (22), 8 : 2 Vojvoda (Verčič) (32), 9 : 2 Vratny (Novak, Kozomara) (34), 10:2 Fetih (44), 11:2 Vratny (Kozomara, Novak) (45), 12:2 Kozomara (Vratny, Šoba) (45), 13 : 2 Vovk (Fetih) (47), 14:2 Vovk (Žmavc) (52), 15:2 Novak (Vrat-ny, Šoba) (54), 16 : 2 Vratny (Jansik) (59), 17:2 Jasik (60). Izključitve: Triglav osem minut (Rehberger, Trilar, Rehberger, Trilar), Medveščak - Gortan osem minut (Mlinar, Klobučar šest minut).
Triglavani so srečanje pričeli odlično in v 10. minuti srečanja vodili 3 : 0. Gostje iz Zagreba so v prvi tretjini izkoristili dve napaki domačinov in dvakrat zatresli domačo mrežo.
V drugem in tretjem delu tekme se je igralo pred golom Zagrebčanov in domači so kar enajstkrat točno zadeli. Po tekmi je tehnični vodja Triglava Tone Čufar dejal: »Nasprotnik ni bil dorasel domačinom. Še vedno upamo na osvojitev 5. mesta v državnem prvenstvu, to se pravi, da bomo igrali v play offu tolažilne skupine. Čaka nas še nekaj težkih tekem, prva bo že v soboto ob 17.30 v Kranju, ko igramo proti Olimpiji. Želim, da si tekmo ogleda čim večje število navijačev, ki bi z navijanjem pripomogli k zmagi. Tokrat smo igrali prvič brez Viktorja Krutova, ki se vrača v Moskvo, saj ni sprejel naših pogojev.«
J. Marinček
Vabila, prireditve
Davo Karnuar bo predaval v Preddvoru - KUD Matija Valjavec iz Preddvora organizira jutri, 1. februarja ob 19,30 v Domu krajanov v Preddvoru predavanje enega naših najboljših ekstremnih smučarjev Davorina Karničarja. Karničar, predstavnik ekstremnih oziroma alpinističnih smučarjev, bo z besedo in diapozitivi predstavil slovenski višinski smučarski rekord, smučanje z Eigerja in načrte za Ski Ekstrem Alpin. • J. K. Košarkarski spored - V ženski super ligi bodo Kranjčanke jutri v Domžalah igrale z Induplati Domžale, škofjeloška Odeja Marmor pa gostuje pri Kozmetiki Afroditi. Košarkarji Triglava pa bodo igrali jutri, 1. februarja ob 20. uri v dvorani na Planini s Tinexom Medvode. # J. K. Hokejski spored - Danes bo na Bledu ob 19. uri tekma med Bledom Promolineo in Olimpijo Hertz iz Ljubljane, na Jesenicah pa bo ob 18. uri tekma med obema jeseniškima moštvoma, Jesenicami in Acroni Jesenice.
V Triiču drsalni tečaj in hitrostno drsanje - Hokejskodrsalni klub Tržič, ki vzorno skrbi za drsališče za Virjem, obvešča, da bo rekreativno drsanje vsak dan med 17. in 19. uro. Jutri med 16. in 17. uro pa bo na drsališču tekmovanje v hitrostnem drsanju. Prijave bodo sprejemali na drsališču, prijavnina pa bo 30,40 in 50 tolarjev, odvisno od starosti. • J. Kikel Smučarski skoki v Sebenjah - Smučarski klub Tržič organizira v soboto Outri), 1. februarja ob 11. uri na 12-metrski skakalnici v Sebenjah tekmo pinirjev v smučarskih skokih za pokal Cockte za pionirje do 9 let. Uradni trenig se bo začel ob pol desetih. • J. Kikel
V Lomu smučarski tečaj, v Jelendolu sankaško tekmovanje -
Športno društvo Lom pod StoržiČem prireja med 5. in 9. februarjem pri Žitniku v Zgornjem Lomu smučarski tečaj. Te-čajnina bo 800 tolarjev, poravnati pa jo bo mogoče v dveh obrokih. Prijave zbira Anton Meglic, Lom 43 ali zvečer po telefonu 51 - 356. ŠD Jelendol - Dolina pa vabi na sankaško tekmovanje z navadnimi sanmi, ki bo v nedeljo, 2. februarja ob 9. uri. Prijavnina je 100 tolarjev. • J. Kikel
Pokal Davča '92 v Cerknem - Krajevna skupnost Davča vabi na smučarski pokal Davča 92, ki bo v soboto (jutri), 1. februarja ob 10. uri v smučarskem središču Cerkno. Tekma se bo točkovala za pokal Ratitovec 92. Na sporedu bo veleslalom za vse kategorije, od najmalajših cicibanov do najstarejših veteranov. • J. K.
Občni zbor Športnega društva Kondor Godešič - Jubilejni 25. občni zbor bo danes, 31. januarja, ob 19. uri. Na zboru bodo ocenili delo in skušali najti pot iz težava, ki so predvsem finančne narave. Da bi jih nekoliko omilili, bodo 29. februarja organizirali pustno veselico. • J. Starman
Gorenjsko veteransko namiznoteniško prvenstvo - V športni dvorani Poden v Škofji Loki bo jutri, 1. februarja, ob 16. uri prvenstvo Gorenjske v namiznem tenisu za veterane. Organizator tekmovanja bo Namiznoteniški klub Kondor z Go-dešiča. Prijave bodo sprejemali pred začetkom tekmovanja. Igralci bodo razdeljeni v tri starostne skupine: od 40 do 50 let,' od 50 do 60 let in nad 60 let. • J. Starman
Snetni vrtec na Bledu - Sport Ig organizira med ponedeljkom in petkom na smučišču Straža na Bledu otroški vrtec na snegu. Začel se bo v ponedeljek ob 9. uri. Informacije po telefonu 78-315.
Tekmi košarkarjev Radovljice in Kokra Lipja - Koašarkarji Radovljice gostujejo jutri ob 19. uri v Idriji, Kokra Lipje pa igra prav tako jutri v Kranju v dvorani na Planini ob 18. uri z Borovnico. • J. K
Počitniško drsanje
Kranj, 31. januarja - Poslovnoprireditveni center Gorenjski sejem iz Kranja se je skupaj s svojim programskim svetom odločil za organizacijo brezplačnega drsanja na kranjskem drsališču med počitnicami. To bo od ponedeljka do petka vsak dan od 10. do 12. ure. Kranjski športni zvezi pa je dal sejem na voljo med počitnicami brezplačno vsak dan eno uro za tečaj drsanja. Sicer pa vabi sejem na ledeno ploskev vse, ki jih veseli rekreacija na drsalkah. # J. K.
<3	AVTO SOL A Begunjska 10, Kranj
	TEČAJ-VSAK PONEDELJEK
—D	® 216-245
Na Bledu neodločeno - Na torkovi tekmi hokejistov Bled Promoli-nea in Acroni Jesenice je bil izid neodločen 2 : 2. Jeseničani so i zadetkoma Kopitarja in Smoleja vodili z 2 : 0, nato pa sta Rožko* in Anfjorov izenačila. Vnel se je hud boj za zmago, vendar je ostal izid neodločen kljub nekaterim priložnostim. J. K., slika G. Šinik
Plavanje
Na mitingu v Nemčiji
Radovljičanka Alenka Kejžar, ki je z novim letom postala kadeti* nja, je že na prvem tekmovanju odplavala nov slovenski kadetski rekord na 100 hrbtno z 1,08,51.
Radovljica, 27. januarja - V soboto in nedeljo je 350 plavalcev iz 11 držav nastopilo na mednarodnem plavalnem mitingu v Bad Reic-henhallu v Nemčiji. Sodelovali so tudi plavalci iz Slovenije in sicer članice in člani PK Triglava, Ilirije iz Ljubljane, Klime Neptun iz Celja in Radovljice. Alenka Kejžar je postavila nov slovenski kadetski rekord na 100 metrov hrbtno. Naši plavalci so dosegli nesladnje rezultate.
Moški - 400 m kravi: letnik 78 1. Grobovšek (Triglav) 4,30,96, letnik 77: 1. Jurak (Klima Neptun) 4,22,75; 100 m delfin: 2. Madžari* (Ilirija) 1,01,24; 100 m hrbtno: 1. Zupančič (Ilirija) 1,05,69; 100 m kravi: letnik 77: 1. Jurak (KNC) 0,54,73, letnik 74 in starejši: 3. Jurak (KNC) 0,53,81; 100 metrov prsno: letnik 74 in starejši: 1. Vračun (KNC) 1,06,01; ženske - 400 m kravi - letnik 78: 1. Ovčak (Ilirija) 4,50,36, 3. Suhadolnik (Triglav) 4,56,10, letnik 76: 1. Kejžar (Radovljica) 4^1,68; 100 delfin: letnik 79: 2. Kejžar (Radovljica) 1,12,05, letnik 77: 2. Mašič (Radovljica) 1,13,00, letnik 76: 2. Kejžar N. (Radovljica) 1,10,74, letnik 74: in starejše 3. Rob (radovljica) 1,08,13; 100 m hrbtno letnik 79 2. Kejžar (Radovljica) 1,08,51 (rekord Slovenije), letnik 77:1. Voršič (Ilirija) 1,10,88, 2. Mašič (Radovljica) 1,113. letnik 76: 2. Potočnik (Triglav) 1,1231, letnik 74 in starejše: 2. Rob (Radovljica) 1,07,84; 100 m kravi: letnik 77: 3. Voršič (Ilirija) 1,03,63, letnik 76: 2. N. Kejžar (Radovljica) 1,01,43; 100 m prsno letnik 79: 1. Kejžar A. (Radovljica) 1,15,09, letnik 76: 3. Kejžar N. (Radovljica) 1,17,68; 200 m mešano letnik 79: 2. Kejžar A. (Radovljica) 2,29,13, letnik 77: 3 Mašič (Radovljica) 234,43, letnik 74 in starejše: 1. Rob (Radovljica) 23231- • C. Globočnik
Snovvboarding
Pokal Bleda 92
Bled, 28. januarja - Po dveh odpovedanih tekmah za državno prvenstvo v snovvboardingu, bo v nedeljo, 2. februarja, na smučišču Straža na Bledu snowboard tekma v veleslalomu. Tekmovanje se bo pričelo ob 11., prijavite pa se lahko neposredno pred tekmo od 8. do 10. ure.
Tokrat se bodo tekmovalci pomerili za dvojne točke. Tekmova; nje bo štelo za točke državnega prvenstva in hkrati tudi za pokal Ski Open '92. Vozili bodo dva teka, najboljših 30 iz prve vožnje se bo po FIS pravilih pomerilo v drugi vožnji. Za končno uvrstitev bo veljal seštevek časov obeh voženj.
