------   416   ------
Novice iz deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
Pri poročevanji tistega odseka, ki je presojal delovanje deželnega odbora letošnje leto in kte-remu je bil poročevalec dr. Costa, se je vnela živa razprava pri tistih točkah, kjer je omenjeni odsek zbora posebne predloge stavil. Med temi so bili najvažnejši ti-le: Odsek obžaluje, da se niso stvarile veče občine (srenje) ter misli, da je tega to krivo bilo, ker ljudstvo ni bilo zadosti podučeno. „Novice" so sicer storile, kar so mogle in tudi nekteri c. kr. okrajni predstojniki so storili svojo dolžnost, a vsi ne. Al posebnega poduka je se treba v tem in vsem drugem, kar se tiče opravilstva županijskega; zato nasvetuje odsek, naj 1) deželni odbor po deželi razpošlje priporočilo za napravo velikih občin; 2) naj se dež. odbor pooblasti, da v soglasji s cesarsko vlado ukaže ze-dinjenje manjših občin v veliko, in 3) naj razpiše darilo od 200 gld. za najbolje slovenske bukve, ktere bi županom služile pri vseh opravilih njegovih in obsegale vse za kranjsko deželo veljavne postave, ki jih občinski glavarji vedeti morajo, zraven pa tudi izglede (formulare) zapisnikov, kako se delajo in rešujejo vloge itd» Rokopis take knjige naj se pošlje deželnemu odboru do 1. majnika prihodnjega leta. — Na te predloge prvi odgovori ces. deželni glav&r in pravi, da podučiti soseske je bila naloga ces. okrajnih gosp6sk, ki so za to dobile ostre ukaze, in večidel so gosposke tudi storile o tem svojo dolžnost. Al nektere male soseske so bile trdovratne o tem, da hočejo samosvojne ostati; druge ne poznajo koristi večih občin; še druge so napačno mislile, ako se združijo z drugimi, da zgubijo kak dohodek, ki ga imajo od lova (jage) v najem danega itd. Da se izd& podučna knjiga županom, to je dobro in potrebno; neki izvedenec je že tudi spisal take bukve. — Po tem poprime deželni odbornik Dež man besedo, rekoč, da tudi obširen poduk bi nikakor ne bil stvari! večih občin, dokler se nektere soseske drže* sebičnih vodil. Pričakovali smo, da povsod dobimo veče občine, ker maioktera soseska ima svoje premoženje in bi tedaj ne bilo treba strahu, da kaj zgubijo, ker nič nimajo. Al zmotili smo se. Dalje pa se boje* nekteri velicega opravila, ki ga jim bode ces. gosposka iz svojega področja oddala; vzlasti se boje policijskega delovanja. Zato tudi vprihodnje podučevanje  dež. odbora ne bode
------    417 ___
veliko koristilo napravi večih občin; druga in velika ovira pa je ta, da vlada ne dovoli, da bi se ka-tasterske občine smele raztrgati in bi se soseske samo po far ah vredile, kar bi gotovo na vsako stran najbolje bilo. Želeti je, da po odseku omenjeni opravilni k pride na dan in da v to pripomore deželni zaklad z darilom; al deželni odbor ne more izdatelj biti; to se mora prepustiti zasebni (privatni) obrtnii. Treba bi pa tudi bilo, da je taka knjiga prav po domače pisana in da se ne nahajajo nerazumljivi izrazi v nji, kakor aa priliko „področje" za „Wirkungskreis"^ itd. Ako hočemo zavest občine izbuditi, treba, da njen mater i-jalni (denarni) stan