CTOKY iV BUT i'BNITMT tl STATES "WAR fbfBONDS (K AND' Si STAMPS SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY LETO XLVI. — VOL. XLVI, CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, FEBRUARY 8, 1943 Slabi preroki Naši stari očcinci so trdili, da te pozimi firmi, da ni potem več snega. No, ono jutro nas je zbudilo v Chvelandu močno grmenje in smo se že veselili, da smo za letos opra vili s snegom. Pa je v soboto zatulilo preko jezera in Kanadčani so nas ob-sidi s snegom in pravo tržaško burjo, da je bilo kar veselje. Torej z vašimi starimi vremenskimi preroki ni nič. Se reče, lahko jih izgovorimo s tem, da niso napovedovali vremena za Ameriko in je prav lahko mogoče, da je doma zdaj najlepše vreme. Kaj se ve, ampak vprašat pa ne bomo šli. Guverner Bricker je potrošil več denarja, kot pred njim še kak ohijski guverner RUSIJA — Ruske armade so začele obstreljevati Rostov od juga in bruhajo topovske izstrelke v mesto preko reke Don. Najnovejše poročilo iz Moskve zatrjuje, da so ruske čete že prekoračile Don in da se je v Rostovu že vnel boj po ulicah. Napredovanje ruskih čet na severu se nadaljuje proti Harkovu( Belgorodu, Kursku in Orelu. ANGLIJA — Premier Churchill je dospel v London. Pred odhodom iz Afrike je obiskal ameriškega generala Eisenhower j a ,w nekatere francoske voditeljev. AFRIKA — Osma angleška armada se pripravlja, da udari v južni Tuniziji na osiško armado. Slabo vreme zadnjih dni je ustavilo skoro vsako bojevanje. LONDON — Dodatne kanadske čete so varno dospele v Anglijo. BERLIN — Berlinski radio je včeraj poročal, da so nemške podmornice potopile 16 tovornih ladij, ki so vozile potrebščine v Anglijo, Afriko in v Rusijo. RIM — Grof Galeazzo Ciani, odstavljeni minister zunanjih zadev, je bil imenovan za. ambasadorja pri Vatikanu. Tako je poročal v nedeljo rimski radio. Seja škrjančkov Nocoj ob sedmih bo na Richer Ave. seja škrjančkov. Starši so prošeni, da se v polnem številu udeleže. Kupujmo obrambne obveznice in znamke! Ure budilke bodo zopet začeli izdelovati Washington.—Urad za vojno produkcijo je naznanil, da bo v kratkem dovolil zopet izdelovati ure budilke, katerih izdelava je bila ustavljena že pred več meseci. Ako bo na razpolago material, bodo še letos izdelali 1,500,000 teh ur na zah-Itflvo delavcev v vojni industriji. Ure bodo izdelovale samo I take tovarne, ki niso zdaj zaposlene z vojnimi naročili in v krajih, kjer ni pomanjkanja delavcev. 30 dnevnica smrti Jutri ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnim Joseph Anslovar v spomin 30 dnevnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Peta obletnica Jutri ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Anthony Gole v spomin 5. obletnice njegove smrti. V nedeljo ob desetih bo pa maša za njegovim pokojnim očetom Antonom Gole v spomin 11. ob-S letnice smrti. AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME Dve poroki tekom dveh svetovnih vojn je praznoval priljubljen par V soboto sta praznovala svojo srebrno poroko Mr. in Mrs. John L. Mihelich. Mrs. Mihe-lich je poznana aktivna narodna delavka, ki se vneto udej-stvuje' pri vseh patriotičnih in narodnih aktivnostih. Mr. Mihelich je prominentni slovenski odvetnik v Clevelandu, član mestne civilne komisije in član naborne komisije št. 24. Poročila sta se tekom prve svetovne vojne, leta 1918. Par mesecev zatem je odšel John z ameriško armado na francosko bojišče, odkoder se je vrnil brez najmanjše praske. Po vrnitvi iz vojske se je Mr. Mihelich posvetil odvetniški praksi in pa politiki. Bil je ponovno izvoljen v mestno zbornico kot zastopnik 23. varde, bil je tudi več let 'vardni vodja, dočim je bila Mrs." Mihelich vardna voditeljica. Zdaj se je John precej odtegnil politiki in se je bolj posvetil patriotičnim aktivnostim. Številnim čestitkam, ki jih je prejel priljubljeni par ob svoji srebrni poroki se pridružujemo tudi mi in našima dobrima prijateljima kličemo: še j na mnoga leta sreče in zdravja! General Eisenhower je postavljen vrhovnim poveljnikom v Afriki ških čet v Evropi pa je bil imenovan ameriški general Andrews, ki bo s tem nadomestil Eisenhowerja. Radijsko poročilo iz Alžira javlja, da je osma angleška armada že 60 milj v notranjosti Tunizije, kar znači, da bo prišlo v kratkem do odločilne ofenzive proti osišču v Tuniziji, ki ima v oblasti dve važni postojanki, pristanišča Tunis in Bizerte. Zavezniški gl. stan v Afriki, 6. febr. —. Ameriški general Dwight I). Eisenhower je bil imenovan vrhovnim poveljnikom vseh zavezniških čet v severni Afriki. To je očividno posledica dogovorov v Casablanci, katerih sta se udeležila predsednik Roosevelt in premier Churchill z geslom: brezpogojna vdaja sovražnika. Eisenhower v tem času še nima čina polnega generala, ampak je poročnik-general. Ako bo zdaj povišan v polnomočnega generala, poročilo ne pove. Nadalje se poroča, da bodo prišle čete osme angleške armade, ki prodirajo proti Tuniziji iz Tripolitanije, pod poveljstvo Eisenhowerja. Tej armadi poveljuje zdaj angleški general Montgomery, Vrhovnim poveljnikom ameri- BOJNA FRONTA Brazilija se je pridružila zaveznikom na celi črti Rio de Janeiro.—Brazilija se je pridiružila izaveznikom kot polnomočna zaveznica iv boju proti osišču. To jo postavlja v vojno proti Nemčiji, Italiji in Japonski. Brazilija je bila prej formalno v vojni proti Nemčiji in Italiji, in ne proti Japonski. V soboto pa je Brazilija podpisala pakt Združenih narodov ter tudi podpisala osnovne principe Atlantskega čarterja. To potezo Brazilije je pripisovati nedavnemu sestanku predsednika Roosevelta in brazilskega predsednika Vargas, ko se je Mr. Roosevelt 'vračal s konference v Afriki. -o—- Osišče ugiblje o načrtih zaveznikov, pa ne ve nič gotovega London. — Osiški propagandist pošiljajo v svet razne sen-zacionelne vesti, za katere ni od strani zaveznikov nobenega za-, trdila. Razume se, da osišče samo ugiblje in skuša izvleči iz zaveznikov kako vest, kje da se nahaja danes premier Churchill. Sledeče vesti je poslalo osišče v svet iz Berlina: Da se bosta sestala Churchill in Franco. Da se pripravlja general Montgomery na splošno ofenzivo v Tuniziji. Da bo Finska v kratkem prišla na dan z važnimi vojnimi novicami. Da bo odšlo 50,000 brazilskih čet v severno Afriko, da bodo nadomestile ameriške čete. Da bo prišlo v kratkem do vojaških operacij na Balkanu. Da je odšel general Franco iz Španije in portugalski premier Salazar iz Portugalske, da se se-staneta s Churchillom. Da so portugalske čete na potu na špansko južno mejo, kjer se "go* di nekaj izvanrednega." šil 'več, kot je še potrošil v zgodovini države Ohio kak drug guverner. Istočasno je pa predložil legislaturi proračun, ki je še večji kot je bil trošek države v letih 1941-1942. Da je naš guverner nabral v državni blagajni nad 45 milijonov dolarjev, je enostavno pojasnilo to, da je pobral od davkoplačevalcev več denarja, kot ga je pa potreboval za vzdrževanje držav«. Na primer: guverner Bricker je pred dvema letoma izračunal, da bodo prinesli davki iz leta 1941 $139,-345,250. V resnici so pa prinesli državni blagajni $158,-799,544, torej nad 19 milijonov dolarjevi več. Za leto 1942 je guverner Bricker izračunal, da bodo prinesli davki $142,881,740, v resnici so pa prinesli državi $169,-160,719, torej nad 26 milijonov dolarjev več. Torej so prinesli davki v dveh letih nad 45 milijonov dolarjev 'več, kot je pa guverner napovedoval, da bodo. Tu je torej Vsa uganka, kako je mogel guverner nabrati v državno blagajno tak ogromen preostanek. Columbus, O.