Tekmovanje organizira B. I. S. Surf & Snovvboard klub Bled, v sodelovanju s Ski Open '92. Pokrovitelj tekme je MM Fashion iz Ljubljane. Do te dobrodošle združitve je prišlo zaradi pomanjkanja snega in želje po boljši organiziranosti tekem.
Ta tekma je hkrati tudi obletnica prve snowboard tekme v Sloveniji, saj se je prav na Bledu začela organizirana snovvboard dejavnost-To tekmovanje naj bi preraslo v tradicionalno prireditev. Člani organizacijskega komiteja tekmovanja (Jure Žvan, Primož Černe, Frenk Lukan, Janez Hudovernik) v okviru B. I. S. snovvboard kluba Bled: ne skrivajo svojih ambicij glede organizacije prihodnjih tekem, k' naj bi ob podpori širše javnosti, predvsem Snovvboarding zveze Slovenije in blejskih turističnih organizacij prerasle v mednarodne tekme. Kot pravi član organizacijskega odbora, Jure Žvan, je Straža primerno smučišče za tovrstne prireditve, ima pa tudi nekaj prednosti.
J. Hudovernik
Rokomet
Zaključek gorenjskega prvenstva
Kranj, 31. januarja - V športni dvorani na Planini v Kranju se je v nedeljo nadaljevalo prvo zimsko prvenstvo Gorenjske v rokometu. Sodeluje deset ekip, ki so razdeljene v dve skupini. V prvi skupini so zmagali rokometaši loške Smojke z osmimi točkami pred Preddvorom modri s štirimi točkami, Pekom in Besnico s tremi točkami in Jezerskim, ki so osvojili dve točki.
V drugi skupini so zmagali rokometaši Preddvor beli z osmimi točkami pred Šeširjem in Britofom s petimi, veterani Preddvora z dvema točkama, peti pa so bili rokometaši Save brez točk. Prvi dve uvrščeni ekipi iz vsake skupine se uvrstita v finalno skupino, ostale ekipe pa bodo tekmovale v drugi skupini.
V nedeljo bo finale. Ob 9. uri Peko : Sava, ob 10. uri Jezersko : Preddvor veterani, ob 11. uri Besnica : Sava, ob 12. uri Peko : Preddvor veterani, ob 13. uri Jezersko : Britof, ob 14. uri Preddvor modri : Šešir, ob 15. uri Loške smojke : Pred-
dvor beli, ob 16. uri Loške smojke : Preddvor modri, ob 17. uri Preddvor beli : Šešir if ob 18. uri svečana razglasite^ rezultatov in podelitev poka-j
lov J. Kuhaf
POKAL LOKA
ŠKOFJA LOKA
8.,9. FEBRUAR 1992
JSfllOH OKVIRJEV
R. BITENC, Vodopivčeva 3, 64000 Kranj
OKVIRJANJE SLIK
OKVIRJI, SLIKE, OGLEDALA
DELOVNI ČAS: od 10. -12. in 15. -19. ure, sobota zaprto
• -
t OKVIRJANJE SLIK, OGLEDAL, POSTERJEV t VELIKA IZBIRA OKVIRJEV V VSEH BARVAH t STALNA RAZSTAVNA PRODAJA SUK
RESTAVRACIJA LABORE
MALICE KOSILA PRIREDITVE ZABAVE
Posredujemo ponudbo za pripravo in dostavo toplih obrokov malic in kosil po konkurenčnih cenah od 100 do 3000 obrokov dnevno.
Po Vaši želji organiziramo vse vrste prireditev in zabav v veliki dvorani kapacitete do 6000 udeležencev.
Interesenti lahko dobijo vse informacije pri ISKRA ISI Kranj, d. o. o., Ljubljanska 24 a, Restavracija Labore, tel.: 325-186
UUDSKA UNIVERZA
CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN
KULTURO KRANJ
Staneta Žagarja 1, Telefon 217-481
• Z znanjem tujih jezikov je pot v EVROPO krajša
• S programi preusposabljanja je zaposlitev bližja
• S programi naravne medicine je ohranitev ■ pridobitev zdravja možna
30-LETNA TRADICIJA VELJAVNA POTRDILA PRIJAZNO VABLJENI
Vas vabi v tečaj:
BIO VRTNARJENJA in SADJARJENJA z g. IVANO ŠEGA PRIČETEK: 10.2.1992
/O   ljubljanska banka
OBRESTI, KI OHRANJAJO KUPNO MOČ VAŠIH PRIHRANKOV
VARČEVALNA KNJIŽICA
Namenjena je vsem, ki želite varno in gospodarno naložiti svoj denar.
Varčevanje z varčevalno knjižico je preprosto, upoštevati pa je treba nekaj pogojev:
- denar lahko položite in dvignete v vseh ekspoziturah LB - Gorenjske banke d.d, Kranj,
- začetni polog je 200 DEM, seveda v tolarski protivrednosti, po tečaju Banke Slovenije na dan vplačila (trenutno je ta znesek 7.400,00 SLT),
- začetni polog lahko dvignete le ob saldaciji knjižice,
- druga privarčevana sredstva lahko dvignete kadarkoli po poteku 15-tih dni od pologa na varčevalno knjižico,
- omogočeno je varčevanje različno visokih zneskov, pač odvisno od vaših želja in zmožnosti,
- sredstva se obrestujejo po višji obrestni meri, kot velja za vpogledne vloge, inje enaka mesečni rasti cen na drobno (revalorizaciji),
- obresti se pripisujejo trimesečno.
Prepričajte se. Varčevalno knjižico lahko odprete v vseh ekspoziturah naše banke.
SMUČARSKA SOLA BOHINJ VOGEL
ZA SKUPINE ALI POSAMEZNIKE
- tedenski tečaji
- vikend tečaji
Pod vodstvom demonstratorjev in učiteljev smučanja + snemanje na video, snovvboard.
CENE VEČ KOT UGODNE!
INFORMACIJE - 721-007 ali 723-466 Aljaž Lukman, vodja šole
OSNOVNA SOLA DR. JANEZA MENCINGERJA Bohinjska Bistrica
razpisuje prosto delovno mesto
TAJNICE ŠOLE
Kandidatke mora imeti ustrezno izobrazbo V. stopnje in obvladati delo z računalnikom.
Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidatke pošljejo v roku osmih dni po objavi na gornji naslov. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v osmih dneh.
|r= zavarovalnica triglav
OBMOČNA ENOTA KRANJ d d ,jub|jana
Zavarovalnica TRIGLAV, območna enota Kranj, sporoča vsem zavarovancem, ki imajo sklenjena zavarovanja avtomobilske odgovornosti - obvezno zavarovanje, da od 29. 1. 1992 ponovno lahko potujejo v Avstrijo s svojimi jeklenimi konjički brez zelene karte, torej tako kot pred zapleti: glede veljavnosti oz. uporabnosti zelenih kart, katerih reševanje ni bilo v pristojnosti slovenskih zavarovalnic. Ta najnovejša odločitev sosednje države zajema: stare in nove registrske tablice ter oznake YU in SLO.
Za ostale evropske države veljajo dosedanje rešitve, ki zahtevajo od voznika, da ima ob prehodu meje veljavno zavarovanje avtomobilske odgovornosti in seveda veljavno zeleno karto. Zato priporočamo vsem voznikom, ki potujejo preko meja Slovenije, da pogledajo svojo zeleno karto. Do nadaljnjega je veljavna tista, ki ima v 2. točki IZVIRNIKA napisano besedilo: »2. Izdana s pooblastilom UDRUŽENJA OSIGURAVAJUĆIH ORGANIZACIJA JUGOSLAVIJE, BEOGRAD.« Zelene karta s tem pooblastilom izdajamo od 20. decembra lani.
V kolikor na vaši »zeleni karti« ni napisano to besedilo pod 2. točko, se oglasite na naših poslovnih mestih: v Kranju, na Jesenicah, v Škofji Loki, v Radovljici, v Tržiču ali na mestih, kjer opravljajo tehnične preglede in urejate zavarovanja. Povsod vam bomo brezplačno zamenjali neveljavne zelene karte z veljavnimi. Proti plačilu pa lahko dobi zeleno karto vsakdo, ki je še nima.
V upanju, da so nejasnosti in neprijetnosti zadnjih tednov s tem odpravljene, vam želimo prijetno potovanje, predvsem pa varno vožnjo.
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST!
Zavarovalnica Triglav d. d.
» Ljubljana Območna enota Kranj
JELOVICA
Zaradi povečanih aktivnosti pri obdelavi trga zaposlimo več sposobnih
KOMERCIALISTOV
z višjo oziroma visoko izobrazbo ekonomske smeri.
Informacije daje in ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja JELOVICA LI ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel. 064/631-241.
TRGOVINA
• avtodeli, novi in rabljeni
• avtolaki ACRYL in METAL
• servisiranje karoserijskih storitev
Odslej v zalogi tudi vozila FORD.
LJUBLJANA
INTERNATIONALE SPEDITION razpisuje delovno mesto KOMERCIALNEGA DISPONENTA
Pogoji:
srednješolska izobrazba, nemški jezik
Delo za določen čas (1 leto) - nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom.
Prijave pošljite na naslov: TRANSGLOB KRANJ, Kolodvorska 5, 64000 Kranj v osmih dneh po objavi.
SLOVENSKA KNJIGA d.o.o.
Litijska 38
61000 Ljubljana
tel. 061/443-915, fax. 447-305
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta delovna mesta
PREDSTAVNIK NA TERENU -SLOVENIJA
- 3 delovna mesta Pogoji:
- V. stopnja, izobrazbe - SRS
- delovne navade in izkušnje aktivno znanje slovensekga jezika
- izpit B kategorije in lasten prevoz (ni nujno)
- 2-mesečno poskusno delo
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo objavljenega delovnega mesta naj pisne ponudbe z opisom dosedanjih del pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: SLOVENSKA KNJIGA, Litijska 38, 61000 Ljubljana, Kadrovska služba.
O izbiri bomo kandidate obvestili v dneh po zaključku prijavnega roka.
15
SREDNJA LESARSKA ŠOLA Kidričeva 59 64220 Škofja Loka
objavlja delovno mesto
UČITELJA STROKOVNOTEORETlCNIH PREDMETOV
Pogoji: dipl. ing. lesarstva
Vzamemo tudi pripravnika. Delo razpisujemo za polni in določen delovni Čas. Nastop dela takoj.
Interesente vabimo, da se zglasijo osebno v šoli ali pa pošljejo prijavo z dokazili o izpolnjvanju pogojev v osmih dneh na gornji naslov.