krepčamo, in to bi se zgodilo, ako bi na priliko občine, kterim so po odpravi servitutov došli gozdi v last, te občinske gozde dobro oskrbovale, ne pa, da župan z odborniki svojimi grč v gozd in podira les po svoji lastni dobičkarii. Trebalo bi po takem že zdaj , da se takemu, soseskam škodljivemu delovanju v okom pride. — Sedaj se oglasi dr. To man ter (slovenski) pravi, da mu je dolžnost zagovarjati odse-kove predloge, ker je bil v tem odseku; govorim — pravi ~ pa slovenski, če tudi se ne smem nadjati taiste milosti od gosp. poročnika za oficijelni časnik, ktero zahteva občinstvo, ktero zahteva pravica za deželni jezik. *) Oosp. Dežman ne more trditi, da ne bomo s podukom nič opravili, ker še skušnje nimamo, da bi ga bil deželni odbor podučeval. Znano je, da se naše ljudstvo rado podučuje. Naj le deželni odbor stopi s kako knjigo pred naše ljudstvo, pa se bode prepričal! Čem bolj so bile občine podučene pq okrajnih gosposkah, tem veče so se naredile občine« Dokaz temu je, da veliki okraj kranjski ne šteje 30 ali 27 občin, ampak le 12! Al od predstojnikov okrajnih ne smemo vsega pričakovati, ker ta je za veče, uni za manjše občine. Treba tedaj, da pristopi še drug element — in ta je deželni odbor, da on podučuje ljudstvo po celi deželi. Najbolje bi bilo, da bi se po poti ukaza napravljale veče občine, kakor so pod Francozom bile. če so takrat hasnile, kako da bi sedaj ne? Narod naš bo deželnemu odboru raje verjel kakor posamnemu pisatelju. Kar se tiče borštev, je g. Dežman v deželnem odboru imel priliko, tak predlog staviti, kakor ga jez morebiti še v tem zboru stavim, da se ustanovi kantonski borštnarji, kakor so že bili v 1.1820—1830. Borštna postava je mrtva, dokler kanton-ske gosposke nimajo organov, ki pazijo na ravnanje z borštmi, posebno kar se tiče lastinarjev. Sicer pa je malo občin, ki imajo boršte v lasti. Sploh to, kar se tiče borštev, ne spada v današnjo razpravo; tedaj je g. Dežmanovo nasvetovanje danes odveč. Ostanimo pri stvari, ki je tu v prevdarek dana si. deželnemu zboru, da se namreč izd& našemu ljudstvu neobhodno potrebna knjiga, in da mu ne damo prilike za pritožbo, da mu je nismo hotli dati. (Dobro!) — Poslanec Svetec razlaga, da beseda „področje" ni tako neznana, kakor g. Dežman misli, ker jo „Novice" in drugi listi rabijo navadno; sicer je beseda dobra in lahko razumljiva. Da ni vsem županom znana, tega ne tajim; al vprašam, koliko nemških besedi pa tudi nemškim županom ni znanih, ki stoje v občinski postavi? Tudi odsek je dobro vedel, da občine nimajo premoženja in je to tudi v sporočilu povedal; ali ne vem, kako bi odsek občinam mogel pomagati do premoženja? Zakaj deželni odbor ni povedal potov, po kterih občine dosežejo premoženje? Ako je res, da občine slabo gospodarijo z gozdi, zakaj je deželni odbor to prezrl in ni o tem nič govoril v svojem sporočilu? Vzlasti pa se s tem skladati ne moremo, da
*) S to opazko po pravici graja govornik sporočila „Laib. Ztg.", ktera slovenskih govorov cel6 ne ali tako na kratko orne-nuje, da je podoba, da jih referent ali ne razume ali pa prezira.