—Guverner Bricker je bil izvoljen lanskega novembra z največjo večino, kar jo je še kdaj dobil pred njim kak ohijski guverner. Bricker je vodil kampanjo na podlagi $45,500,000 preostanka v državni blagajni. Demokrat-je so napadali ta preostanek, češ, da je bil preostanek nabran na račun davkoplačevalcev. Toda ohijski volivci očividno niso poslušali demokratov in so z ogromno večino postavili Mr. Brickerja na njegov tretji termin. Fakt pa je, da guverner Bricker ni prihranil davkoplačevalcem nobenega denarja. Obratno, Mr. Bricker je potro- Pomagač nacijev bo moral vseeno na vešala Cincinnati, O.—Apelatna sod-nija je zavrgla apel Maksa Stephana iz Detroita, ki je bil obsojen na smrt na 'vešalih, ker je pomagal pri begu namškemu nadporočniku Krugu. Stephan bi bil moral v smrt še 13. novembra, pa je napravil priziv na apelatno sodnijo, da ovrže obsodbo. Dva bombnika sta trčila v zraku, 14 ubitih Greenville, S. C.—Iz tukajšnjega letališča se poroča, da sta trčila v zraku dva bombnika in nato treščila na zemljo. 14 mož posadke obeh bombnikov je bilo pri tem ubitih. Bombnika sta letela v formaciji z drugimi iz Tampa, Florida. Ostali so dosegli svojo bazo. ---KJ-- Uradniki SDD >V Euclidu Za leto 1943 je direktorij Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. sledeč: Predsednik Matt F. Intihar, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Andrew Ogrin, 20713 Recher Ave. blagajnik John Ivančič, zapisnikar Louis Godec, nadzorni odbor: John Barkovich, Joseph Mah, Charles Zele. Direktorske seje so vsako 3. sredo v mesecu ob 7:30 zvečer. Izredna seja Zadruge Nocoj ob 7:30 bo v uradu Slovenske zadružne zveze izredna seja, na kateri bo konstituiran novi odbor za tekoče leto. Stari in novi direktorji naj se udeleže. Spored seje bo: zaprisega novoizveljenih, čitanje zapisnika zadnje delniške seje in izvolitev odborov za 1943. Naši voiaki - w — mm Laddie Volcansek, sin Mr. in Mrs. Ladislaus Volčanšek iz 8912 Union Ave. je prišel iz Great Lakes, 111., kjer služi pri mornarici, na dopust. Vrnil se bo na 10. februarja. * * * V , , , Na 30. januarja je odšel k letalcem Edwin Pakish, sin Mr. in Mrs. Anton Pakish iz 1084 E. 71. St. Njegov naslov je: Edwin Pakish, Flight 8, 400 Tc. Sch. Sq. Klelesler Field, Miss, želimo mu zdravja in srečen po-vratek. »o m _ . Na dopust je prišel Pfc. Louis S. Kurent. Prijatelji ga lahko obiščejo na 1321 Russell Rd. Njegov naslov pri vojakih je: A. T. Co. 134th Inf. A. P. O. No. 355, Camp San Louis Ofbispo Calif. M M M Pfc. Paul Novak, sin Mrs. Mary Novak iz 3436 E. 73. St. je prišel za nekaj dni na dopust iz Fortf Bragg, N. C. i« m m Družina Mr. in Mrs. Frank Ozimek iz 14901 Edgewood Ave. ima tri sinove v armadi Strica Sama in sicer: poročnik I. reda L. J. Ozimek, Fvt. 35 A 6 V, Nav. Seb. Selman Flo. Monroe, La. služi že tri leta; Top Sgt. Frank J. Ozimek, U. S. Army 35316384 Co. I, 15th Sqd. Tr. Regt. Fort Monmouth, N. J. i služi 6 mesecev in Corp. J. Ozimek, 35282765 Fort. Det. D. B. : Se. Sig. APO, 704 San Francis-, co, Cal. je bil poklican 2. febru-, arja 1942. toliki ~~ =. sitn f-n V gazolinskih kart bodo imeli manj °sti pri obnovitvi prošenj za gazolin jiJ^iki «t>„ --— C °bn0vifJ m "C" »azolinskih kart morajo še tekom tega lV'lje Po 22SVO:ie prošnje za gazolin- Ker bodo »dbori za ra-& St;2, Ur{f februarju zelo zaposleni z izdajanjem živilske * nar>r:, za kontrolo cen urgira lastnike avtomobilov, naj bo Prošnje za gazolin. ' ! V' lav!° manj sitnosti s tem< kot je bil° pri prvi regl" •w^anje' ° dobite tozadevne listine pri svojih odborih 'O Po boš!- izpo'nite. ter pošljete na ta odbor. Ta vam bo 1 j,^ bo^ ' Poslal novo gazolinsko knjigo. V načrtu je tu- K? tern jedobil° na gazolinskih postajah. K tu
  • ne bo dobil nove Zavezniki so sklatili v enem dnevu 26 japonskih letal na Novi Gvineji Avstralija, 7. febr. — V eni največjih zračnih bitk v južnem Pacifiku so v soboto zavezniki uničili 26 japonskih letal, 15 so jih pa poškodovali. Bitka je bila nad Wau-om na Novi Gvineji. Zračna bitka je trajala ves dan. Niti eno zavezniško letalo ni bilo pri tem izgubljeno. Japonci so hoteli uničiti letališče pri Wau-u, okrog katere se vrše potalni boji že več dni. Zavezniški letalci so se spustili proti Japoncem ter jih zasledovali celo do višine 18,000 čevljev. |li ^===-- Ussolil« je posekal politične glave, ker se je bal izgubiti vodstvo fašja *v?!;lplomatski viri na izyedel lj°' da je Musso-% ker tko v svojem ka-LnitHi 0( Se bal revolte v ^sk. nki' ki Je šlaza" ^niki Je separaten mir s so K,TČelu tega : ^iajio ; zunanji mini-H in ' J ustični minister Ti 1 .arŠal Pietro Bado- ^odol, vodstvo faš^ i>niki U Separat6n SCttrdij0 nevtralni LNtti *r0gi' 3e to avo-Galije, ako Na gibn an* se- fc Caw MuSS°lini t ta. gal ter odstranil r^ da jih lahko to n, hoče v družini na 1 T° 86 praYi' da Če e'>uje a v družini ne po-eba t'J,ih lahko kupi druga j,od hk° Parov več. rljj rkadoniranje pridejo vsi ■Wat!' •'n!ajo kaJ usnJa ali h slina 12 kavčuka razen hiš-5v 2 ^ Jev aH otroških čev- !Va cevnem1- POdplati" P°-ieta ni s tem nič pri- r lova«, bod0lt! Za izdelavo čevljev ^ !t čevi -8mele ^delovati vteč J 'IjGV lr f! Pateatj ' nočne sliper-' *Poctn" Gather čevlje in raz-5 talo ve"6 ČeVlje' da bo tako Uvai0 L ugn j a za navadno , P!'eČi vsak naval na 1 ion,«' je Prišel ukaz za ;'%oidVz. Bele hiše ob 'S*ln ukaz je stopil r-! H 10rkPo1 ure Pozneje. ^ khl ^Pre j bo vsaka en nar čev- 11 AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Ave. JAMES DEBEVEC. Editor HEnderson 0628 Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $0.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $8.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year 0. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months D. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months ____Single copies 3c Entered as second-class matter January 6th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 32 Mon., Feb. 8, 1943 Trije močni protesti Kako ogorčen je naš narod, tako starejša kot mlajša generacija, proti trditvam Louis Adamiča, da se ameriški Slovenci kujamo in izgubljamo zaupanje v svojo ameriško vlado ter da ne kupujemo več z isto vnemo vojnih obveznic, kažejo naslednji protesti. V "newburskih novicah" je zapisal naš odlični novičar sledeče krepke besede: "Oho-o-o-o! Kdo je pa Louis Adamiču dal oblast govoriti v imenu vseh Slovencev v Amerik«? Kdo mu je povedal, da Slovenci ne bodo kupovali vladnih bondov in pa Victory Bonds? Adamičev izraz v State. Departmentu je naravnost žaljiv ameriškim Slovencem zato, ker nas postavlja v nepravo in neresnično luč pred našo vlado. Kako si je vendar drznil Adamič kaj takega izblekniti o Slovencih, ko sploh med Slovenci ne živi in torej tudi njih mnenja, njih teženj ne pozna. Adamič je v State Departmentu s svojimi izrazi hotel naprtiti vsem Slovencem tisto, kar pri-stoja najbrže edino le njemu in nekaterim njegovim komunistično naklonjenim tovarišem. Stotisoči katoliških Slovencev pa tega ne odobravajo, ker so pred vsem Amerikan-ci in bodo stali za ameriško vlado sto procentno, neglede na to, kaj bo vlada naredila v tem ali onem slučaju. Mi imamo popolno zaupanje v NAŠO ameriško vlado in bomo kupovali "Bonde" do zadnjega dolarja, ki si ga moremo odtrgati. Amerika je NAŠA domovina. Amerika je NAŠA last. Amerika je naša. PRVA misel, pa naj pride kar hoče drugje. Zato pa tudi odločno protestiramo proti Adamičevemu drznemu in neresničnemu namigavanju, da ne bomo kupovali bondov, če bo to ali ono. Zato pa tudi odločno zahtevamo, da Adamič govori za vse Slovence v Ameriki le tedaj, kadar mu bodo dali oblast za to, ker drugače je nevarno za ameriške Slovence, da postane g. Adamič zanje "A DAM — ITCH." • Drugi protest je pa od naše tu rojene generacije, ki je bil priobčen v soboto na angleški strani našega lista in ki se glasi: "We heartily protest Mr. Louis Adamic's statement to officials in Washington which implied a lack of cooperation of the Slovenian people in this war effort. Mr. Adamic may have written best sellers but his knowledge of American Slovenes and their loyalty to our government is sincerely questioned when he accuses us of being slackers in the purchase of Victory Bonds and Stamps. We were, we are and we will continue to be loyal to the U. S. A." Tretji protest, ki ga tu prinašamo, je bil sprejet na letni seji "Zve^e slovenskih župnij v Ameriki" in ki je bil brzojavno odposlan na državnega tajnika Mr. Cordell Hull-a, na državnega pomožnepa tajnika Mr. Sumner Welles-a in na Mr. Elmer Davisa ,načelnika vojnega informativnega urada. Protest se glasi: "Zbrani na redni letni seji "Zveze slovenskih župnij v Ameriki" polnomočno kvalificirani zastopniki, kar najvehe-mentneje protestiramo v imenu 300,000 katoliških Slovencev v tej deželi ter kar najodločneje zanikujemo obtežilna izvajanja Mr. Louis Adamiča, ki jih je napravil 15. januarja 1943 v uradu pomožnega državnega tajnika, namreč, da je zaupanje ameriških Slovencev do svoje vlade omajano ter njih sodelovanje v vojnem naporu s tem v takem obsegu zmanjšano, da so nehali kupovati vojne bonde. Mr. Louis Adamič ne zastopa slovenskega naroda, katerega zvestoba do vlade Zedinjenih držav ni bila v preteklosti nikdar dvomljiva, ter Vas zagotavljamo, da tudi v bodočnosti ne bo nobene prilike dvomiti o tem." Priznanje in zahvala Na predvečer rojstnega dne našega velikega predsednika Roosevelta je ponovno naš Slovenski narod v Clevelandu slavil njegov god s primernim programom in plesom. Po danih razmerah, katere ovirajo marsikatero kulturno prireditev, je bil program povoljen, bil je slednji udeleženec zadovoljen. Ne pričakovano je bila velika udeležba vkljub temu, da je splošni narod zaposlen, pa se je vseeno odzval klicu za dobro samaritarno prireditev, katere čisti preostanek je bil oddan v narodni sklad otroške paralize. Skoraj ni besede ali izraza s katerem bi človek, ki je zdrav in .čil, mogel zapisati v priznanje ' in zahvalo tistim, ki se potrudijo, izvršijo veliko delo, žrtvujejo čas in denar, da se finančno pomaga onim otročičem, ki ne po njih krivdi postanejo žrtev krute bolezni. Zahvalo in priznanje morejo dati v resnici le oni, kateri so prizadeti, le oni, kateri prejemajo zdravniško pomoč iz onih desetič, katere so darovane od usmiljenih src. Naš usmiljen slovenski narod je že v četrtič sijajno dokazal, da je pripravljen pomagati vsem, kateri pomoči potrebujejo. Ponovno je naš narod dokazal drugim narodom, da kadar je on poklican v katerekoli svr-he se temu v polni meri odzove. Vsa čast, priznanje, in zahvala v imenu pripravljailega odbora, v imenu bolnih siromašnih otročičev, vsem onim, ki ste na ep ali drugi način zopet pripomogli do tako lepega finančnega uspeha. Spodaj navedeni račun izkazuje čisti preostanek, kateri je bil poslan na pri dostojno mesto. Vodstvo narodnega sklada otroške paralize se iskreno zahvaluje za tako velikodušen dar, kateri je bil nabran cd slovenskega naroda v Clevelandu. Račun president Roosevelt birthday ball prirejen po čleve-landskih Slovencih Janury 29, 1943 v Slovenskem narodnem domu na St. Glair,ju. Dohodki: 662 vstopnic prodanih po 50c $331.00. Pivskih listkov prodanih za $417.00. Prejeli gotovine v točilnici $13.95. Prispevki od garderobe $15.60. Posamezni darovi: R. Grdina in Sinovi $25.00. Frank Stemberger $5.00. Frank Jelercic $5.00. Anton Anzlovar $2.00. Joseph Žele $1.00. Frank Penca $1.00. Miss Ann Knaus $1.00, skupaj posamezni darovi: $40.00. Skupni dohodki $817.55. Skupni dohodki od veselice ........................$817.55 Skupni stroški ................ 383.81 Preostanek veselice....... $433.74 Dohodki—"Coin Boxes" 10.27 Dohodki—"March of Dimes" ........................ 84.00 Razna darila .................. 6.25 Skupni preostanek ........$534.26 Lcuis Erste daroval. $2.00 v blagu. To poročilo seta vi jeno po Jo-sie Zakrajsek, tajnici odbora za "Roosevelt Birthday Ball" in natančno pregledano v torek, dne 2. februarja, 1943 po sledečih članih nadzornega odbora: Joe Okorn, blagajnik, John Susnik in John Centa, nadzornika. John Gornik, predsednik pripravlavnega > odbora, i To so trije krepki protesti na Adamičevo izjavo v State Departmentu, o kateri bi rekli, ako bi jo izrekel človek navadnega kalibra, da je smešna. Toda če jo izreče kak Adamič, ki je s svojo pisateljsko zmožnostjo zaslovel po vsej Ameriki, potem pa moramo poudarjati, da Adamič absolutno ni vedel, kaj je govoril. Zapisati moramo tudi, da smo dobili na naš tozadevni članek številna priznanja in odobravanja. Saj drugače tudi ne more biti, ko ga vendar ni med ameriškimi Slovenci, ki danes ni brez dela, da ne bi vsak dan kupoval vojnih obveznic in vsak dan dokazoval s tem ali onim činom svojo lojalnost do svoje nove domovine Amerike. Ker torej vidimo, da g. Adamič absolutno ne pozna teženj in življenja ameriških Slovencev, mu najodločnejše prepovemo, da bi še kdaj govoril v imenu ameriških Slovencev ali jih sploh kdaj zastopal! 