Gorenjska banka d. d., Kranj
ki Agromehanika
Kranj, Hrastje 52 a
POSEBNA PONUDBA AVTOMOBILSKIH PRIKOLIC IN AKUMULATORJEV
• AVTOMOBILSKA PRIKOLICA proizvajalca TEHNIKA BJELOVAR že za 13.000 SLT
• AVTOMOBILSKA PRIKOLICA proizvajalca IMV že za 14.600 SLT
AKUMULATORJI
• ZA OSEBNA VOZILA
• TRAKTORJE
• TOVORNA VOZILA
1»
5*
V ZALOGI IMAMO ORIGINALNE REZERVNE DELE IMT, TOMO VINKOVIČ, TER REZERVNE DELE ZA PROGRAME IZ LASTNE PROIZVODNJE. DOBRO SMO OSKRBLJENI S PROIZVODI UNIOR ZREČE, SATURNUS LJUBLJANA, ISKRA ŽARNICE, ISKRA MALA ROČNA ORODJA... in še marsikaj!
VSE INFORMACIJE DOBITE V NAŠEM POSLOVNEM CENTRU
V HRASTJU ® 326-033,324-035 Trgovina odprta vsak dan od 7. do 17. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
loka kava
ca
>co ca >
ca
£ o
ca
CO
o
o
CO
Ž5'
OD O
3
CAD <
co<
rvi<
CD
okus in aroma vaših želja
DOBER NAKUP JE PRI
»•**(,•-.••*..< Ure-
NAKUP
Samo 1=prava
Plačilna kartica dobrodošla na 10.000.000 prodajnih mestih v Sloveniji in v 170 drugih državah.
Kompas Magistrat - Eurocard Mestni trg 4, 61000 Ljubljana (tel.: 061 212 888,152 222) in vse Kompasove poslovalnice
_U_
petek, 31. januarja 1992
MALI OGLASI, OGLASI
25. STRAN (g©SM^«E2GLAS
ELEKO, delniška družba Blejska Dobrava
zaposli mlajšega strokovnjaka za opravljanje naslednjih del in nalog
ORGANIZATOR RAČUNALNIŠKE MREŽE
Pogoji:
- VI. stopnja strokovne izobrazbe
- poznavanje zgradbe IBM kompatibilnih osebnih računalnikov, poslovnih aplikacij in Netware mreže
- vsaj pasivno znanje angleškega jezika.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo o delu za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave pošljite v osmih dneh po objavi, na naslov: ELEKO, d. d. Blejska Dobrava, 64273 Blejska Dobrava 124.
Republika Slovenija
SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Izvršni svet
Na podlagi 163. člena statuta občine Radovljica (Ur. vestnik Gorenjske, št. 20/83, 3/86, 15/86 in 9/90) in 14. člena Odloka o ustanovitvi javnega podjetja za komunalno dejavnost (Ur. vestnik Gorenjske, št. 9/90 in Ur. list RS, št. 4/91) je Izvršni svet Skupščine občine Radovljica na 53. seji dne 27. januarja 1992 sprejel
SKLEP:
Razveljavi se razpis za imenovanje direktorja Javnega podjetja Komunala Radovljica, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu, dne 17. januarja 1992 in katerega razpisni rok poteče dne 3. februarja 1992.
Štev.: 028-1/92 Predsednik IS:
Radovljica, dne 29.1.1992 Jože Resman, 1. r.
OBČINA ŠKOFJA LOKA Sekretariat za občo upravo in proračun
objavlja
JAVNO LICITACIJO
za dostavni avto - KOMBI KR 130-992, številka šasije 00594394, številka motorja 074633, letnik 1985. Izklicna cena je 150.000 SLT, davčne obveznosti nosi kupec. Licitacija bo dne 6. februarja 1992 ob 9. uri na Poljanski ce-sti2v Škofji Loki. Ogled vozila je mogoč eno uro pred pričet-kom licitacije. Licitacija bo izvedena po načelu »videno -kupljeno«. Kasnejših reklamacij ne upoštevamo. Kupljeno vozilo mora kupec plačati in prevzeti v osmih dneh po licitaciji.
RADIATORJI
JUG0TERM
48
°/<
o
ZNIŽANJE
KIKA ŽIRI 064/692-036
Gospodarska komisija, d. d. MERKUR Kranj Koroška c. 1
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo rabljenih osebnih in tovornih vozil:
1. CIMOS ZX AVANTAGE, letnik 1991, karamboliran, izklicna cena je 200.000,00 SLT in
2. tovorno vozilo ZASTAVA 101 T POLI, letnik 1986, vozen, izklicna cena je 25.000,00 SLT.
Javna dražba bo v torek, 4. februarja 1992 ob 13. uri na parkirišču Merkurja na Kolodvorski c. 5 v Kranju. Prometni davek v izklicnih cenah ni zaračunan. Le-tega plačajo kupci v kraju svojega prebivališča. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Varščino v višini 10 % od izklicne cene bomo sprejemali pol ured pred pričetkom dražbe.
Zastopniki pravnih oseb morajo imeti pooblastilo, kavcijo zavarujejo z bariranim čekom.
Nakup je po načelu »videno - kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec plača kupnino takoj, oziroma v treh dneh po javni dražbi.
I' 117 VJl^MIMI MALI OGLASI
^217-960
Naročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure osebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po telefonu 217-960,218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporoči- ( la lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave ________
za torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure,   APARATI STROJI za petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami uspeh bo Vaši
DOBRODELNI KONCERT ZA DUBROVNIK - Hoteli Kompas in Bled organizirajo v nedeljo, ob 17. uri, v Festivalni dvorani na Bledu dobrodelni koncert za Dubrovnik. Izvajalci: Klapa Lindo (zmagovalci festivala Omiš), Oktet LIP Bled, povezovalec Janez Dolinar. Prodaja vstopnic: recepcija Kompas hotel Bled in turistični agenciji Globtour in Kompas. Poleg koncerta bo na ogled tudi razstava fotografij Mileta Kovača - Dubrovnik v vojni in prikaz videokaset na isto temo. Med odmorom bo organizator počastil obiskovalce s kozarčkom šampanjca.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, atka in dedija
CIRILA BREMCA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjena cvetja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Grmovi, dr. Črnetu za dolgoletno zdravljenje, dr. Mulejevi, dr. Resmanu ter osebju Kardiološkega oddelka bolnice Jesenice za ves trud in nego. Zahvaljujemo se tudi PM iz Radovljice, klubu Maksa Perca, Murki Lesce, tapetništvu Radovljica, pevcem bratov Zupan in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
Radovljica, 3. januarja 1992
36
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša ljubljena
BOŽENA REGOVC
modna kreatorka
Pogreb drage pokojnice bo v petek, 31. januarja 1992,ob 14.30 na pokopališču v Kranju.
Neutolažljiva mati Ivka in ostalo sorodstvo
^5
moderni interieri
SALON POHIŠTVA KRANJ JESENICE
*Sf 064-214-554    -» 064 81-179 222-177 84-091
• PO KONKURENČNIH CENAH
• Spalnice, otroške sobe, regali, sedežne garniture, možnost prihranka tudi več kot
30.000 tolarjev
• Kovinska in medeninasta ležišča iz uvoza
• Kvalitetne jogi vzmetnice Meblo
KOLIČINE SO OMEJENE
delovni čas od 9. ■ 13. in 15. -19. ure, sobota od 9. -13. ure
brother STREICHER
Ž I V A I N l        P l F T M N I      IN OVVERLOCK
?TRQ J|
brother
B 530 OWERLOCK rtBtoATS
4.990.
PRODAJA, SERVIS IN NADOMESTNI DEU ZA VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE VSEH ZNAMK IN VRST
CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL: 9943-463-513648
AVTO ŠOLA
VIKTOR
RAZPISUJE TEČAJ CESTN0PR0METNIH PREDPISOV, KI SE BO ZAČEL V SREDO. 5. 2. 1992 OB 16. URI V PROSTORIH SREDNJE GRADBENE ŠOLE, CANKARJEVA 2 (CENTER MESTA KRANJ). INF. PO TEL.:324-746 MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE
Ugodno prodam 80-litrski kombinirani BOJLER (drva, elektrika). Cena 4.000,00 SLT. fjf 47-358 1029
Barvni TV Iskra, prodam. Informa-cije na g 58-005_1030
TELETEXT Gorenje - ugodna cena I RTV Servis Kert, # 216-945  1036
Prodam nov ŠTEDILNIK kuppers-busch in nov 80-litrski kombinirani BOJLER. Informacije na 9 50-445 _1094
Japosnki VIDEOREKORDER Ma-sadura, star 10 mesecev, prodam za 400 DEM. Ogled po 15. uri. Kr-menjac. Kriška 24, Kranj - Drulov-ka_1104
Prodam mizarsko KOMBINIRKO. Anton Okorn, Cankarjeva 10, Radovljica_1107
Prodam pokončni električni 60-litr-ski BOJLER, g 403-242 1113
Prodam KOMBINIRKO, Sir. 30 cm,
5 operacij. g 67-085_1123
Prodam GRAMOFON Toshiba SRB 2, za 100 DEM, VIDEOREKORDER Toshiba VC 83 G, za 400 DEM in 250-litrsko zamrzovalno OMARO Gorenje, skoraj nerablje-na, za 250 DEM, 9 329-306   1124
Prodam     dvoredni PLETILNI STROJ Regina.* 0601/63-430 _1137
Prodam nov barvni TV, ekran 56, 15%cenejeir 621-765 1141
Zaradi preusmeritve dejavnosti prodam: kombiniran mizarski SKOBELNI STROJ, 4 operacije, šir. 60 cm; mizarsko TRAČNO ŽAGO - pant žaga in mizarski mizni REZKAR.9 70-767, Podbrezje _1U6
Prodam SKOBELNI STROJ - po-ravnalka, debelinka, starejši letnik. Cena po dogovoru, g 66-032 1150
Prodam studijski KASETOFON Phillips in GLASBENI CENTER ITT, 4x100W 57-977_1156
Poceni prodam ŠTEDILNIK (4 + 2). g 324-078_1220
TELEFONSKI APARAT Eta 85, s ta-staruo,  nerabljen, ugodno prodam. Informacije na 9 621-137 _1233
Prodam TRAKTOR Fiat 420 DT. 9
64-258_ 1259
Prodam nov kombiniran ŠTEDIL-NIK Corona (2 + 2). * 622-779 _1264
Prodam barvni TV Grundig, ekran 36 cm, z daljinskim vodenjem, VIDEOREKORDER Akai, star 1 leto, VIDEOREKORDER Panasonic NVJ 40, nov, Sony RECIVER, star leto, dvojni KASETOFON Aivva profe-sional ter ZVOČNIKE Hitachi, 2 x 70 W. 9 328-646, popoldan in zvečer_1265
MOTOR Deutz - 2 cilindra, dve hi-dravlični SVEČI, hidravlično PUMPO in kompletno pogonsko PODVOZJE za bager Lipher, prodam.