bi poduk prepuščali zasebni obrtnii. Ako bi to veljalo,, po tem bi tudi država in cerkev morala poduk prepuščati zasebni obrtnii. Da je poduk edina pot, po kteri se ljudstvo duševno in materijalno povzdigne, o tem je menda ves svet edinih misli. ~ Poslanec Zagorec zagovarja potrebo tacih podučnih bukev posebno za majhne občine, ktere so se zdaj ustanovile, in da se take bukve po ceni dobivajo. Treba pa je, da se te bukve izdajo v slovenskem jeziku, ker je županov in druzih ljudi dokaj, kteri dobro in lepo slovenski brati in pisati znajo, nemškega jezika pa ne razumejo ali celo malo. — Ko so si Dežman, Svetec in dr. Toman še odvrnili nekoliko razjasnilnih besedi, poprime poročevalec dr. Costa besedo ter pravi, da odsek, nasve-tovaje poduk občinam, nikakor ni mislil, da bi bil kak razglas deželnega odbora odpihnil male občine. Tudi bi bila prenapeta misel, ako bi se reklo, da vsakemu okrajnemu predstojniku je mar za velike občine. Vlada se ne more krivičiti zavoljo tega; saj se predstojnik okrajni tako ali tako odtegne lahko vpljivu vladinemu; dekreti in predpisi ne segajo vselej v osebne razmere. Tudi volja odsekova ni ta, da bi deželni odbor zmiraj in zmiraj pridigoval občinam; al v tako važni zadevi kakor je ustanovljenje občin, bil bi vpljiv dež. odbor vendar važen; zato naj si. zbor sprejme odsekov predlog: naj še sedaj poskusi deželni zbor se obrniti do ljudstva. Kar se tiče nasvetovane knjige, je moje mnenje to, da spis je in ostane pisateljevo delo in tako pride tudi na svetlo; odgovornost deželnega odbora sega le tako deleč, da ne bode dal darila takemu spisu, ki ne spolnuje predpisanih pogojev. Zato od konca do kraja zagovarjam odsekove predloge, in da je beseda zastran razpisa podučne knjige popolnoma jasna, dodajam le dostavek onemu predlogu: „in rokopis naj plača deželni zaklad." Konečno se moram zoperstaviti nekterim opazkam Dežmanovim. On pravi, da enkrat hvalisamo kmete naše, da so omikani in nezaostali za druzimi narodi, drugikrat pa hočemo, da jih deželni odbor vodi na va-jetu. Jez mislim, da unega naša stranka nikoli ni rekla; naša stranka le to trdi, da naš kmet, kar se tiče dobre glave, dobre volje in značaja, se more meriti z vsacim narodom. (Dobro!) Ali žalibog, da naš narod še ni dostojno omikan zato, ker se omikati ni mogel. Pa tudi omikani narodi, kteri so gotovo na visi stopnji, ' kakor nemški Avstrijanci, na pr. Francozi in Angleži, imajo za županijska opravila take podučne opravilnike. Zato ni sramota, ako pravimo , da tudi kranjski narod takih knjig potrebuje. Ne, da bi deželni odbor moral narod voditi na vajetu; al to je treba, da v važnih rečeh možato in krepko govori z ljudstvom. (Dobro!) — Prvi predlog odsekov je prišel potem na glasovanje in bil je enoglasno sprejet. O 2. razdelku od-sekovega predloga se poslanec baron Schloissnigg ustavlja zoper to, da bi se soseske silile v združbo veliko, ter pravi, da sila je zoper zdatno avtonomijo (sa-moupravstvo) in zoper zdatno svobodo, ktero vendar vsi želimo. Sedaj pa hočemo, da bi se občine morale v veče občine; to je, rahlo rečeno, liberalno silstvo ! Da bi po predlogu odsekovem deželni zbor moral tako silstvo potrditi, ki ga je deželni odbor doprinesel s pomočjo vladino, je pa tudi nevarno, ker zbor utegne podreti, kar je zidal odbor. — Poročevalec dr. Costa razjasni odsekov predlog s tem, da ta predlog velja le takrat, kadar po §. 88 občine ne opravljajo svojih opravil vzlasti izročenega področja tako, kakor je na blagor občini treba. Po takem tedaj ta predlog ni nevaren. — Pri glasovanji'/je bil odsekov predlog z večino 2 glasov sprejet.
Zastran   3.   razdelka   (podučne   knjige)   nasvetuje Dežman popravo besed odsekovega predloga, ki jo
tudi poročevalec dr. Costa v imenu odsekovem potrdi.  Predlog ta je bil potem enoglasno sprejet. —
Odsekov predlog zastran vredbe skupnih cestnih okrajev ni prišel v obravnavo, ker je Dežman v imenu deželnega odbora napovedal, da še te dni pride osnova cestne postave zboru v razpravo. — Taisto je bilo s predlogom zastran 25% doklade na vžitni davek.
Odsek dalje obžaluje, da je prizadevanje deželnega zbora zastran polajšave vojaške priprege brez vspeha ostalo, in stavi predlog, naj si zbor pridržuje, ponoviti prošnjo, da priprega za vojaščino ne ostane butara deželi, ampak da se ta butara odloži na državo, ker vojaščina ni deželna, ampak državna stvar. Dr. Zupan razjasnuje odsekov predlog s tem, da deželni odbor ni rekel, da ne bo več poskusil prošnje za odvrnitev tega bremena od dežele. Potem se odsekov pfedlog sprejme.