0e* VICTORY VALENTINE naši priljubljeni Ameriški Domovini. Najprej naj se zahvalim društvu Danica št. 11 SDZ za darilo in pa božične karte, ki so bile res iz ljubezni poslane z iželjo, da bi se kaj kmalu vrnila med svoje društvene sestre. To me je tako ganilo, da skoro ne morem dobiti pravega izraza, da bi se vam vsem do voljno zahvalila. Drage sestre, ta mesec bo že trideset let odkar sem med va mi, saj sem med ustanoviteljicami društva Danica št. 11 SDZ. Ne bom na dolgo in široko opisovala našega društvenega delovanja, ampak reči pa moram, da je naše društvo vse hval,e vredno in Bog vas živi drag*e sestre še mnogo, mnogo let! Prisrčno zahvalo naj prejmejo tudi članice Kuhinjskega kluba Slovenske delavske dvorane na Jutrovem, ki so mi bile poslale tako krasen šopek na moj dom, ko sem se bila vrnila iz bolnišnice. To me je tako pokrepilo, da se mi je ljubo zdravje res hitro povrnilo. Končno pa najlepša hvala tudi vsem tistim, ki so nam poslali voščilne "kartice za božič in novo leto. Hvala lepa vsem, ki ste se me spomnili v času bolezni na ta ali oni način. Kadar bo meni mogoče se vas bom pa tudi jaz spomnila in vam kolikor bo mogoče povrnila. Želim vam vsem božjega blagoslova. Vaša hvaležna, Frances Lupšina, 10201 Prince Ave. -o- Vsi Primorci v vrstah osvobodilne sile Zahvala Silno priporočajo, da naj bi kokošjerejci redili več kokoši vsaj tako ene 200 milijonov več. No, saj to je vse dobro in tudi vem, da vsi tisti, ki se ukvarja- Podpisana se želim zahvaliti vsem mojim 'prijateljicam in prijateljem, ki so me v času moje bolezni obiskovali v bolnišnici in na domu ter mi želeli ljubega zdravja. V bolezni šele človek spozna koliko zvestih in res pravih prijateljev ima. Vem, da z denarjem vas ne bi mogla plačati, ker vem, da bi ga nobena prijateljica ne vzela, zato pa se vam hočem tem potem javno zahvaliti V Slovenci na vseli poljih pomagajo zaveznikom Kljub skoraj popolni izolaciji, ki so jo ustvarili vojni dogodki v središču Evrope, tam kjer leži naša ožja domovina, prihajajo v zadnjem času vesti, ki dokazujejo, da so danes primorski Slovenci v prvi liniji osvobodilne borbe. Stalne in dobro zasnovane četniške akcije Slovencev vznemirjajo faši-stovske hudodelce v takšni me-"i, da .je danes samo na ozemlju Julijske Krajine zbranih šest divizij redne italijanske vojske, katero podpirajo še številni bataljoni črnosrajčnikov. Najvažnejša prometna sredstva, glavne železniške proge in važna cestna omrežja so stalno pod vdarom slovenskih četniških edinic. Po podatkih, ki smo jih prejeli, je bila železniška proga Postojna-Trst v teku prvih sedmih mesecev 1.' skupno 21 dni neuporabna. Železniška proga St. Peter-Reka pa je stalno na nekih mestih pretrgana. Slovenski čet-niki so na tem delu pognali v zrak tudi večje železniške naprave, mostove, križišča in nasipe. V zadnjih dneh nam poročajo, da so slovenski četni-ki zelo aktivni tudi v predelih Tolmina, Kobarida in Bovca. Slovenski vojak, ki je bil še v začetku oktobra na ozemlju osi, pripoveduje naslednje doživljaje: V začetku 1. 1941. je bil vpoklican v. laško vojsko. Zahrbtnega napada na Jugoslavijo se je udeležil in prišel koncem meseca aprila 1941 -a italijansko pešadijsko edinico v Ljubljano. S sardinjsko divizijo je prispel pozneje v Dalmacijo. Ta divizija je prodirala v septembru 1941 ob železniški progi Knin-Prijedor. Po večkratnih težkih bojih s četniki, pri čemer so Lahi imeli velike izgube, je slovenski vojak s svojim bataljonom prispel v malo bosansko naselje "O." Tu je njegov bataljon večkrat prišel v stik s četniki, ki so držali v svojih rokah vso ogromno gozdnato okolico. Ni trajalo dolgo in laška posadka je bila od ostalih okupacijskih čet popolnoma odrezana. Komandant laškega bataljona je bil neki rezervnj kapetan Tržačan, ki je govoril tudi nekoliko slovenski. Večkrat je pokazal očitne smipatije do četnikov. Italijanska posadka ni mogla vpo-staviti nobene zveze z ostalimi laškimi edinicami, pa so ji zato živila, municijo in orožje dobavljali Lahi s pomočjo transportnih letal. V to svrho je imel bataljon posebne signalne naprave, s pomočjo katerih so prihajajočim letalom naz-načevali vsakokratni položaj posadke. V tem času je bilo v bataljo nu precejšnje število Slovencev iz Trsta, Gorice in Istre. Sar din j ska divizija je namreč tudi še po izbruhu vojne z Jugoslavijo zadržala svoj kader v Trstu in je bilo zato veliko število slovenskih rezervistov dodeljenih tej diviziji. Signalisti bataljona v O. so bili večinoma Slovenci. Koncem oktobra 1. 1941. so neke noči slovenski vojaki celotno signalno napravo prenesli bližnje 2 kilometra oddaljeno področje, ki je bilo zasedeno od četn|ikov. V bataljonu so govorili, da se je to zgodilo baje z vednostjo samega komandanta. Na ta način so laška letala precej dolgo dobavljala četnikom živež, orožje in municijo. Dobave so bile menda precej izdatne, ker so slovenski signalisti, ki so ostali pri čet nikih, letalom javljali, kaj vse potrebujejo. Proti koncu meseca novem bra so njegov bataljon morali zamenjati hrvaški domobranci. Prišlo je približno 700 mož. Med njimi je bilo tudi nekaj ustašev. Na dan same predaje je bilo dogovorjeno, da se bo predaja izvršila na svečan način, na posebno za to določenem prostoru. Pred samo predajo sta oba bataljona odkorakala na zborno mesto. Pred svečanostjo so se domobranci postavili na desno stran ceste, postavili puške v piramide ter se razkropili po bližnjem grmičevju, da počakajo na zapovedi svojih častnikov. Poveljnik laškega bataljona se je razgova-rjal z domobranskimi častniki in se z njimi v razgovoru oddaljil za kakih sto korakov od zbornega mesta. V tem so nenadoma pahnili četniki, pobrali vse domobranske puške ,in polovili domobrance. Lahi niso intervenirali, ker je komandant bataljona izjavil, da se obračunavanje med četniki in domobranci njega ne tiče. Kolikor je bilo ustašev med domobranci so jih četniki postavili pred preki sod in ustrelili za izvršene zločine, ki so jih dokazali Srbi civilisti iz okolice. Ostalim domobrancem so četniki pobrali uniforme, jih naložili na 12 kamijo-nov in jih opremili s potrebnimi dovolili za prehod čez njihovo ozemlje. Kamijoni so bili seveda neuporabni in brez bencina, ,'ker pa poteka cesta stalno navzdol, so dospeli k svojim edinicam. V laškem bataljonu se je govorilo, da je tudi komandant zbežal k četnikom, ker ga ni bilo več na čelu bataljona, ko se je ta edinica umaknila proti Damlaciji. Slovenski vojak zatrjuje na-djalje, da niso četniki nikdar ubijali nedolžnfh Hrvatov, pač pa samo ustaše, ki so jih sodniško obsodili in so jim bili zločini dokazani. V času njegovega bivanja v O. so četniki postavili pred sodišče okrog 500 ustašev, ki so bili skoro vsi muslimani in katerim so okoliški kmetje dokazali celo vrsto ogabnih zločinov nad srbskim narodom. Slovenski vojak, ki nam je dal ta poročila zatrjuje, da igrajo Lahi na ozemlju Jugoslavije dvolično vlogo. V nekateri!