Kuraltova 12, Šenčur_1267
Ugodno prodam ŽAGO Dolmar
Dipl. ing. POUČUJE matematiko,,, fiziko in kemijo. * 221-711, int. 613, dopoldan ali 217-817, popoldan_1071
Nudim kvalitetne INSTRUKCIJE iz matematike, za vse stopnje. 9
311-819_ 1110
Izredno uspešno INSTRUIRAM angleščino za Oš in Sš. 9
213-406 _1189
Uspešno INSTRUIRAM matemati-ko za OŠ in SŠ.» 310 803    1200
KUPIM_
Kupim od 7 do 10 dni starega BIKCA simentalca. •» 421 475 1090
Kupim REPO za kisanje. 9 422-641_,_1098
Kupim GOLF, novejši tip ali CITROEN AX; do 8.000 DEM. *
328-924_
Kupim od 10 do 30 dni starega BIKCA simentalca. 9 632-600, Škofja Loka_1218
Kupim KRAVO simentalko, dobro molznico, s teletom ali po teletu. 9 73-464____1222
Kupim LIPICANKO z rodovnikom. Šifra: DOBRO DRESIRANA 1249
112.« 633-601
1271
Kupim 1-sobno Plačilo takojl 9 uri
STANOVANJE. 242-430, po 15.
1256
Kupim večje POMIVALNO KORITO in rabljen Tobijev ŠTEDILNIK na drva, s pečico, g 70-592 1270
Kupim 1 teden dni starega TELIČKA. Gasilska 36, Šenčur, 9 41 -853_1276
Kupim rabljeno MIZO za "pink -pong". * 422-556 1306
Iskreno se zahvaljujem podjetju ŽIVILA Naklo,
predvsem mojim sodelavcem in vodstvu podjetja, za izkazano velikodušnost ob moji invalidski upokojitvi. Andrej Klemenčič Nemilje 12, Zg. Besnica
GLASBILA
Prodam dvoredni SADILEC koruze OLD Luže 31, Visoko_1272
Prodam FREZO za odvzem silaže iz stolpnih silosov, premera od 3 do 4 m. g 65-489_1274
Prodam termoakumulacijsko PEĆ AEG, 5 kW. g 310-139 1275
Prodam barvni TV. j 70-391 1278 Prodam MOTOR KG 93 za pletilni stroj Brother. g 326-043 1291
Prodam novo kombinirano PEČ za centralno ogrevanje Feroterm, 28.000 ccal, 10 % ceneje, 9
403-026_1296
Prodam nov VIDEOREKORDER Tensai, z atestom. Cena 23.000,00 S LT. g 329-891, zvečer       1308
Prodam PEČ kuppersbusch. 4p 215-941 1311
Ugodno prodam novo KiperbuS PEČ. • 213-664
IZOBRAŽEVANJE
Osnovnošolcem pomagam pri UČENJU.» 215-701, zvečer 1052
SATELITSKI TV INDIVID. SISTEMI
• ECHOSTAR SR1500
3 LETA GARANCIJE
ZAHT. DOD. INFORMACIJE
tT 064 45 620
Prodm odlično ohranjene klavirske HARMONIKE, Hohner 120 5 registrov, Hohner 96 9 registrov, Welt-meister 60 5 registrov, kitaro z ojačevalcem, barvni TELEVIZOR Ori-on, ekran 51, polaroid, kamero SU-PER 8. • 620-660 1302
CR. MATERIAL
Prodam suhe smrekove, macesno-ve in borove OBLOGE - OPAŽ, LADIJSKI POD, razne vrste rezanega LESA ter razne strešne LETVE. 9 64-103 _916
Ugodno prodam rabljen BETONSKI MEŠALEC. 9 73-023 1093
Prodam oljni GORILEC, 20 % cene-je; suhomontažne PODBOJE, šir. 80 cm, 60 cm, 40 % ceneje; LEPENKO, 20 % ceneje in italijanske samolepilne PRAGE 9 66-689 1194
Ugodno prodam 32. kvad. m. lepega lamelnega PARKETA, III. klase in 10 kg LEPILA za parket. 9 70-575, po 16. uri 1211
Prodam železne MREŽE, profil 8 cm. Markovič, St. Rozmana 4, Kranj 1293
LOKALI
Izredno poceni prodam VIDEOTE-KO, kompletno ali po delih. Cena
5.900 DEM. 9 46-552_1056
Prodamo PROSTOR, primeren za pisarno ali mirno obrt, v centru Radovljice. Šifra: UGODNOST _1081
V Kranju ugodno oddam v najem MIZARSKO DELAVNICO, z vso opremo, skladiščem, centralnim ogrevanjem in telefonom. Ostalo po dogovoru. 9 310-577      1147
V najem oddam LOKAL v obratovanju, 113.74 kvad. m., v trgovskem centru Deteljica Tržič. Informacije na 9 061/271-467 ali 061/266-267, od ponedeljka do petka, dopoldan oziroma 9 064/58-055, vsak dan popoldan _1159
V najem oddam POSLOVNI PROSTOR, velikost 20 kvad. m. 9 43-393_1198
V središču Lesc oddam v najem novo opremljeno, vpeljano SLA-SČIČARNO. 9 726-833 1209
V Preddvoru prodam PROSTOR, primeren za lokal, v izmeri 50 kvad. m. 9 068/85 843, popoldan
_1253
Sprejmem PARTNERSTVO, prodam ali oddam v najem specializirani TRGOVINI, na Jesenicah in Kopru, z odlično vpeljanim programom. «79-933 1307
GLAS   26 STRAN MALI OGLASI
Petek, 31. januarja 1992
PEUGEOT TAIBOT
BRODNIK
• PRODAJA.
DELI IN SERVIS Beljak/ Villach
Klagenturterttf 17 Tel N4J 4242-243M
PRIDELKI
OBVESTILA
IZDELUJEMO kovinske mreže -"gavtre" za zaščito kletnih oken in vrat. « 82-104 418
Gorenje, Samsung - RTV Servis "Orbiter",« 216-945,_1037
POLAGANJE tapet, BELJENJE in PLESKANJE, « 403-242 1116
POPRAVUAM lovsko in zračno orožje. « 324-457_1138
IZPIS teksta, laser ali matrični ti-skalnik. g 872-095_1139
KRZNARSTVO - Kranj, Jenkova 4. SE PRIPOROČAMI_1212
Armal PIPE, vseh tipov, po zelo nizki cenil « 801-166_1230
Daljinski za vaš TV vam priskrbi-mo.g 218-210_1240
ZGODOVINA NAKLANSKE FARE (skupno z zgodovino Dupljanske in Goriške fare), ki jo je davnega 1885. leta spisal naklanski kaplan Ivan Vrhovnik, bo v ponatisu izdana v sredini marca t. I. Prednaročila in informacije: Knjigarna "Simon Jenko" Kranj; Janez Pavlin, Pivka 13, Naklo, « 48-734; Milena Hafner - Jerič, Sp. Duplje 7/a, « 47-419, Ivan Jekovec, Gostilna "Stari Mayr, Kranj, g 222-197
OBLAČILA
Prodam ročno pletene NOGAVICE, iz domače volne. « 45-502
Prodam ženska in otroška OBLAČILA. « 215-941 1313
Prodam rumeno KORENJE. « 422-272_1127
Semenski in jedilni KROMPIR de-zire, prodam. Rozman, Poljšica 4, Podnart, « 70-164_1246
Prodam SENO. « 77-170 1279
POSESTI
Veliko KMETIJO prevzamemo. Možnost preužitka ali obročnega odplačila, g 061/372-944 1205
Prodam ali menjam stanovanjsko HIŠO z lokali, zazidljivo PARCELO v okolici Kranja.« 217-918 1227
Prodam GARAŽO. Bijelić, Zl. polje 2/a, Kranj_ 1228
Ugodno prodam GARAŽO v Šorli-jevem naselju. "S" 403-301 1295
Starejšo HIŠO ali zidani VIKEND na gorenjskem, kupim. « 242-277
PRIREDITVE
Duo IGRA na ohcetih in zabavah. « 46-137 1238
Praktični tečaj
PEKA KRUHA
Kdaj? 6.2.1992 (1. skupina) 7.2.1992 (2. skupina) Cena: 950,00 SLT (z živili) Prijave: LU ŠKOFJA LOKA 621-865 in 622-764
POZNANSTVA
Prosim, da se mi oglasi dekle, staro okrog 30 let, po možnosti s sliko. Šifra: DOM POD STREHO 1217
OTR. OPREMA     RAZNO PRODAM
Otroško POSTELJICO z jogijem, prodam« 215-208_1114
Prodam kombiniran otroški VOZIČEK Peg Voila, malo rabljen. « 70-333_1149
Prodam športni otroški VOZIČEK Mc Claren in zložljivo otroško PO-STEUICO. g 328-685 1197
Prodam italijansko otroško STAJICO. Informacije na « 621-137
ORTNER
BELJAK   / VILLACH
® TOVOTA
ZEHENTH0FSTR. 26
Tli 9943 4242 41310
• Lm rt rt
• PICC0STRASSE 42
TU 9943 4242 28494
OSTALO
Nujno iščem POSOJILO - 10.000 DEM. Vrnem 20.000 DEM v enem letu. Šifra: POGODBA_1_177
Prodam PRIPRAVO za vezanje bu-tar. Grašič, Gorice 53, Golnik 1181
KOVČEK Samsonite, največji, odlično ohranjen, prodam. Oldhamska 10, Kranj, g 213-406_1188
Ugodno prodam mizarsko OKOVJE« 78-818_1235
Prodam avtomobilsko PRIKOLICO, malo rabljena. Grenc 2, Škofja Loka, g 632-094_1251^
Prodam VRSTNI RED za globinski sesalec Vorvverk. « 67-392 1255
Prodam PRTLJAŽNIK za smuči. « 215-941 1312
STORITVE
Prodam 1 leto staro 2.000-litrsko CISTERNO za olje, z vsemi priključki, za 16.000,00 SLT, ugodno: 3.200 kosov OPEKE BH 6 in 30 vreč bele MIVKE ter dva MOTORJA za pralni stroj Gorenje. Rozman, Sko-kova 11, Kranj - Stražišče 1089
Prodam REGAL Una, SEDEŽNO GARNITURO, PRALNI STROJ, HLADILNIK, zamrzovalno SKRINJO in električni ŠTEDILNIK, vse Gorenje ter električni RADIATOR. Arsenič, Tomšičeva 18, Kranj 1122 Prodam TAM 2001 kiper, registriran do oktobra 1992, VALJAR Bo-mag 60 in originiralno PRIKOLICO za prevoz valjarjev, do 1.200 kg.