5. oddelek odsekovega sporočila je povdarjal potrebo, da deželni odbor skrbi za to, da se ne zamudi čas, ob kterem ima dežela pravico, da zahteva povračilo deželnega premoženja. — To stvar pa je dovoljno rešilo pismo gosp. deželnega poglavarja, v kterem c. k. državni minister z odpisom od 28. novembra t. 1. za-gotovlja, da se deželnemu zboru ni bati zastaranja njihove zahteve. Se živo zadovoljnostjo je zbor sprejel to zagotovilo. —- V 6. oddelku obžaluje odsek, da vlada ne pusti gospodarstva s tistim premoženjem iz svojih rok, ktero gre za zboljšanje zemljiščinega obdelovanja. Pri tej priliki dr. Toman povdarja skrb, ktero naj bi vlada imela tudi za dobro gospodarstvo državnih bor-štov, in med drugim pravi: Meni je že lansko leto in tudi letos in sicer od cesarskih borstnarjev rečeno bilo, da se s postonjskimi grajščinskimi boršti tako slabo ravna, da ko na enej strani skrbijo umni gospodarji, da bi se Kras oplodil in z drevjem zasadil, se na dru-gej strani zopet Kras poteguje noter v deželo! (Živi klici: res je! res je!) Če so ti boršti še državni, ali ne, tega ne vem gotovo; meni se dozdeva, da so zastavljeni nacijonalnej banki. Tudi ne vem, kdo tako nemilo z boršti ravna, ali država, ali nacijonalna banka na Du-naji, ali kdo drug. Na vsaki način mora imeti vlada v obče, pa tudi deželna vlada veliko in pazljivo skrb, da se spolnujejo borštne postave tudi nasproti takemu lastniku, bodi si državi, bodi si nacijonalnej banki! Kaj pomaga sicer, ako borštnarsko društvo skrbi za Kras, ki je moral pokazati svoja kamnitna rebra, ko ste mu vzeli mogočna Roma in ponosna Ve-necija njegove lepe boršte za svoje brodove; kaj pomaga, ako se to društvo trudi in poganja, da odvrne Kraškim posestnikom in sploh deželi veliko škodo ? (Dobro! pravo! resnično!) Zdi se mi važno, da o tem položaji deželnej vladi vprašanja stavim: Kaj jej je znano od tega ? Ali so jej kaj poročile kantonske gosposke? Jeli temu početju kakšna kazen naložena bila? Ali deželna vlada želi kaj storiti za to, da se deželna kultura in borštna postava na grajščinskih postonjskih borštih ne rani tako? Ce bi pa deželna vlada ne hotela dati odgovora, sem storil vsaj to, da sem reč izustil, ktera mora pozorno storiti vlado. (Živa pohvala.) — Deželni svetovalec g. Roth odgovori na to vprašanje, da vladi ni znano pokončevanje postonjskih gozdov, pa bode pozvedela to reč.                                (Dal. prih.)
Deželni zbor hrvaški. — AJeajacta est — osnovana je adresa zoper dvalizem! Cujte, kaj se je godilo v zagrebškem zboru 12. dne t. m.? Odbor, ki ga je zbor izvolil, da osnuje adreso, in kteremu je prevzvišeni biskup Strossmajer bil predsednik, gospod Mrazovic pa poročevalec, je danes zboru predložil svoje delo. Avstrija — tako se glasi med drugim osnovana adresa — je po bitki  v Kraljevem Gradcu sama  svoja
-----   418-----
postala in to v veliko tolažbo vseh dežel, ki jih je tuji element — nemški in italijanski — pogoltniti hotel. Zivotvorna državna podlaga more sedaj biti zgodovinsko" pravo, pravo narodno, pravo jezika. Nasproti O ge rs ki se vstopa adresa na §. 