^ krajih se dobrikajo usta-šem proti četnikom, v drugih se dobrikajo četnikom proti ustašem. Laški oficirji so pogostokrat podučevali moštvo Švicarski časopis (H v Jugoslaviji Bern, 20. decembri Suisse" prinaša dolg'0 0 J o bojih Jugoslovanov Prj osišča. članek je i'uS , J tografijo generala J loviča, vodje oborože" J ra v Jugoslaviji. A razvoj teh bojev od P° JL,,, Se slavije do danes, Je ^r"-opisan. List citira j1 J objave uradnih age" J DNB, Štefani i. dr. terJ članke laškega časoPisa J d'ltalia o delovanju JI črni gori, Bosni, ** Dalmaciji Sloveniji J Manek se končuje z f besedami. jff "žilavost tega odP°JI do van j a vredna. ^'lo mogoče le z težko^ J upornostjo, predrzni jJ pogojno voljo do sv° jf odvisnosti teh balk^r ... v teh planinah morda še dolgo časa1> J :!i ako ne bo mogel zn J dokler bo sploh še | tla se položaj spre1111 .1" 11 t Da Kmet in kmetic* J Šmarne gore sta se J Ljubljano, da bost^l kus. Da ne bosta Pj ^ vila, je žena nap0 ^ z raznimi domačim' ^ je to navada na rala žena nositi go pot do Ljubljani spodobi, pravijo ^ j rem kraju. v j Ko sta pa dospe1* J no, kjer so šviga1' A sti sem in tje, reCcA pri nekem križišč1' („ I za, daj meni koša1 "Vidiš, kako si d° A dahne vsa izmučeni "Kaj dober, ^ J \)0 ■ kdo zadene, kaj w ^m jo?" reče previd110 I rtti'^I Farmer je P^fr W poletje delavca^ nikogar na baral vaškega dob'/| bi mu prišel "Zakaj pa ne'JW "Koliko mi boš Pa j,'J "Plačal ti bo^y# vreden?" mu fO^m Vprašani mal0^..,>f tem pa odkloni r .t; I plačo pa jaz ne cle BESEDA IZ NARODA I jo s kokošjerejo, bi to z veseljem storili, če bi dobili eno pošteno ceno za jajca. Pa je že tako, da tisti čas, ko so putke na sedeči stavki, so jajca draga, ker jih ni. Torej, kaj to koristi ko-košjerejcu magari če so jajca po pet dolarjev ducat, ko jih pa ni. Kakor hitro pa vidijo, da kokoške malo bolj pridno nesejo, gre pa cena jajcem takoj doli. Ne vem kako'to, da imajo to slabo navado, mesto da bi bila jajca poceni, kadar jih ni in dražja kadar so, pa bi ne bilo treba prositi za več kokoši, ker bi jih bilo še preveč. Tako pa so že marsikaterega spravile ravno kokoši na "kant" ali ob grunt; posebno pa take, ki so novinci v tem poslu. Navadno pridejo ljudje iz mest in prično s kokošjerejo kar na veliko, ker imajo dosti denarja, a take ljudi kokoške kaj kmalu izkljujejo in jih pripravijo ob vse. Kajti stvar se le noče in noče tako zaobrnit, kot bi človek rad imel. Vedeti je tudi treba, da je kurje življenje zelo kratko, kajti mnoge še nest ne žačno, pa se že poslove s tega sveta. Vse tako izgleda, kot bi delale nakljub človeku, ki se ukvarja z njimi. Nikakor pa ne smemo obupati, če hočemo zmagat v tej vojski in radi' tega tudi jaz ne' bom obupal. Saj vse tako izgleda, da moje pisanje le ni bilo zamanj in da so moji opomini rodili sad. Ko sem bil v enem mojem zadnjem dopisu priporočal, da naj bi bombnike aje obrnili nad Berlin in uničili Hitlerja in njegovo zalego mesto da bi pobijali nedolžne ljudi, ki niso ničesar zakrivili glede te strašne vojne nesreče, sedaj pa vidim, da so ta moj nasvet vzeli na znanje I in bomlbnike resnlično 'poslali j nad to kačjo zalego v Berlin, j Tako je tudi prav. Zakaj bi pa i krivca iskali tam, kjer gi ni. Treba je iti nad njega tja, kjer je in tako se je tudi zgodilo. Prav tako. sem tudi podrezal tam doli na. tisto zmrzlino, pa se je kar rid mah odtajalo, pa , še kako imenitno se je, kot še nikdar poprej. Kot sem čital j v Ameriški Domovini, kajti te "cajtenge" imamo mi na Hub- , bard Road za naše glasilo, ker ' prinašajo največ novic od vse- i povsod. Tako sem čital v teh naših novinah, da se je tam od- " - tajalo in da nam bodo izplača- | ' li kar 40%. "O boy," skoro sem [ padel v nezavest. To se je pa odtajalo kljub zimskemu mrazu, to vam pa rečem, da se je. Sedaj pa ne vem komu naj se zahvalim za to, ali prejšnjim, ali sedanjim uradnikom. No ja, saj je pa tudi že poteklo nad dvajset let, odkar sem bil vložil tam prvi tisočak. Pravijo, da če je denar dobro naložen, da se v dvajsetih letih podvoji. Torej, če mi dajo tisti tisočak in obresti pa sami obdržijo, pa bom zadovoljen in menda bi bili drugi tudi veseli in zadovoljni. Torej, kadar bo prilika nanesla, se bom pa že oglasil v tisti "kancliji," kjer bodo delili denar in kako se bo kaj obneslo, vam bom pa že poročal pozneje. Za danes itak nimam drugih posebnih novic. Pozdrav, Frank Leskovic. So upoštevali nasvet s Hubbard M. kako se mora obnašati P°1 meznih krajih. Sodelovanje med Čet" laško okupacijsko vojsk"'1 stajalo samo pri tistih ' cah, v katerih so bili S|°( Organizirali so ga četn® morci, ki so v velikem s' prišli k Draži, potem kos" hodili na sto in sto TdW iz Julijske Krajine v ? Kot četniki so stalno is!iS; kov s Slovenci-italijans!(1 ki, kar je četniški akciji*, gem koristilo. Na ta niso samo pomnožile & vrste, pač pa so četn®.' tudi znatne količine or°* municije ter druge vft] opreme. |&r Četniki Draže Mihajlo|ia so si nabavljali orožje nicijo od Lahov tudi Z 1 j. nim nakupovanjem. Vate južnjaki iz Sicilije in j je so se pridno ukva^Lj, kimi kupčijami. Puške Jve dajali po 50 lir za šadijske patrone pa Pc|jei madov za liro. Laški v"|]cr. pogostokrat sami jašk;a munjioijska Jrij namenom, da plen Pr°( §iil nikom. lo i no novico materi, ki so perilo ravnali v sobi. Obedve tečeva doli v vas ter poprašujeva, ali ne bi bil kdo videl kacega otroka, pa nihče ni vedel nič povedati. Vse smo preiskali, pa ni ga nikjer." Meni so se samega strahu vsi udje tresli, pa vendar sem skušal tolažiti ženo, ki je obupno vila roke in hudo jokala. Preiščemo še enkrat vse kraje, pa nikjer ni bilo nobenega sledu, slednjič srečam doli ob vodi nekega starega moža, ki je služil nekdaj pri mojem očetu za hlapca. Povem mu svojo nesrečo, ali tudi ta ni vedel nič o otroku. "Druzega nisem videl danes," djal je, "kot pokrit voz, ki je drdral po cesti proti Ljubljani, in noter je sedel popolnoma takov človek, kot je vaš stričnik, tisti kupec na Hrvaškem. Če me moje stare oči niso goljufale, prav on je bil." Pri tej priči spomnil sem se onih groženj in preklinjanja. Čudne prišli so se me polastile. Sicer nisem mogel spoznati, čemu bi mu bil otrok, ali zdelo se mi pa vendar ni drugače, kot da je dete v njegovih rokah. Zahvalil sem se starcu za njegovo naznanilo in se nemudoma vrnil domu. Najprej sem pisal na Hrvaško. V dveh dneh dobil sem odgovor, da omenjenega kupca ni več v' deželi, da jo je pobegnil in zapustil grozno veliko dolga. Potem sem šel v Celje. Na pošti sem zvedel, da se je odpeljal pred nekimi dnevi takov človek proti Dunaju, rekoč, da gre na Nemško, ali otroka ni imel nikakoršnega pri sebi, samo nek mlad človek ga je spremljal. To sporočilo se mi ni zdelo zadostno. Otrok se lahko kmalo kam skrije toliko časa, dokler se obravnava pri poštnih uradnikih. Nič drugače nisem sodil, nego da misli z otrokom stričnik kako goljufijo doprinesti, posebno, ker se je obrnil proti Nemčiji, odkoder je najkrajša pot v Ameriko. Razodel sem doma ženi svoje mnenje in tudi ona je bila teh misli. Otrok je moral biti v hudobneževih rokah, to se nama je zdelo gotovo. Sklenil sem, urno mu slediti ter ga morda dohiteti še prej, nego se odpravi na morje. Sedaj mi ni bilo- več za denar, temuč za dete. — Hotel sem iti sam, ali žena mi ni pustila. "Kamor pojdeš ti, poj-dem tudi jaz," djala je, "Po no-benej ceni ne ostanem doma. Stakniti hočem vse kraje, da le dobom svoje ljubo dete." — Kaj je bilo začeti? Ženi nisem mogel odreči njene trdne Volje. Poravnal sem urno svoje reči ter je spravil v red, izročil gospodarstvo nekemu zvestemu prijatlu, na katerega sem se zanesel, in tretje jutro drdrala sva se že z ženo proti Nemčiji. Po domačih krajih nisva utegnila popraševati, tudi sva bila skoraj popolnoma 'prepričana, da ima otroka stričnik." "A vendar ste se goljufali," seže sedaj Aleš v besedo, ki je ves' čas zvesto poslušal, "takrat sem jaz ležal v Petrovi koči, ki me je pital s kozjim mlekom." (Dalje prihodnjič.) KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV ODVEČ (Slika. Spisal Ivo Trošt.) FEBRUAR 13.