« 242-283_TI35
Prodam bukova DRVA in Z 750, starejši letnik, neregistrirana. «
65 366_1162
Ugodno prodam dobro ohranjen TOVORNI AVTO Mercedes 11-13 kasonar, dve GUMI 9-0 R 20, dve GUMI 175/14 in Z 101, po delih ter LES za ostrešje, BANKINE in PUN-TE. g 49-379_1191
STAN, OPREMA
Prodam MIZE, dim. 150 x 80 cm in polkrožne STOLE; vse iz masivnega borovega lesa. « 44-050 1103
Zelo ugodno prodam dobro ohranjeno BANJO, bele barve. Infor-macije na g 65-918_1144
Prodam POHIŠTVO za otroško sobo. « 422-086_1154
Prodam SPALNICO, g 211-548
Prodam ročno izdelano SPALNICO. Cena po dogovoru. Jeklič, Lip-
ce 26, BI. Dobrava_1182
Ugodno prodam ohranjeno kotno SEDEŽNO GARNITURO (trosed, dvosed in kot), « 326-538 1221
Termoakumulacijsko PEČ, 3.5 kW, s programsko uro, poceni prodam. Informacije na g 621-137 1232
Prodam KUHINJSKE ELEMENTE in sobno POHIŠTVO. « 85-483
TV VIDEO AVDIO SERVIS! Smled-niška 37, Kranj, « 323-159 25
J & J TV, VIDEO, HI-FI Servis! Smledniška 80, Kranj, « 329-886
AVTOKLEPARSTVO " Obnova VW, Zastava kombi in ostali. Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica. g 75-807_739
Nudimo izdelavo, montažo in popravilo LAMELNIH ZAVES, ŽALU-ZIJ, PLISE ZAVES, ROLOJEV in ROLET. Roletarstvo Nograšek, « 064/43-345 ali 061/50-720, « - fax 061/651-247__1015
POPRAVILA in VZDRŽEVANJE no-tranjih in zunanjih kovinskih ograj. IZDELAVA in MONTAŽA različnih pločevinastih vrat, streh in kap na dimnikih in na kotlovnicah. « 58-347_ 1087
Hitro in po konkurenčnih cenah vam nudim AVTOKLEPARSKE STORITVE. Kurirska pot 6/a, Kranj - Primskovo, « 242-642        1105
Zasebniki, podjetja v družbeni lasti! SLIKOPLESKARSKA DELA z novimi materiali, opravim v dogovorjenem roku. Zimski popust! « 403-242_ni2
RTV SERVIS Porenta, Breg ob Sa-vi 75, Kranj, « 401-347 1126
MONTAŽA "A" kanala in POPRAVILO anten, g 57-420 1140
Kvalitetno NAPELJUJEM centralno in vodovodno instalacijo. « 73-186__1203
IZOLACIJA cevi, KROVSKO - KLE-PARSKA dela, g 79-043 1236
Če imate težave z VODOVODNI INSTALACIJO ali v zvezi z njo, nas pokličite in odpravili jih bomo? Ugodni plačilni pogoji! "Fontana" d.o.o., Bled, g 50-907_1247
NOVO! NOVO! NOVO! Takojšnja MENJAVA olja. Avtomehanika Podboršek, Struževo 1, Kranj, « 218-741_1266
POLAGANJE keramičnih ploščic. « 49-521 1286
SDK - Podružnica Krnj, Slovenski trg 2, kupi dve 1-sobni STANOVANJI, s centralnim ogrevanjem, v Kranju. Eno od teh mora biti v pritličju. Ponudbe na telefax: 214-851, i nt. 339_1242
Ugodno prodam 2-sobno STANOVANJE v Preddvoru. « 068/85-843, popoldan_1252
Mamica s 3-letnim otrokom, nujno išče STANOVANJE ali SOBO, lahko opremljeno. Mesečno plačilo! Lahko pomagam v gospodinjstvu. « 622-183, od 8. do 14. ure (Milena)_1254
Zamenjam 2-sobno STANOVANJE, 67 kvad. m., za 1 -sobno. « 328-057_1262
Prodam 2-sobno STANOVANJE na Planini.«1 327-145 1287
VARSTVO
Iščem VARSTVO za fanta, na Planini I., od 1. 4. 1992 dalje. « 329-343__1175
VOZILA DELI
Zimske GUME s platišči, za VW, skoraj nove, prodam. « 57-933
JUGO 45, prodam po delih. « 215-459_1115
Prodam novi zimski GUMI s plati-šči za 126 P. g 75-202 1142
Prodam nov ŠTARTER za Z 101, 25 % ceneje, g 631-739_1216
Prodam LADO 1200, letnik 1973, komplet, za dele. « 77-582 1224
Prodam zimski GUMI s platišči,
dim. 155/15. g 50-531_1237
Nove REZERVNE DELE za Mercedes 11-13 in 12-13, poceni prodam« 621-154_1305
Poceni prodam strešni AVTOKOV-CEK 225 x 80 cm. « 064/692-644 (popoldan), Kavčič
prodaja uvoženih  ^_   avtonrobilov /»Jjjrf Kranj
^ Janka Puclja 9 Kranj
POSREDNIŠKO PODJETJE d.o.o.
Tel.: 064/325-981 Fax: 064/325-981
Posredujemo pri prodaji novih uvoženih avtomobilov. Naročite takoj, dobava po 3. februaraju 1992 (nove davčne stopnje). Dostava na dom z urejenim tehničnim pregledom vašega vozila. Ob nakupu novega avtomobila poskrbimo tudi za vaš rabljeni avto. Nudimo vam naslednje znamke avtomobilov:
RENAULT, FORD, VOLKSWAGEN, OPEL, NOVI GOLF IN ZNOVA VSI MODELI JAPONSKIH VOZIL
Posredujemo tudi pri prodaji'rabljenih vozil vseh znamk. Vse informacije dobite na telefon in fax. 064/325-981 od 8. do 17.
ure, sobota od 8. do 12. ure, ali se oglasite osebno v agenciji, ulica Janka Puclja 9, Kranj.
Ugodno prodam generalno prenovljeno Z 1300, letnik 1978. «
310- 577_1H8
Prodam Z 750, letnik 1989, registrirana do junija, karoserija obnovljena. Cena 600 DEM. Miran Grošelj, Selo 16, Žiri 1151
Zaradi odkupa stanovanja prodam LADO Samaro, letnik 1987. Rodić, Jaka Platiše 1, Kranj - Planina II.
Prodam KOMBI 850, obnovljen, le-tnik 1983, registriran za 6 oseb. Peter Banič, Hotavlje 34, Gorenja vas, « 68-181 1158
Prodam CITROEN GS Club, letnik 1974. g 213-138_1J60
Ugodno prodam VW 1300, letnik 1971,  registriran  celo  leto. «
311- 380 1161
Prodam JUGO 55 AGV, letnik 1987.« 217-857, popoldan 1163
Auto-Krainer
CELOVKC, ROSENTAUERSTRASSI 102. TSL.: 0943-403-21413
STANOVANJA
Hišo v škofji Loki prodam. Ugod-
no. g 064/633-312_
Prodam GARSONJERO v Radovljici. Lepa in mirna lokacija. Cena 29.000 DEM. Informacije na « 723 403 1080 VOZILA
3-sobno konfortno STANOVANJE zamenjam za dve manjši, šifra: NASELJE_1082
Ugodno prodam lastniško STANOVANJE, 32 kvad. m., v okolici Kranja.« 215-459 1088
VELIKA IZBIRA
NOVIH AVTOMOBILOV   / A i iAl
EKSPORTNE CENE
GOVORIMO SLOVENSKO
V najem oddam 2-sobno STANOVANJE v Kranju - Planina. Cena po dogovoru.« 325-396 1096
Najamem STANOVANJE s telefo-nom v Kranju. « 221-444
Prodam novejše 1-sobno STANOVANJE s kabinetom, 53 kvad. m., na Planini III., nizek blok, I. nadstropje. Vseljivo takoj! Šifra: MA-REC 1992_1_m
Par išče manjše STANOVANJE ali GARSONJERO, na relaciji Kranjska gora Radovljica. « 061/612-281_1J30
Opremljeno GARSONJERO v Kranju, oddam v najem. « 327-920, od 17. do 19. ure_1167
Novejše 2-sobno družbeno STANOVANJE, v bližnji okolici Kranja, zamenjam za dve manjši enoti. « 41-513_ 1184
Zakonskemu paru brez otrok ali dvema dekletoma oddam v najem SOBO s kuhinjo. Šifra: LEPA PRI-LOŽNOST_1186
1-sobno STANOVANJE, 40 kvad. m., v Škofji Loki, prodam, « 631-295_1201
Zamenjam 1-sobno solidarnostno STANOVANJE na Golniku, za večje v Kranju, « 46-707 1210
Z 101 GTL, fetnik 1986, 19.500 km, prodam. « 50-726_761
Prodam ali menjam OPEL KA-DETT, letnik 1984. g 70-456 860
Prodam poškodovano LADO 1200 S, letnik 1985. Vidmar, Šempeter-ska 30, Kranj - Stražišče 1068
Ugodno prodam BMW 2002. «
217-810_1092
Ugodno prodam VW Corado V 16, letnik 1990, 10.000 km. g 45-316
Prodam Z 101, prvi lastnik. Cena 3.000 DEM, g 633-030 1102
Prodam Z 850, letnik 1984, spredaj karambolirana. Marjan Kralj, Pe-vno 7, Škofja Loka_1109
GOLF JXD, letnik 1989, prevoženih 77.000 km, prodam. « 59-159
Ugodno prodam VISO Club, letnik 1982 in MOTOR za Z 101 Konfort, letnik 1980, 60.000 km, z dokumen-ti. « 325-950_U25
Prodam terensko VOZILO ARO 4 x 4, letnik november 1988. « 212-716_1J29
Prodam AUDI 80, letnik 1974. Te-hovnik, Sp.Senica 27, Medvode Ugodno prodam LADO Samaro, letnik 1988. OP 633-178 1132 Prodam R 12. Cena 700 DEM. Mi-kac, J. Platiše 3, Kranj_1136
Prodam Z 101, letnik 1979, nevozna. Cena 250 DEM, g 631 -364 ŠKODO 120, letnik 1979, poceni prodam.« 79-028 1145
Prodam R 4 GTL, letnik 1987. «
326-782_1166
Prodam NSU 1200, vozen, registriran do 28. 3. 1992. Cena 600 DEM. g 328-200_1168
Prodam  R  4,  letnik  1985. «
218-035_1170
Prodam LADO 1200, letnik 1979, dobro ohranjena, g 632-967 1171
Prodam Z 750, letnik 1985, registri-rana do aprila 1992. Cena 700 DEM. Tupaliče 65, Preddvor   1174
Prodam GOLF JGLD, S paket, le-tnik 1985. Kunstek, Hotemaže 44, Preddvor 1176