42. od zbora 1861. leta; gled& pa na vso državo avs trij s ko zahteva adresa popolno državopravno sam o s to j no s t trojedne kraljevine. Adresa priznava skupne zadeve vseh avstrijskih dežel, za ktere naj se ustvari skupni zastor> tako, kakor ga osnujejo skupaj zatopi vseh dežeL Adresa zahteva poroštvo, da ne prevaguje en faktor;; ob enem naj se po zakonu izreče odgovornost državne vlade; za ves zastop naj je le ena zbornica. Februarski patent, ker se ne da zediniti s temi pravili, adresa zametuje. Ker zbor od nobene točke ne odstopi, zato se dotična postava ne bode od besede do besede poprej izdelala, dokler se celokupnost zemlje trojedne kraljevine z Dalmacijo in vojaško krajino ne dopolni in odgovornost deželne vlade ne uresniči. Al vsega tega ne pričakuje deželni zbor od sedanje vlade, ktera ne ve, kako narod misli, ktere pa tudi narod ne razume, ker vidi, da prezira želje naroda, ji ni mar za to, kar zastop sklene in ker posluša ljudi, ki so nasprotniki narodnega prava. — Da zbor hrvaški sprejme po veliki večini to adreso, je neki gotovo, ker med 116 glasovi je tej adresini osnovi zagotovljenih 99. Bogovi c in Stojanovic sta napravila nasprotna predloga. Že tt saboto je imela v razpravo priti adresa; al ker je dr. Stojanovic kričal, da „to bi bilo nasilje", je dr. Sram storil predlog, kterega je tudi biskup Strossmajer zagovarjal, da se razprava odloži do pondeljka; zbor je sprejel ta predlog in tako je predvčerajnim prišla ad-resina ddbata na vrsto. — Zagotoviti moramo poslance trojedne kraljevine, da je izvrstna adresa vzbudila ne-popisljivo radost po vseh slovenskih okrajnah in se po pravici čestita odboru, ki jo je složil, in zboru, ki jo bode sprejel s toliko večino! Ta hrvaška adresa, vzajemna s praško, bode trd klin zabila v oholo zahtevanje magjarsko, ki vidi le samo sebe, in prezira vse ostale narode avstrijske in Avstrijo samo. Ona odkritosrčno razodeva rane, po kterih boleha država, pa je polna pravega avstrijskega, lojalnega duha.
Iz deželnega zbora ogerskega. — Kako se bomo iz homatij iskopali, v ktere nas je enostranska politika zanesla, to je danes kaj imenitno vprašanje vsacega vrnega Avstrijana! — Dunajska vlada je do sedaj Magjarom vedno več moči pripuščala; sedaj smo pa že tako dalječ, da Deakova stranka kar na ravnost tirja vse, kar se v ogerskih postavah leta 1848. nahaja. — Kolikor se da soditi, Magjare same groza obhaja, kam jih bode njihova dalekosegajoča politika privedla, — Magjari so jedno najpoglavitnejših dogodeb v svojej politiki prezrli, namreč neogibljivi propad Turčije; oni so namirjali se svojim „magyarorszag-om" od tatranskih gora do črnega morja; kako se njim bode takova politika dovršila, pokaže nam morebiti že prihodnja spomlad. — Omeniti moram, da je kaj pomenljivo za peštanski deželni zbor, da sicer mala, vendar pa le cela stranka rumunskih narodnih zastopnikov iz Erdeljskega se do sedaj še ni na sedanjem deželnem zboru v Peštu prikazala. Ne manj pomenljivo za Magjare je tudi to, da odličnejši poslanci srbske narodnosti iz Banata ali celo niso prišli v sedanji /deželni zbor, ali pa se Deakovcem kakor tudi levičnikom ne pridružujejo, z jedno besedo: oni molče, naj se godi karkoli! — Zanimivo je to, da je naj več levičnikov unkraj Tise (na levem bregu) doma; od tam je tudi Tisza Koloman, vodja levičnikov. Naj pa nikar nikdo ne misli, da je med levičniki in Deakovci kak važen razloček, — Deakovo stranko je volja, v obravnavah o
vzajemnih državnih zadevah nadaljevati, predno se magjarsko ministerstvo na noge postavi; stranka Tiszova (levičniki) pa tako dolgo nece z dunajsko vlado dalje mešetariti, dokler Ogersko nima svojega madjarskega ministerstva; — to je ves razloček med obema strankama; levičniki kakor Deakovci imajo ravno isti cilj pred očmi; levičniki gredo po ravni poti naprej ^ Deakovci pa ovinke delajo, kakor je uže od nekdaj navada od birokratov, kterih je dosti veliko število med stranko Deakovo, stranka leva pa le neodvisne može magjarskega