—Društvo Cleveland, št. 126 SNPJ bo priredilo v SND domačo zabavo ob priliki 33-letnice obstoja. 14.—Društvo Ribnica, št. 12 SDZ proslavlja 30-letnico obstanka v avditoriju SND na St. Clair Ave. 20.—Društvo Ložka dolina, plesna veselica v SND. 27.—Društvo Danica, št. 11 j SDZ, plesna veselica v SND. j 28.—Ivan Cankar, predstava v SND. M ARC 6.—Društvo Soča, št. 26 SDZ priredi plesno veselico v Domu Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 27.—Postojanka št. 35 JPO, SS za okrožje SDD na Waterloo Rd. ima veliko prireditev v avditoriju SDD. 28. — Progresivne Slovenke, 'krožek št. 3 priredi igro "Vrnitev" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. APRIL 18. (Cvetna nedelja) — Jugoslovanska pomožna akcija, slovenska sekcija št. 2, priredi dobrodelno predstavo, katere ves preostanek bo šel za pomoč našim v stari domovini. MAJ 2.—Mlad. pevski zbor SDD, Waterloo Rd. priredi koncert v avditoriju SDD na Waterloo Rd. BE 100% WITH YOUR Prevelika zgovornost V času stare Helade (Grčije) je nastala na nekem egej-skem otoku velika lakota. Končno je lakota prebivalstvo tako pritisnila, da so poslali odposlanca v Šparto prosit pomoči. Odposlanec je odpotoval v Šparto, se postavil " tam na glavni trg, ko je bilo tam zbranih največ ljudi in imel je dolg govor. Špartanci so mu pa rekli: "Tvoj govor je bil tako dolg, da smo že pozabili na začetek, konca pla razumeli nismo." In odposlanec se je vrnil domov brez pomoči. Otočani so poslali nato nekega drugega moža, ki je bil znan po svoji molčečnosti. Mož je v Šparto prinesel več praznih vreč in jih tam na trgu položil poleg sebe. Nato je pa rekel: "Prazne so, napolnite jih." Špartanci so mu napolnili vreče z moko, nakar so mu še rekli: "Ni ti bilo treba povedati, da so tvoje vreče prazne, to smo sami videli. Ni ti bilo treba rečim, naj jih napolnimo, mi bi to itak storili. V bodoče ne bodi tako zgovoren!" -o-- Pred sedemdesetimi leti je bilo samo sedem ženskih steno-grafinj, danes pa jih je nad 000,000. :!-. * * Najslavnejši izdelovalci violin v 16. in 17. stoletju so bili iz družine Amati, iz Cremona v Italiji. Hdournik nesporazumnosti in nemira si je s tem utrl pot, in sin ga ni mogel več ustaviti, kakor bi ga bil tudi rad, ker se mu je krvavo smilil -i oče tov priboljšek, ki bi mu ga moral izplačati, ko bi se oče ločil od hiše. Kdo more vsem ljudem zavezati jezike, ko bi imel tudi zares dober namen? Jožef bi bil rad slušal očeta zaradi priboljška, pa ga ni smel zaradi žene. Denar je le denar, si je mislil. — A žena je le žena, je ponavljala ona. — Ali veš, odkod sem doma, pa kam sem prinesla svojo doto? Koliko boljših snubačev sem imela. V tem peklu ne ostanem več. Strani mora stari ali pa jaz! Mlademu Klančarju se je zdelo škoda, da bo moral izplačati očetu priboljšek in kot, a še bolj škoda se mu je zdelo-žene. Ona je začela zmagovati. No, kdor misli, da je bil radi tega pri Klančarju sleherni dan pravi vihar, se j ako moti. V najhujšem času, ko bi morale frčati iskre od sovražnih stranij, so začeli hkrati posnemati vsi trije — očete trapiste z neprestanim molkom. Cele tedne ni jeknil stari, cele tedne nista izpreogvorila nanj Jože in soproga. S tem se pa ni zbo-ljšalo med njimi niti za las. Še le v takih dobah je čutil oče prav živo, kako "odveč" je pri hiši. Kar poči nekje na vasi novica: stari Klančar se ne more z mladima, pa se odpravlja Desni, stoječ na avtu, je ameriški general George S. Patton in levi pa je francoski general Augnste Nagues; sestala sta se v nekem •mestu v Maroku, kar naj bi bila kot nelca predpriprava za parado zmage zaveznikov v Severni Afriki. Iz Avstralije so poslali na Srednji Vzhod velike količine živeža za zavezniške armade. Slika nam predstavlja eno tako pošilja'e v moke, ki je i: Avstralije dospela na Srednji Vzhod. bodo ne za dolgo, kako pa? Seveda!" je odgovarjal sin, ki so se mu smilili denarci. ekaj dn;ij, pa samo nekaj , pa bomo zopet skupaj." "Tudi če ne nikoli več!" je bila mlada nevesta s kljuko ob ognjišče. "Se bo preveč poznalo!" "Pa moja dota se nič ne pozna?" Kaj je hotel Jože na to? Molčal je in upal na tihem, da se vrnejo z očetom tudi lepi denarci zopet pod domačo streho še prej kakor še le za nekaj dni j. Ločili so se — mirno sicer, tudi dovolj na tihem, pa na lepem. Stari je vzel svoj izgovorjeni priboljšek in odškodnino za kot, dasi je tedaj, ko je sinu izročal posestvo, izrecno ponavljal, da si pridržuje to — samo zaradi lepšega. Sin mu je pa — seveda s tresočo roko in drhtečim srcem — vsled ženine sitnosti izplačal vse, vse do vinarja. Navrh tega je še trdila mlada Klančarica, da je stari opeharil sina, ker si je vedo-ma izgovoril tako velik priboljšek. Jože je škripal, kakor bi bil izgubil polovico imetja, škripal zaradi lepih novcev, s katerimi je stari Klančar osta-vil rodno hišo. "Ptice me ne nosite več tod, moje noge me ne bodo," je vzkliknil in se še poslednjič ozrl milo po domačem pragu. Noge so se mu šibile, in palico v roki je komaj prestavljal pred sabo. Toda moral je, moral: kakor ptujec je zapuščal dom, kjer je preživel vsa dosedanja leta, dom, ki je bil tako privezan nanj kakor na svoje srce. Tu je živel njegov oče, tu umrl njegov ded, mati, žena, otroci, sestre ... Ne sicer praz%n, pa iti je moral h hčeri na Radovino. Saj je bil doma odveč, odveč. Sin je pa mislil, da bo tudi na Ra-dovini kmalu odveč. Lepo popoludne je bilo, ko je odhajal stari Klančar. Jože se je oziral za uhajaj očim denarjem, mlada gospodinja je regij al a o sleparstvu, a v srcu se je veselila, da je zmagala sitnega starca.