Ugodno prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1981, pravkar registrirana. « 84-592_1179
Prodam JUGO 45, letnik 1983, registriran do maja 1992. Cena 1.000 DEM. Jeklič, Lipce 26, BI. Dobrava
Prodam LADO Samaro, letniki 1988 ali zamenjam za Jugo 55, star do 2 leti. Menjava po dogovoru. « 215-129_1185
Prodam R 4, letnik 1988.« 74-385 _1_187
Prodam OPEL KADETT, 1.200 ccm, starejši letnik, « 84-734       1195
Prodam GOLF diesel, letnik 1989, bele barve, g 328-685_1196
R 4 GTL, letnik 1989, 28.000 km, registriran do septembra 1992, rdeč, odlično  ohranjen,  prodam. «
82-508_ 1202
Z 750, letnik 1984, dobro ohranje-na, ugodno prodam. Sp. Brnik 76, Cerklje 1206
JUGO 45, karamboliran, letnik 1987, prodam celega ali po delih. g 79-749_1208
Prodam GOLF JXD, letnik 1989. Cena 14.500 DEM, g 216-683 1214
Tovorno VOZILO, z dvigalom za nakladanje lesa, ugodno prodam. « 068/42-163, ob delavnikih, od 14. do 18. ure 1215
Prodam AUDI 80, letnik 1977. Vi-čič, Planina 73, Kranj_1223
Prodam AUDI 80, letnik 1974 ali menjam za cenejši avto. « 70-780 _1229
Prodam GOLF diesel, letnik 1983. Razgledna 14, Bled_1234
FORD, letnik 1974, neregistriran, prenovljen, izredno ohranjen, metalne barve, z vlečno kljuko, ugodno prodam. Informacije na « 061/453-498_1241
Prodam Z 750, letnik 1971, primerna za rezervne dele. Fajdiga, Zg. Duplje 58.« 47-146_1245
Prodam dobro ohranjen R 4, letnik 1979.« 41-240_1257
Z 126 P, letnik 1981, prodam. « 218-639_1260
Prodam VW KOMBI BUS diesel, letnik 1985.« 620-805 1263
Karamboliran GOLF diesel, letnik 1987, prodam« 633-381 1269
Prodam GOLF letnik december 1982, prva barva, prevoženih 83.000 km, registriran celo leto. Cena po dogovoru. Ogled v petek in ostale dneve, popoldan. Sorska 1, Kranj - Drulovka (Brane) 1273 R 4, letnik 1988, prodam. « 49-565_1282
Prodam Z 128 CL, letnik 1986. In-formacije na « 78 832_1284
Prodam OPEL Corso 1.5 diesel, letnik^.« 401-143_1285
Prodam JUGO 45, letnik 1985, registriran do oktobra 1992, zaleten, celega ali po delih. Lidija Koblar, Savska 4/a, Lesce 1290
Prodam R 21, kovinsko zelene barve, letnik 1990. Cena 18.500 DEM. « 78-774_1292
Ugodno prodam Z 850, letnik 1982. Ogled popoldan. Lovro Skumavec, Kamna gorica 51 1294
PRODAJA novih vozil - LADA in DAIHATSU, vsi modeli! "Tehno-car" d.o.o. Škofja Loka, Tavčjarje-va 17,« 632-840_1297
Prodam OPEL Kadett 1.3, letnik 1987, 39.000 km, bele barve, 12.500 DEM« 46-622_1299
Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, cena po dogovoru. « 73-064 1301
ZAPOSLITVE
Zaposlim KV ŠIVILJO, z obvezno prakso, vajeno vseh faz del v kon-fekciji.« 45-316_1101
Vsem, ki želite uspeti, ste komuni-kitavni in prodorni; nudim honorarno DELO. Vse informacije danes, med 18. in 20. uro. Frelih, Vrb-nje 47, Radovljica 1108
M,'.; AUTOHAUS SUDRING g/
Aspernia
CELOVEC, SUDRING 332, Tel.: 9943^463-37238
NOVO: OPEL ASTRA
že od neto ATS 125.000.-
t VELIKO SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV
IN DODATNE OPREME • HITER IN TEHNIČNO BREZHIBEN SERVIS
Petek, 31. januarja 1992
MALI OGLASI, OGLASI
27. STRAN .^mm^mžGLAS
VIKEND ŠOLA NEMŠČINE
• za odrasle © za dijake
Inf. po tel.:621-998, KON
Škofja Loka, Podlubnik 253
Spretna ŠIVILJA išče redno zaposlitev« 78-351, Bled_1119
Honorarno zaposlim simpatično mlajšo NATAKARICO za popoldansko delo, iz Radovljice ali okolice. Informacije: "Čebelica", Linhartov trg 16, Radovljica       1120
Sprejmem DELO za Knakar 600 kg.« 311-284_1133
Prijetno dekle, ki ima veselje za delo v gostinskem lokalu, takoj ZAPOSLIM. Možnost bivanja v stanovanju. Gostišče Pavovec, Mengeš. « 737-936 in 737-777
_1134
Redno ali honorano takoj zaposlimo izkušenega RAČUNOVODJO *a vodenje gostinstva, trgovine in Proizvodnje.« 242-594 1165 Takoj zaposlimo KV KUHARJA.
«^77-458 _1V72
Zaposlim DELAVCA za priučitev na gradbenih strojih, šifra: SAMO
POGODBENO_1J92
Več DELAVCEV - akvizitersko delo - potrošni artikel, potrebujemo. Dober zaslužek!« 73-172 1204
Honorarno ZAPOSLIMO kuharico, za kuhanje malic.« 422-700 1207
Odlično plačano DELO zastopniške dejavnosti. « 327-058, od
lg.15do 20.15_1213
Mlada upokojenka, z izkušnjami na področju organizacije in poslovanja, sprejme honorarno DELO. Šifra: IZKUŠENA_1250
V delovno razmerje sprejmemo Pet ZASTOPNIKOV, za zastopniško delo na področju Gorenjske in Ljubljane z okolico. Informacije na « 59-063, v petek, med 9. in 15. uro_1281
Visok zaslužek pri honorarnem DELU nudimo osebam, ki nimajo redne zaposlitve ali so na "čakanju" ter niso starejši od 40 let. Izplačila honorarja vsak tedenl Lasten prevoz obvezen! Kličite na « 47-415, danes, od 16. do 20. ure
_ 1298
Fanta za PEKO pizz, honorarno zaposlimo. Informacije na « 52-055 _1304
Zasebno podjetje nudi DELO sposobnim dekletom in fantom, za prezentacijo zanimivega artikla. Zelo dobro plačilo! Šifra: PREZENTACIJA 1309
Prodam 8 mesecev starega čisto-krvnega črnega PUDLA. « 84-365
Prodam 300 kg težkega BIKCA. « 65-342__1092
Prodam 1 teden dni starega črno-belega BIKCA in 100 kg težkega BIKCA. Hraše 30, Lesce 1095
Prodam 2 leti starega VOLA za zakol. Dvorska vas 30, Begunje 1097
Prodam 8 tednov staro TELIČKO simentalko« 66-134__1099
Prodam domače KUNCE, za na-daljno rejo ali zakol. « 73-914
Prodam mlado KRAVO, dobra mlekarica. Gregorc, Jelovška 8,
Radovljica_1128
Prodam plemenskega KOZLA. Ivan Bokal, Zminec 23, škofja Lo-ka,« 620-160_1163
Prodam KRAVO simentalko, ki bo konec februarja drugič telila. Črnivec 19, Brezje 1155
Prodam 3 tedne staro črno belo TELIČKO. « 68-251_1164
Prodam 10 dni starega BIKCA. « 312-407_1169
PRAŠIČKE, težke od 20 do 30 kg, prodam. Krivic - Resman, Zgoša 22, Begunje_1183
Prodam PRAŠIČKE in PRAŠIČA za zakol. Sv. Duh 41, Škofja Loka _1190
Prodam dv8 PUJSKA, težka po 30
kg« 725-174_1193
Brezplačno oddam črno-belega KUŽKA, manjše pasme. Alpska c. 1, Lesce_1199
Prodam 14 dni staro TELIČKO fri-zijko. Jagodic, Zg. Brnik 105, Cerklje_1219
Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA. « 70-710_1225
Prodam 10 dni staro črno-belo TE-LIČKO. Sr. vas 55, Šenčur 1226
Prodam 6 tednov staro TELIČKO simentalko. Zg. Brnik 23, Cerklje
Poceni prodam 1 leto stare KOKOŠI nesnice, za zakol ali nadaljno rejo. Voklo 63, Šenčur_1243
Prodam 110 kg težkega TELETA. « 065/79-702_1244
Prodam PUJSKE. Bohinc, Zg. Brnik 57/a, Cerklje 1248
ŽIVALI
Rjave JARKICE ter PRAŠIČE za rejo ali zakol, prodam. Stanonik, Log 9- Škofja Loka, « 65-546 1085
Prodam 422-739
TELETA za
zakol. « 1277
Prodam jalovo TELICO, za zakol ali nadaljno rejo. « 70-217 1280
JARKICE rjave, prodam. Fujan, Hraše 5. Smlednik. « 061/627-029 _1283
Prodam 9 mesecev brejo KRAVO simentalko, drugo tele. Sr. vas 12, Golnik _1288
Prodam MESO mlade govedi. Sr. vas 45, Šenčur_1289
TELICO za zakol ali polovico MESA, prodam. Porenta, Crngrob 5, Žabnica_1303
Prodam KRAVO simentalko, s teletom. Pogačnik, Otoče 21, Pod-nart 1310
t
ZAHVALA
Ob žalostni smrti moža in očeta
IVANA DOBNIKARJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Zahvaljujemo se tudi DO Triglav konfekciji Kranj, OZ Kranj, GD Sp. Brnik - Vopovlje ter fantom iz Sp. Brnika in Vopovelj. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevskima zboroma za lepo petje, govorniku in vsem, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Majda, sinova Robert in Miro
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
JURIJ HUDOBIVNIK st.
upokojeni šolski hišnik
Dolgoletnega vestnega sodelavca bomo trajno ohranili v spominu.
Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj
t
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
ROBIJA ŠAFARIČA
z Bleda
se iskreno zahvaljujemo za vso skrb in nego osebju Onkološkega inštituta Kliničnega centra, kot tudi osebju ZD Bled, g. župniku za lepe poslovilne besede ter vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za nesebično skrb in ljubezen, ki jo je poklonila Robiju Mateja ter njeni sorodniki!
Mamica Liza, ati Drago, sestra Suzana z družino in Mateja
ZAHVALA
Ob smrti drage mame
MARIJE DOBNIKAR
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za podarjeno cvetje ter izrečena sožalja. Zahvala g. dekanu in g. Marjanu Zupancu za opravljen pogrebni obred ter sosedom g. Ivanki, Lojzki, in Marici za pomoč ob njeni bolezni. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti!
ŽALUJOČI: Domači Kranj, Jesenice, 22. januarja 1992
ZAHVALA
Če v onem času ne bilo bi nas, še večji kos slovenske zemlje bi odtrgal tuji plaz.
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, starega očeta in brata
ALBINA KOSELJA
roj. 1897 borec za severno slovensko mejo
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo osebju Diabe-tološkega oddelka UKC v Ljubljani in Zdravstvenega doma Kranj za skrb ob njegovi bolezni. Posebna zahvala gre g. župniku za tolažilne besede in lepo opravljen cerkveni obred in sosedom Petkovim in Hlapčarjevim za nesebično pomoč. Posebno pa se zahvaljujemo Orešnikovim. Zahvaljujemo se tudi pevcem za zapete pesmi, sodelavcem ETP Kranj, Internih klinik Zaloška c. Ljubljana, Zdravstvenega doma Kranj, nosačem in vsem, ki ste mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti naše drage tete, svakinje, tašče, stare mame in prababice
MARJANE NAGLIC
roj. Kovač
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala sosedi Zofki za vso pomoč in obiske med njeno boleznijo. Hvala g. župniku za pogrebni obred, Društvu upokojencev Preddvor in Zvezi borcev Visoko. Hvala uslužbencem Doma Petra Uzarja Tržič za nesebično pomoč. Iskrena hvala Stanetu Zupanu in Milki Ropretovi za vso pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
Hotemaže, 15. januarja 1992
ZAHVALA
V 71. letuje tiho odšel dobri in nepozabljeni
ALOJZ PROSTOR
Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu lajšali trpljenje med boleznijo. Posebna zahvala dr. Bavdku, dr. Pavlinovi in osebju bolnice Golnik. Zahvaljujemo se tudi sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem, čebelarjem, ki ste nam izrekali sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegov tihi dom. Zahvala tudi govornikom in za zapeto Tišino. Vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi njegovi, 20. januarja 1992
V SPOMIN
Minilo je žalostno leto dni. zapustil dom in Tvoje drage si, na Tvojem grobu rožca le cveti, ki grenka solza jo rosi.
1. februarja mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, dobri oče, stari oče in brat
FRANC LOKAR
Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se ga spominjate, iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Vsi ljudje so prah, nekateri so zlat prah. J. N. Sheed
Ob nenadni izgubi ljubljenega moža, očka in dedka
SAŠA KUMPA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili toliko lepega cvetja. Hvala vsem za izrečena sožalja. Prisrčno se zahvaljujemo za tolažilne in poslovilne besede g. župniku Poldu Zundru iz Železne Ka-ple, Hanzu Weissu, dr. Cenetu Avguštinu in Alenki Bole Vrabec ter častni straži njegovih sodelavcev in za čuteče zapeto pesem Rož, Podjuna, Zilja in pretresljivo Tišino. Vsi njegovi Kranj, 13. januarja 1992
t
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta, strica, tasta in brata
PETRA OREHARJA
roj. 1903, iz Predoselj 4
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih zadnjih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala g. župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilni govor, pevcem za prelepo petje, vsem sorodnikom in znancem ter društvom in Krajevni skupnosti za izrečena sožalja in podarjeno cvetje.
VSI NJEGOVI
Predoslje, 25. januarja 1992
Z bolečino v srcu sporočamo vsem, ki ste ga imeli radi, da nas je nenadome zapustil naš dragi ATA
VIKTOR KISOVEC
mesarski mojster v pokoju
Na zadnjo pot ga bomo pospremili danes, v petek, 31. januarja 1992, ob 15. uri na kranjskem pokopališču.
Vsi njegovi
Kranj, Ljubljana, 27. januarja 1992
SLOVENIJA IN SVET
Premier in minister sta se spet sporekla
Medtem, ko nas je priznalo že 42 držav in priznanje napovedujeta tudi Rusija in Turčija, in ko imamo sklenjenih že nekaj sporazumov o vzpostavitvi diplomatskih odnosov, zunanje ministrstvo nima denarja za odprtje veleposlaništev in za nastavitev njihovega osebja.
Ker ima tudi Ljubljana težave s prostori za tuje ambase-da, se zna zgoditi, da bodo nekatere države odpirale skupna veleposlaništva za Slovenijo in Hrvaško v Zagrebu ali pa celo v drugih sosednjih državah. Nasploh pa slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel tarna, da ni denarja za odprtje ambasad na tujem. Dokler se to vprašanje ne uredi, imenovanje novih veleposlanikov nima nobenega smisla.
Torkova seja skupščinske komisije za mednarodne odnose in ločeni novinarski konferenci, ki sta jih sklicala predsednik vlade Lojze Peterle in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, so potrdile, da se odnosi med vlado in zunanjim ministrstvom niso zboljšali, in da sta si premier in zunanji minister spet skočila v lase. Dr. Rupel je napovedal odstop (nasploh ga Peterle kar naprej meče iz službe, je dejal), če se bo dvotirnost v zunanji politiki nadaljevala. Pristojna skupščinska komisija je sklenila, da mora zunanja politika skladno z zakonom potekati samo prek zunanjega ministrstva, če pa se ta sklep ne bo uresničeval, bo o zadregah slovenske zunanje politike spregovoril parlament. Komisija je sklenila, da je treba z odprtjem veleposlaništev vse dosedanje biroje zapreti, saj dvotirnost ni potrebna.
Temperaturo je dvignilo obvestilo predstavnika Slovenije v Washingtonu dr. Ernesta Petriča, da mimo njega, Bili Bader, profesor na standfordski univerzi, organizira obisk Peterleta v ZDA. Če se bo tako početje nadaljevalo, je dr. Petrič zagrozil z odstopom. Premier Peterle je to informacijo zanikal. Drug sporni primer pa je še vedno donedavni vodja slovenskega biroja na Dunaju Karel Smolle. Peterle, Rupel, Šinkovec in Smolle so se dogovorili, da bo Smolle častni konzul v Celovcu, da bosta uslužbenki biroja ostali v službi na novi ambasadi na Dunaju, kamor je bila imenovana dr. Katja Boh, v pol leta pa nj bi se rešil tudi status tiskovnega predstavnika biroja Boruta Sommereggerja. Peterle meni, da ministrstvo dogovora ni uresničilo in zato vlada o tem v torek ni sklepala, Smolle pa mora povedati, če takšno rešitev sprejema. Dr. Rupel pa trdi, da je ministrstvo svoje obveznosti izpolnilo. Skupščinska komisija pa se je nagibala k mnenju, da častnega konzula v Celovcu ne potrebujemo, saj imamo reden konzulat in je vse skupaj podobno sklepanju gnilih kompromisov.
Nemčija ostaja naš zaveznik
Takšno zagotovilo je dal nemški kancler Kohl predsedniku slovenske vlade Lojzetu Peterletu med zadnjim obiskom, ki je bilo hkrati njuno tretje srečanje. Kohl je sprejel vabilo, da obišče Slovenijo, gostu iz Slovenije pa je zagotovil, da bo februarja obiskala Slovenijo gospodarska delegacija in preučila strateške povezave in možnosti pomoči slovenskemu gospodarstvu. Rok za uresničitev naj bi bil čim krajši, Nemčija pa nas bo tudi podpirala pri vstopu v mednarodne finančne organizacije. Nemški kancler je ocenil, da se Slovenija lahko kmalu izvleče iz gospodarske krize. Peterle je povedal, da ni prosil za p<Mnoč, ampak za vzpostavitev normalnega gospodarskega sodelovanja. Nemčija je prva država, s katero smo uredili celotno proceduro vzpostavitve diplomatskih odnosov. • J. Košnjek
Major Radovanović ostaja v priporu
GORENJSKI GLAS
vabi na
javni pogovor z gorenjskimi poslanci na temo
Ali volitve ali nova vlada?
Pogovor bo drevi, 31. januarja, ob 18. uri v sejni dvorani kranjske občinske skupščine. Če želite kaj vprašati, povedati ali predlagati poslancem, pridite.
Dogovor med vlado in zbornico
Skupno do privatizacije
Ljubljana, 28. januarja - Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je na časnikarski konferenci povedal, da se je sestal s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Ferijem Horvatom. Pogovarjala sta se o socialnem paktu in sprejetju privatizacijske zakonodaje še do volitev. Peterle je rekel, da vlada ne odstopa od osnovnega modela, dovzetna pa je za nove predloge, ki jih je treba oceniti z vidika izvedljivosti in posledic. V nastajanju zakona naj bi sodelovala že oblikovana strankarska komisija in predstavniki parlamenta. Vlada ne odstopa od ključnih rešitev svojega modela, ki je absolutno konkurenčen drugim modelom. • J. K.
Kriv smrti avstrijskih novinarjev?
Kranj, 30. januarja - V torek zjutraj se je na kranjskem temeljnem sodišču začela glavna obravnava proti majorju JLA Danilu Radovanoviću, obtoženemu umora dveh avstrijskih novinarjev. Obtoženi je prvega dne obravnave izjavil, da se ne bo zagovarjal, čeprav ga je predsednica velikega senata Marija Bešter opozorila, da je obramba z molkom lahko neugodna zanj.
Večer poezije
Adergas - KUD Velesovo bo v počastitev kulturnega praznika jutri, v soboto, 1. februarja, ob 19. uri v dvorani kulturnega doma v Adergasu priredilo Večer poezije in glasbe. Sodelujejo: člani mladinskega pevskega zbora, glasbeniki in igralci.
Predsednica je nato prebrala zapisnika njegovega pričevanja pred preiskovalnim sodnikom 20. in 27. oktobra lani.