naroda šteje. — Novemu ministru Beust-u so Magjari močno naklonjeni, posebno odkar se za gotovo pripoveduje, da je baron Beust največ pripomogel kraljevemu reskriptu od 17. novembra; tudi Magjari sploh mislijo, da bode Beust največ razločil, da se kar najbrzeje magjarsko ministerstvo ustanovi, in to, predno magjarski deželni zbor vojsko, posrednje davke, državne dolgove in posojila za vzajemno-državne zadeve priznava, ker tega tudiDeakova stranka neče, da bi te reči vzajemno-državne bili. — Deakova poslanica (adresa) do kralja ima med druzimi rečmi tudi to zahtevati, da naj se vsem političnim pregnancem dovoli, da se smejo brez kazni domu vrniti. Po takem bi prišel tudi Košut. — Da bi le grških in slovanskih nepokojev na Turškem ne bilo, gotovo bi Magjari veliko lože dihali; ali to njim radost njihove zmage nad dunajsko vlado močno kali, da se na Turškem za prihodnjo spomlad takove reči pripravljajo, ktere bi magjarsko ministerstvo in veliki „magyar orszaga lehko za dur postavile. — Chi vivra verra ! —                                *
Iz štajarskega deželnega zbora. — O -adresi sta govorila — in možato govorila — tudi gospoda Herman in dr. Razlag; naj iz njunih govorov posnamemo to, kar sta govorila zoper dvalistično adreso.
Dež. poslanec g. Herman je blizo tako-le govoril: ?,NesreČa za Avstrijo je bila njena veliko-nemŠka politika. Avstriji ni naloga, Nemčiji in Prusiji braniti, da iz sebe naredite, kar morete. Vlada je iskala vpliva v tujih deželah zato, da je mogla tlačiti svoje narode, ko bi bila vendar imela izobraževati svoja ljudstva, da bi bila ž njimi ustavljala se tujim. Zato je v svojih deželah germanizovala, kolikor je mogla, in Avstrijo pripravljala za Nemčijo. Najštevilniše in najzvestejše narode je vlada pustila napadati Nemcem, Magjarom in Lahom; žalila je domače narode, s tem pa tudi tujcem ni ustregla, kajti podlaga jej niste bili resnica in človečnost. Avstrija je po takem morala premagana biti pri Kraljevem gradcu. — Nemci so pisali in vpili za nemško zvezo in nemško razcepljen je, in tudi Vaša adresa, gospoda, solze toči na grobu nemškega razcepa. Hoteli so, da bi avstrijski Slovani šli v Franko-brod, kjer je imela pokopana biti njihova narodnost. Ako bi bila Avstrija v poslednji vojski zmogla, morali bi bili Slovani izseliti se (nepokoj! oho!). Ako bi se bilo se slavjansko krvjo ustanovila Velika nemčija, godilo bi se bilo Slovanom tako, kakor oslu, ki mora za ljubo imeti slamo, da-si tudi je mrvo vozil v hlev. Toda previdnost božja čuje; podlaga niste bili resnica in človečnost, zato je morala premagana biti napačna nemško-avstrijska stvar, zmagati pa prava narodna nemška, laška in slavjanska. Gospoda moja! Adresina osnova sedanje ministerstvo dolži dvojne vojske. Al to po krivici. Te vojski so vpleli oni nemški državniki in prejšnji ministri, ktere je državni zbor tako gorko podpiral v njihovi politiki. Po dolgem tavanji v tujih deželah in po mnogih zmotah je Avstrija vendar enkrat našla samar sebe, in to je koristna stran zadnje vojske. Komur je Avstrija pretesna, srečna pot mu v Frankobrod! Mi mu je ne branimo. — Vlada naj spoštuje narodno idejo;
------   419-----