--- rA.li se mu je poslej godilo bolje? "W» Mimo* h* v* «0 w «m* if ma tcidbm trni nOom m* to kara aUllMgr BMd." —FrankU* D. BUY WAR BONDS DELO DOBIJO Za čiščenje poslopja Sprejme se ženske iz not-tinghamske okolice ali od 152., da bi čistile poslopje. Morajo bit'i ameriške državljanke. Plača $4 za 7 ur od 5 popoldne do polnoči. Zglasite se pri Advance Window Cleaning, Inc. 3211 Payne Ave. ali' pokličite: PRospect 2945. (34) ženska se sprejme želi s e dobiti žensko za čiščenje, pranje in likanje. Stalno delo. Pokličite IV-2460. (33) Pred hlevom sedečega Klanci ard j a na Radovini nekaj za-• keli na trepalnicah, da se dvignejo trudno, bolestno; poslednji žarek zahajajočega solnca je namreč poljubil solzo, ki se mu je ukradla na dan. Prebudil ga je iz vznemirljivih, žal, tudi resničnih spominov. In kar z rokavom je obrisal nadležno solzo. Zopet mu je spelo oko na dozorevajoče česplje, in vnovič g,a je obšla vroča želja: Te-le češpljice bi rad še videl dozorele, pa namočene in prekuhane — po svoji nekdanji volji. I, ko bi le dovolili ti-le moji ljudje. Oh, ko bi. . . . Z redkimi brkami obrastlo, že davno neobrito lice se mu je na obeh straneh ustnic nagu-bilo v dobro voljo oznanjujon ča kota. Zato so se mu razširila tudi usta, da sta se pod levo n desno lično kostjo pokazali Ive, že dolgo nepoznani jamici, glasnici veselja.in zadovolj-nosti. Brada se mu je nekoli-kokrati ponosno dvignila iznad prsi, pa se zopet sklonila; klobuk je vsled tega izdal veliko večino pleše na glavi nekdaj ponosnega Klančarja; celo nos se je hotel zasukati na vse štiri vetrove sluteč, da se bližajo njemu .in njegovemu gospodarju boljši časi, ko bosta uka- Sprejme se Izkušene Tool Makers Machinists Set-up men Prednost imajo oni, ki žive v Collinwoodu. International Vibration Co. 16702 Waterloo Rd. (x) MALI OGLASI Hiša naprodaj Na 910 E. 75. St. za eno družino, 4 spalnice; cena $6,500. Nobenega popravila potrebno; furnez pravkar inštaliran; škri-Ijeva streha, garaža za 2 avta. Lastnik razkaže hišo podnevi ali zvečer. Lahko se takoj vselite. M. & S. Liebenthal 919 National City Bldg. . MA-0336 (32) Posebno naznanilo! Našim prijateljem v Collinwoodu tem potom naznanjamo, ia smo se dogovorili z Joseph želetom in sinovi, da nam rade volje odstopijo svojo pogrebno kapelo za vse prilike, kadar bi nas naši prijatelji želeli, da iz njih družin mi odpremimo njih člana pogreb. Mnogi so povpraševali, da bi tudi mi odprli v Collinwoodu pogrebno kapelo. Take stvari pa stanejo silno denarja in v teh časih je kaj takega- nemogoče. Radi naklonjenosti od strani želetovega pogrebnega zavoda nam bo to odslej lahko ustreči vsem, ki bi se želeli obrniti do nas. Postrežba je jamčena, stalo pa ne bo nikogar nič več kot običajno. Tako bo-za vse prav. S i prvim poskusom Lavričevega pogreba so bili ljudje zelo zadovoljni, upamo, da bo tako tudi v bodoče. To naj služi v prijazno naznanje. A.Grdina in Sinovi 'pogrebni zavod. HEnderson 2088. (33) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 1943 FEB. 1943 Mo iT« ,w.||n. FrSa 1 2 3 4 i 516 |7 S 9 10)11 I12II13 114 15 16 ll7|Ji|9liO 121 122 23 24125 26j!27 I28J □ ■ DC ŽALOST IN VESEUE Spisi Andrejčkovega Jožeta. BUYWMIOHDS I Ci vka" katerega sm0 , al1 Venceljna, in tega Pod?'111 Za P^hodnjega 3 m J;* na svojem prejš-»' ko odraste. Ali v £ Jbrača, Bog obrne; Hu- * Vend Zadela njegova roka, 1 nisem nikdar godr-ekl26 Ve> kaJ dela. ' sv,?.dne dobim nenado- 4 ll0r?TCll° od urada, da je WVem-Jorku v sever" la u ? nek^Andrej Senčar, tll ^anjskega, ki je za-Ci,Ztlansko Premoženje ite, kakemu najbližje * Petdeset tisoč dolar- t ■tudi otrokom VečkrH; 0J ranJki °ee so »red d , pMP°*vedovali, dta ieden . iz£inil nanaglo- K,rT°Ve Žlahte' ki je slijal se Potem ni nič »rišlo n° njem- Sedaj še-le Briltj dan> da je živel v 0 men grozno obogatil. !2diščaJe Z°Pet spravilo iz ega dn m°'e&a stričnika. 1 rekj Pride nenadoma k . etiila C'fda se natanko ottokt dedščini. On ni Upati'torej tudi ni mogel < V*0J.svoj delež- : H0(fat :Jal J'e, "ti si že j i Znosil H0t W 11 bil sam 1 1 delež uenarja, prepusti =ija ,,JVOjega sina; moja : , lc hasnilo, marveč, i ^tevž,, fl. , 16 *>oreJ 1 sem mu, "te- j 'u8til cjer riti> da bi ti i »• bil0 n sv°jega sina, to , vt(li, J-eno od mene. ; Portia Z iCaSi še pridej0' 1 da ub ; lahko obišče ne-6? ^Pusti? b POtem ne . delo* SV0jemu sinu ] si že toliko izna-''^ovu Pomagaš iz * le kai Ctl° ravnaš> ko bi i J t! 'a Trgalo, po- , 0 pa se'- Sorodnikov«, spo- ] , je v,,?! sme Prenareja- rNj dot>ernu odme^e-; opustil Stric-S > je^o preklinja- , iNkih > se Jaz v Celje : ,;>. n je bila sa- , i i j,, '"'i žnalo domu. j, 1 V ene/este-kaj ^ to"0 ~ ° ' ' ^ Venct t' Uam po" \ 6ljna ni nikjer v - C>Sn!,'"JZkliknem • >h n, kam pa Pravi de-fee S Vnjim na vr-h^ti sla na^oma pa [• Zter neko- Cos. bilo Vom se prebu- 1 na n°rn nkjer. vt>4am kii- % CaSiV? 2ast0nj m to žalost- iz hiše — z vsem za vselej — h hčeri na Radovino. Novici so se ljudje čudili, a nič ma-jnje staremu Klančarju, da odhaja izpod rodne strehe v dru-' go vas in skoro med ptuje lju-J di, ki najbrž ne bodo marali ž njim hiti toljiko potrpeti kot; doma. zovala pri češpljah, pri slivov-ki. . . . Hkratu je staro Klan-čarjevo telo čutilo po žilah novo moč in se zadovoljno guga-lo na desno in levo. (Daije prihodnjič.) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Narednik Bud Schank iz Clark*, Nebraska, y tretjo zarezo na svojo puško ,kar pomeni, da je P0' tovo tri Japonce na oni svet. Bud je z ^ameriško (' v džunglah Nova Guineje. ___^ "In ti si vse te ljudi skupaj spravila?" "Izvečine," je odgovorila. In še vedno se nič ne trese pred njim, čeprav rožlja z mečem in se ji, silno grdo spakuje. Menih ji zakliče z ginjenim glasom: "Otrok, tvoja mati!" "To je moje delo, nič ne ta--jim, ponosen sem ;raanjef" je rekel menih mlademu Hendel-nu. "Jaz sem pridigal, jaz sem sklical ljudstvo, še enkrat vam povem v obraz: Ni je postave, ki bi nam smela braniti ali nas kaznovati." Štefana žalostno zre na meniha. Zaradi matere naj bi bila tiho? Resnica mora veljati, i ' resnica je resnica! Mladi Hendel je surovo udaril s ploskim mečem na meni-hovo ramo in je zavpil: "Dobro vem, da vse prihaja odtod, nisem padel z lune. Dekle naj se ne dela tako važno. Ce menilh stokrat postavo taji, pa vendar le še obstoji, in po postavi bo kaznovan, kakor zasluži. Sedaj pa: Obrnite se! Nazaj! Stopaj! Gospod pater, naprej! Ne tratimo časa! Možje, vzemite jim proč malike, ki jih nosijo s seboj!" Ministrant je takoj dal križ strelcu, dekle pa ne izpusti zastave iz rok. Trdno jo je držala in je strelcem, ki so ji jo hoteli iztrgati, zaklicala: "Ne dam zasave, ne dotaknite se je, blagoslovljena je, vi niste katoličani. Se boste li prerivali z žensko, to ste pa res lepi junaki!" Mladi vodnik, ki bi ji bil najraje sam zastavo iztrgal iz rok, jo je moral pred strelci braniti. Za hudiča! saj ima res prav: ne spodobi se, da bi se vojaki rvali z dekletom. Štefanin zgled je menihu vžgal novega poguma, lica mu rdeče žare: Mučenik postati, o, tega se ne boji; toda, da bi ta mladi pob vlačil njega in njegove romarje nazaj v Štajer, ne, tega pa ne! Visoko se skloni, in kakor grom grmi njegova apostolska beseda mlademu krivo-vercu v obraz: "Mi ne gremo v Štajer, vi se obrnite sami! Ti boš meni zapovedoval, kdo pa sj ti? — Ker si sodnikov sin, kdo pa je sodnik? Mi smo tukaj v katoliški deželi! Imamo katoliškega cesarja! Bogoklet-stvo je, če kdo v tem katoliškem mestu zapira katoliške cerkve in prepoveduje katoliške pobožnosti! Vi spadate pred državni sod, ker hočete po protestantovsko vladati v mestu, ne mi, ki se upiramo vašim brezbožnim postavam. Proč, napravite prostor, mi gremo v Veng! Pojdi, Štefana, ljudje božji, pojdite! Vi, Hendel, le rabite silo, naj nas strelijo vaši rablji, nazaj pa ne gremo za nobeno