«Naša enota ni streljala. Ze zjutraj so bili na stezi štirje oboroženi civilisti, Baltič je prednje izstrelil rafal. Kasneje sta prišla še dva domačina, ki smo ju spustili. Tedaj sem podrejenim ukazal, da morajo poslej vsakogar s strelom opozoriti, ne pa ubiti. Jasno je bilo, da gre za vojno stanje in da noben od civilistov tu nima kaj početi. Prepričan sem, da sem za novinarsko vozilo prvič zvedel osebno od Baltiea, kar lahko potrdi tudi Ivan Rakuša. Baltič je povedal, da avto meče po stezi nekakšne cevi, ni povedal, kakšno vozilo je in v kateri smeri vozi. Dejal sem, naj vozilo opozori s strelom iz protiletalskega mitraljeza kalibra 12,7, ki je nameščen na vrhu tanka. Baltič je izstrelil rafal približno deset nabojev, tri do pet sekund kasneje pa je podporočnik Stanko Ignjatovič iz tanka sam, brez mojega ukaza, izstrelil iz protiletalskega miztraljeza drug rafal kakšnih deset nabojev. Takoj zatem je Baltič zavpil: "Bravo, zadel si ga!" Da je šlo za civilni, novinarski avto, sem zvedel kasneje iz radijskega sporočila. Dejal sem: "Kaj moreš, vojna je." Nisem imel namena, da bi komu vzel življenje.«
Tankist poslušal pogovor
Obravnava na temeljnem sodišču se je nadaljevala v sredo z zaslišanjem prič.
»Streljali smo na vsak šum,« se
spominja mladi Aleš V. Ko je na pisto pripeljalo novinarsko vozilo, sem z dvema vojakoma sedel zunaj ob svojem tanku. Slišal sem, da je opazovalec iz Vodeni-čarjevega tanka zavpil, da gre avto. Nekdo od oficirjev pa nato "na svoja mesta!" Skočil sem na tank, videl, da se po stezi pelje džip. Pogleda na celotno stezo nisem imel. Vozilo sem videl 300 do 350 metrov daleč. Po zvezi prek šlemafona, na katerem je z gumbom mogoče vzpostaviti notranji in zunanji krog komunikacije, sem slišal Zorana Živkoviča, mojega neposredno nadrejenega, ko je rekel, da ima avto na muhi. Radovanović, mislim, da je bil to njegov glas, je Živkoviča vprašal, če se v avtu kaj dogaja, odgovoril je, da ne. Živkoviču je še dejal, naj ne strelja, ampak samo opazuje. Živković potem avta zaradi grebena ni več videl, takoj zatem je Stanko Ignjatovič dejal, da ga on vidi in da meri vanj. Tudi njemu je Radovanović dejal enako, čez pet, šest sekund pa je Ignjatovič povedal, da na vozilu vidi cevi, nakar je Radovanović ukazal: "Streljaj T Slišal sem tri rafale, po moji oceni iz tankovskega mitraljeza. Brž po zadnjem rafalu je Radovanović dejal: "Bravo, tako je treba T Sam sem avto, ki sem ga videl na stezi vsega šest, sedem sekund, ocenil za civilno vozilo, majhen džip, temno sive barve, z belo cerado in okrasnimi belo-rdečimi črtami. Cevi nisem videl. Ves čas od klica oficirja "na svoja mesta" sem imel na glavi šlemafon in sem pogovor spremljal, ne morem pa z gotovostjo trditi, da sta bila glasova Ignjatovića in Radovanovića, tako sklepam, za Živkoviča sem prepričan. Takrat tudi nisem razmišljal o teh glasovih. Ni se mi zdelo potrebno razmišljati. Razen tega nas je bilo vse vojake zelo strah, bili smo lačni in žejni, morala je bila na dnu.«
Ignjatovič se je javil, Radovanović je dovolil
Pričevanje mladega Aleša V., ki je - nič čudnega - deloval nekoliko zmedeno, je druga priča, Ivan Rakuša, v bistvu izpodbil.
Okrog treh
popoldne sem bil z Radovanovi-cem, Bal tičem, Rosičem in Meh-medovičem pri svojem kamionu. Rade Vujičic, ki je bil takrat opazovalec, je s tanka sporočil, da vidi na stezi vozilo, na katerem piše press, da na njem nalagajo neke cevi. Ni povedal, s katere strani in kako se vozilo giblje. Radovanović
je sklepal, da nastavljajo armbru-ste, s katerimi bodo streljali na nas in dejal, da je treba vozilo takoj uničiti. Stanko Ignjatovič se je javil, da gre streljat, Radovanović mu je dovolil. Ignjatovič je šel do prvega, nam najbližjega tanka. Zaslišal sem rafalt, deset do petnajst nabojev, iz protiletalskega mitraljeza. Naboji so bili vstavljeni po vrsti: navaden, svetilno zazidalni, navaden in tako naprej. Po tem rafalu je Ignjatovič zavpil: "Zadel sem ga, vžgal se je!" Vsi smo šli do tanka, iz katerega je streljal, z njega je bilo videti približno polovico letališke steze. Vsi so nad zadetkom kazali zadovoljstvo, Ignjatovič je avto zadel na "šolski način", Radovanovič je dejal : "Tako je treba." Ko sem vozilo videl, je bilo že v plamenu. Pol ure kasneje smo po radiu zvedeli, da sta bila v njem civilista, novinarja. Sporočilo je slišal Mehme-dič in dejal, naj ga ne lomimo več. Radovanović je dejal, da v takem času novinarji nimajo kaj delati na stezi.«
Slab spomin
Tretja priča na glavni obravnavi v sredo je bil 33-letni Mladžan Luić, kapetan brez zaposlitve, z Vrhnike. Povedal je, da je odhod iz vrhniške kasarne 27. junija vzel kot rutinsko vajo, Pane Matic je dejal, da ni potrebno vzeti s seboj hrano in sanitetni material. Ko so v enoti opazili vozilo na letališki stezi, je bil kakšnih 30 metrov od tovornjaka Rakuše, kjer je bila skupina starešin z Radova-novičem. Čez eno ali dve minuti je slišal streljanje iz protiletalskega mitraljeza z Baltićevega tanka, in sicer dva ali tri rafale, vsak po tri izstrelke. Razmaki so bili kratki. Nihče takrat ni omenjal opozorilnih strelov. Tudi ni slišal, da bi Radovanović karkoli
ukazal, niti ni vedel, kje je takrat bi. Ko je Luić zaslišal streljanje, je šel na svoje vozilo in na stezi zagledal ognjeno kroglo. V vozilu naj bi bili teritorialci in armbru-sti. Ko so zvedeli, da sta bila avstrijska novinarja, so bili šokirani, nihče tega ni komentiral.
Letališče opazoval s teleskopom
Zaslišanje prič se je nadaljevalo v četrtek zjutraj. 14-letni D. K. iz Kranja se ni odzval povabilo na sodišče, zato je predsednica senata prebrala njegovo izjavo preiskovalnemu sodniku, ki jo je dal 4. novembra lani v prisotnosti matere. Fant je spremljal vojno z vikenda na Ambrožu nad Krvavcem z eno okularnim teleskopom. Letališče je opazoval že od osme ure zjutraj 28. junija, videl sedem tankov ob južnem delu steze. Videl je tudi džip, ki je peljal od letališke stavbe po stezi do konca (v smeri Ljubljane), tam obrnil in z veliko hitrostjo peljal nazaj. Avto je bil črne barve, ob straneh je imel obešene tanke za bencin, na njem je opazil tudi večjo nalepko, vendar ni mogel ugotoviti, kaj je pisalo. Avto je začel goreti, nakar mu je odletela guma, zaletel se je v voziček na stezi, ob tem pa začel še močneje goreti. Kakšnih deset minut kasneje so prišli gasilci in reševalci. Kasneje je avto še enkrat zagorel. D. K. je ne ve zagotovo, koliko rafalov je slišal, zanesljivo pa ni bilo posameznih strelov.
Opozorilo kolegoma
Tone Stojko, fotoreporter Mladine, se je usodnega dne že pred tragičnim dogodkom srečal z avstrijskima novinarjema. Videl ju je tudi, kako sta se z džipom peljala po letališki stezi. Eden od njiju je sedel na avtu in verjetno hotel slikati. Kasneje jima je v press sobi dejal, da taka vožnja ni najbolj pametna, nista reagirala. »Nekaj po tretji, ko sem s« ravno odpravljal domov, sem zaslišal strele. Mislil sem si: bitka se je začela. Streli so bili iz teikeca
orožja, s prekinitvami. Gibanje po letališču ni bilo omejeno, nikjer nI bilo videti ne vojakov JLA ne TO, bili so samo dežurni gasilci in ekipa policistov. Gasilci so dejali, da gredo reševat, kljub tveganju sem šel z njimi. Ko smo prišli do avta avstrijskih novinarjev, je gorela samo kabina in guma, nobena od bencinskih posod, obešenih ob avtu, ni gorela. Tudi nobenih znakov življenja ni bilo. Oba novinarja sta bila v plamenih, ožgana, vendar tedaj še razpoznavna. Gasilci so pogasili ogenj, jaz naredil par posnetkov, potem smo se umaknili. Kasneje se je avto še enkrat vžgal, takrat sta novinarja zgorela do konca. Slišal sem, da sta bila novinarja na progi tretjič, ko ju je zadelo. To pomeni, da so v enoti JLA imeli dovolj priložnosti, da so si njuno vozilo ogledali, streljanje je zato še manj opravičljivo.
Kršenje premirja
Zadnja priča na tridnevni obravnavi je bil 43-letni Škofjelo-čan Damjan Vojko, zaposlen pri republiškem ministrstvu za obrambo, med vojno pa v teritorialni obrambi na širšem območju letališča Brnik. Povedal je, da režima zavarovanja dostopa na letališče ni bilo, da je avstrijska novinarja opazil že prvi dan vojne, vendar njuno gibanje ni spremljal, da pa so ju teritorialci enkrat že obrnili. Bila sta "koraj-žna", predrzna, saj je bilo vsem jasno, da gre za vojno stanje. Usodnega 28. junija okrog treh popoldne ni bilo na letališču nobenega spopada.
»Tega dne je bilo na letališču več dogodkov: napad letalstva JLA približno ob pol enajstih, napad na novinarsko vozilo, okrog desetih zvečer pa še napad tankov-ske enote nasproti letališke stavbe, na ploščad pred hangarjem AA. Štirje smo šli pogledat, kdo je v hangarju nenadoma prižgal luč, domnevali smo, da kdo iz enote JLA. Deset metrov od luči, pred hangarjem, so začeli streljati n nas, vmes tudi svetlečimi izstrelki. Streljanje je prihajalo iz tankov nasproti. • H. Jelovčan
MERKUR
... tudi februar* ni to, kar je bil!
letos je prestopno leto