naše stoletje je stoletje narodnosti tako, kakor je bila nekdaj verska ideja. Žalostno je in sramotno, da mora narod v 19. stoletji pri omikani vladi beračiti za narodnost svojo; žalostno in »sramotno je, da jim je ni že davnej pripoznala in dala! Avstrija ni spoznala narodnosti, in to je bilo narodom na veliko škodo, Nemcem pa na sramoto. Mir, o kterem adresa govori, da je zginil izmed avstrijskih narodov, sicer ni bil koristen, in vendar so ga motili le oni, ki zraven sebe ne trpe drugih narodov. Oni bi radi imeli, da bi Slavjani prav mirni bili, zato, da bi si na njihovih grob6h delali prihodnje svoje načrte. Avstriji ni namen, da bi različne svoje narode prelila v Nemce ali Magjare, ampak ta, da vse izobražuje; njej ni namen, narod po narodu v strahu držati, sicer bodo narodne prizadeve z novo močjo na dan stopile. Nemčija in Italija ste pokazali, koliko moč v sebi ima narodna ideja. — Evropa se je v zahodu postarala, in Slavjanom je previdnost božja dala poklic, pomladiti njegovo strohnelo omiko. Nevarnih in razjedajočih idej, o kterih govori adresa, naj njeni osnovatelji iščejo v svojem taboru, ondi jih najdejo (oho! nepokoj!). — Osnovana adresa zahteva, da se zopet vpelje ustava in da Njega Veličanstvo zapusti pot, ktero je nastopilo z manifestom 20. septembra. Kaj pa naj bi se zopet vpeljalo? Ali morda februarska ustava? O tem adresa nič ne omeni. Znano je, da so osnovatelji te adrese sami že zavrgli februarsko ustavo, saj v nekterih njenih delih. To je gotovo znamnje, da se ta ustava tudi po njih mislih ne da izpeljati in da je potreben bil 20. september. Po kakem načinu naj se torej ustava zopet vpelje? Po samovoljni poti? To gotovo ne. Ali po poti porazumljenja? Grotovo. Prav to pa zahteva manifest 20. septembra; torej meni ni jasno, kaj prav za prav zahteva adresa; meni se le toliko zdi, da so osnovatelji te adrese zašli v labirint, iz kterega zastonj iščejo pota. Kaj druzega pomenja vaša zveza z Magjari, kakor zatiranje slavjanskih narodov? Po svetu trobite: „Nemci, složite se !" kakor da bi bili v kaki nevarnosti. Nikdo ne misli Nemcem kriviti lasii. Vas žene huda vest$ vi mislite, da bodo Slavjani z vami tako delali, kakor ste vi delali ž njimi; vi se bojite tekmanja, bojite se, da vas nebi izdramili z lenobe, vi se bojite za svoje gospostvo! Vi centralisti in dvalisti, suhoparna je vaša svoboda, suhoparen vaš liberalizem, kakor jesenska sapa, ki šumi med suhim listjem. — Edina zdrava državna forma v Avstriji je federalizem: on daje vsem enake pravice, on krepča posamne dele in po posamnih delih celoto. Enakopravni hočemo biti okoli krone; državi hočemo dati, kar je njenega, deželam pa, kar je njihovega. Mi o adresi, ki ni nič druzega kakor napad na druge narode, in ktera le zahteva, da bi vlada Magjarom dovolila vse, ne stavimo nobenega predloga; priložili jej pa bodemo, ako bo treba, svoj poseben glas".
Tudi dr. Razlag je poprijel besedo blizo tako-le: „V septemberskem manifestu je izrečena visoka misel, naj se vsa Avstrija utrdi na podlagi resnice, prava in pravice, ne pa iz domišljave in sile.* Da se ta visoka cesarjeva misel izpelje, treba je velikih mož, treba je primernega časa. Meni ni namen, preiskavati, ali so možje sedanje vlade kos svoji nalogi, vendar pa rečem to, da njihovo delovanje ni brez vsega vspeha, kakor si adresa prizadeva, dokazati nam. Adresa trdi, da je mir med narodi izginil tudi ondi, kjer je bil, in sicer zato, ker je bila ustavljena februarska ustava. Ta izrek gotovo meri na nas Slovence notranje Avstrije, ki smo jedro cesarstva. Kaj mar zahtevamo Slovenci? Mi zahtevamo, da dobimo to, kar vi, naši nemški deželni bratje, že imate. Vi tega tudi nimate od vselej. Imeli ste v šolah in uradnijah latinski jezik,   tega  še ni sto
------    420-------
let. Bolje se vam je zdelo, da se vpelje domači nemški jezik, in tako vi zdaj imate nemške šole, nemške uradnike, sodnike in odvetnike, to vse je pri vas narodno. Gospoda moja, prav to tudi mi zahtevamo, in sicer nič več, nič manj. Bog ob vari, da bi kedaj zahtevali, da bi se vam za uradnike dali Magjari, Lahi ali Slovenci, ki bi ne znali nemški govoriti z vami. Mi zahtevamo take šole, kakoršne vi že imate. Ne verjamem, da bi se zarad tega moglo reči o nas, da kalimo mir. V adresi berem: „Magjarom naj še vsa njihova ustava zopet podeli". Ustava ogerska, ktero tako silno zahtevate, živela je že 1848. leta. Nam vsem pa — saj nismo otroci — je zgodovina onega časa v žalostnem spominu; znan nam je nasledek madjarske vstaje; znano nam je, kaj so Hrvatje in Slavonci storili za državo: zdaj pa vi hočete, da se oni, ki so morda tudi nas rešili magjarske ošabnosti, kaznujejo s tem, da se brez pogoja v roke dade Magjarom, s kte-rimi imajo enake pravice in enako ustavo! — Dvalizem že po besednem pomenu strinja v sebi želje in prizadevanje po dvojem, razdvojenost pa nikdar ne pelje do edinosti! — Dr. Rechbauer je rekel, da se tudi avstrijski Slo^vani zarotujejo, dav se hočejo utrditi in složiti, n. pr. Cehi z Moravani in Slezijani. Slovenci in Dalmatinci s Hrvati. Toda on je pozabil, da so to vse avstrijske pokrajine. Te zveze se vendar ne dajo primerjati onim, ktere nam je on nasvetoval; on je govoril o tujih deželah, mi govorimo le o avstrijskih deželah, in v tem je velik razloček. Zadnja vojska je Avstrijo Avstriji nazaj dala, da svoje moči obrača le avstrijskim namenom. Avstrija ni niti nemška, niti slavjanska, niti magjarska, Avstrija je avstrijska (dobro! dobro!), zavolj tega vsem narodom podajamo bratovsko roko, da pogina rešimo cesarstvo v nevarnem trenutku, ko mu mrtvaški petje doni iz Pešta. — Vi zahtevate le zastopstvo dežel takraj Litave; s tem ste torej slovo dali širjemu drž. zboru in februarski ustavi. Ako hočete vi na svojo roko delati poskušnje, ktere nasvetujete v svoji adresi, prosimo vas, imejte ozir na to, da bodete, ko zopet pride nesreča nad Avstrijo, zahtevali tudi naše premoženje in našo kri! — Pravilo državnega prava, ktero naj bi imel pred očmi vsak narod, je: „Nil de nobis sine nobis" (to je, „nič o nas brez nas"). Vi v svoji adresi pa očitno izrekate: Avstrija naj si le s svojimi nemškimi državljani zida državno poslopje. Vi prezirate vse druge narode v Avstrii ravno tako, kakor na Stajarskem nočete videti Slovencev. (Nepokoj.) Mi se resno in trdno držimo načel okto-berske diplome in septemberskega manifesta ter se na-djamo, da se nam pot svobodnega porazumljenja kmalu spremeni v pot svobode. Se sem vam dolžan razjasnila v imenu svojega naroda. Mi zahtevamo edino to, da nam bode mogoče, v pravem miru in v pravi slogi živeti s svojimi nemškimi deželnimi brati in veseliti se ž njimi blagoslovilne omike. (Dobro!) Prosim pa pomisliti, da smo danes Italii na mejo pomaknjeni. Kdor poznd zemljepisno lego in kdor ve, da že zdaj v Fio-ricah nameravajo na Trst, Gorico, Istro, Dalmacijo in nektere dele kranjske; kdor ve, da bodo za prihodnje laške vojske in za ogerske ustaje vojskine trume teptale naše polje, to bode morda potrdil naše želje in prizadeve po močni organizacii, ki nam na eni strani pripušča, da se med nami razvija svoboda in omika, na eni pa nas krepca zoper zunanje napade. Le v združbi z našimi jugoslovanskimi brati in z vrlimi Tiroljci smemo brez strahu gledati prihodnosti v oči. Dr. Rechbauer ne bi torej imel meni očitati bil tega, da sem bil v Zagrebu pri Zrinjevi svetkovini; Zagreb ni niti Lipsik, niti Stutgart, niti Weimar, niti Frankobrod! (Všečnost med poslušalci.)