ceno! Ne vi, ne vaš oče nam nimata zapovedovati v stvareh, ki zadevajo naše duše, njega in njegovo nesramno postavo pa zaničujemo." "Jezik za zobmi, psovač! Boš molčal !i Jaz ti pokažem," je grmel mladi Hendel, bled kakor zid od jeze. Ha, kaj se še obotavl j a, pohoditi črnega zmaja, ki grize v peto njegovega očeta. "Pes!" je rjovel, "potegni svoje skrito, zastrupljeno bodalo in postavi se v bran mojemu meču!" Tedaj je zavihtel svoj mogočni savojski meč — kakor leteča kača se je zabliskal in za-žvenketal proti Albertovi glavi — daleč naokoli se razlega stoglasni romarski krik in vik Hudobneža pusti Bog zmagovati." Hudobnež je s temnimi obrvmi jahal poleg sprevoda ter je s svojo roko pokrival grdi ročaj zasilnega meča, poleg njega je stopal Albert ter je molil brevir. Pač lepa družba je to, ha, ha. Kakor vitez iz La Manše je, ki je šel v boj proti velikanom, pa je zašel v čredo jar-cev. To je pa res čast: jahati na čelu uboge množice, pa še s hlapčevim mečem povrhu. To ga bode in grize v dno ponosnega srca. In če si priboriš najdragocenejši meč celega sveta, maga-ri francoski kraljevski meč, ali pa turškega sultana, tvoj lastni meč pa vendar sramotno leži v travi, papeško dekle ti ga je zlomilo. Sprevod je prišel v Frajzing. Okoli okostnjaka na vislicah so letali semintja krokarji ter kričali: kra, kra, kra. Mlademu Henriku Hendel je privrela kri v obraz, ko je pomislil, da le nekaj korakov za njim stopa deklica ter ga gleda, kako jaha s hlapčevim mečem, medtem ko sama ponosno nosi papeško zastavo, da ji mogočno vihra v zraku, kar bo kmalu videl celi Štajer. Ni je hotel gledati, pa se je vendar obrnil in jo je videl, ka-kč je mirno stopala v solnčnem žaru: revna obleka ji zagrinja deviško telo, in nad njenim zla-to-kostanjevim temenom plava v pijanih solnčnih žarkih njena rdečemodra in zlata zastava. Kakor zmagoslavna Debora koraka. In kaj je bilo, kaj je prav za prav storila? Ljudi je hotela peljati kugi v žrelo in junaku je s svojo žrdjo zdrobila mečevo ostrino. Cundra . . . cundra! — je ponavljal sam pri sebi. Pa — lepo dekle je pa vendarle, prava krasotica. Videl je, da nalašč stopa počasi. "Zdi se, da imaš dosti časa, deklic, jaz ne," je kljubovalno rekel. Pogledala ga je s čistim, neustrašenim pogledom. Henriku je kri pordečila lice, roka mu je omahnila z mečevega ročaja. Ona pravi: "Uboge ženske! ne morejo tako hitro naprej.'' j Z očesom je namignila na sre-! brnolaso starko, ki se je vsa upognjena zadaj opotekala. "Zakaj si jih pa speljala na to pot, če ne morejo hoditi?" je osorno odgovoril, vendar je pa dal strelcem znamenje, naj počasneje korakajo. "Za božjo pot bi bili imeli vsi skupaj dosti moči, Bog bi nas bil potrjeval," je odvrnila deklica, ki se je nato obrnila proti ženam, ki so bile vse obupane, ter jim je rekla: "Dajmo, molimo, da ne slišimo, kaj govore ti-le krivoverski možje." Začela je na glas moliti žalostni del svetega rožnega venca. Mladi Hendel je jahal in poslušal. Češčena bodi — Cešče-na bodi — glas je pa tako mil in sladak. Začel je ropotati z motovilastim mečem, da bi več ne slišal. Približali so se mestu, cele trume ljudi so stale na mostu, od koder je prihajalo votlo govorjenje, ki se je izpremenilo v divji vik in krik, ko se je prikazal križ na cesti. Vest o zajeti romarski procesiji je liki strela preletela mesto. Menih Albert je oble- del ter se je oziral naokoli, kakor bi iskal varstva in pomoči. Ni mu zase, za uboge reveže mu je, za junaško deklico se boji in trese. Mladi Hendel pa se zaničljivo posmehuje: Se li bojiš, strahopetna farška duša —? Poslal je strelce naprej, da razženejo kričače, med katerimi je bilo največ nožarjev in ključavničarjev. Tolpa se je umaknila, toda spodaj na bregu je uganjala strašne reči: Ko so romarji počasi stopali med strelci čez most, se je vsu-la nanje cela ploha psovk in zabavljic: Kužni ptiči! Zastrupi jevalci vodnjakov! Strupena, kužna sodrga! Na vislice z njimi! Možem v sprevodu je zalival pot čela, ugovarjati so hoteli; toda Štefana, sicer nekoliko prebledela, pa vendar brez najmanjšega znamenja strahu, jih pomirjuje, kaže jim na zastavi Pomočnico kristjanov ter moli molitev: Trpljenje Krtt-stovo! potrdi me — sladka sila njenega mirnega in svetega glasu je uduševala med soro-marji klice jeze, obupa in sti- Na sliki vidimo moštvo kptivofev, ki hiti A izlaganjem tako potrebne municije in živeža, katerega je pripeljal angleški Icmivoj braniteljem otoka Malta. Ta otok so si osi-ščniki prizadevali z vso silo zavzeti ga,* a do sedaj se kljub silnim napadom id zraka in bojnih ladij ta trdnjava ni še podala osišču. — toda ni zadel maziljene glave. Urno kakor strela se je, deklica z zastavo vrgla med Al-: berta in mladega Hendelna, z vso svojo mladostno močjo je, držeč v rokah hrastov drog, odbila morilni meč; tako velika je "bila angleška moč deviške deklice, da se je z glasnim žvenketom razlomil meč in razletel v dva dela — v velikem krogu je del ostrine odletel v pesek, v Ilendelnovi pesti pa je ostal držaj in polovica ostrine. Za trenutek vse obmolkne — deklica je počasi nagnila zastavo, močno se ji dvigajo prsi, globoko diha, njene velike, modre oči pa iščejo meniha: Hvala Bogu, nič se mu ni zgodilo. Nato se zdrzne — kajti strelci pihajo in hropejo jeze ... če bi jih ne zadrževal mladi Hendel, bi se vrgli nanjo, da maščujejo sramoto, ki jo je storila njih vodniku. "Pustite jo, možje, ne udrihajte po dekletu," zapoveduje z robatim glasom. Žrd vzdrži samo žrd. Sedaj ogleduje ostrino, ki mu je ostala v roki — fej! sramota . . . kaj takega! — Če bi mu bil junak zlomil meč, jeklo proti jeklu — bi ne bilo nič hudega. ... Pa meč mu je zlomila — ženska! Fej! Sram te bodi! Plamteč od jeze je vtaknil kos ostrine v nožnico, odpasal si je meč ter je vse skupaj vrgel v pesek tja, kamor je letela ostrina ... od nekega strelca je zahteval drug meč, in dobil je težko, nerodno in zarjavelo motovilo. Besneč od jeze si je opasal to gnusobo okoli od srda razplamenjenih ledij. « Nato je v stran obrnjen, da bi deklice ne videl, dal povelje strelcem: "Vzemite te ljudi v sredo in hajdi!—proti Štajru. Meniii ti si ujet, ti dekle, tudi. Tako je velel sodnik." Vsi so tiho, nihče ne ugovarja. Mirno je nagnil Albert svojo glavo. Gledal je smrti v obraz, katere ga je rešila le deviška roka; sedaj se je vdal, ker ve, da učenec Križanega rajši vse pretrpi, kakor da bi se uprl oblasti, pa naj je tudi krivična. Obrnil se je proti romarjem ter jim je rekel: "Vrnimo se, in Bog nam bo to težko daritev štel v zaslužen je, kakor če bi dovršili romanje," — nato se je okrenil proti Štajru ter je čakal, da se sprevod uredi. S solzami v c*čeh mu tiho pravi Štefana: "Gospod, sedaj ste kakor Gospod na Oljski gori, toda pride gora vstajenja." Nato se je vrnila ter pomešala med ženske ter je nekoliko povesila zastavo, na kateri je zopet zavezala trakove, kateri so se odvezali vsled strašnega udarca. Med petjem in molitvami, s sladkimi nadami v srcu ao šli zjutriaj našli križarji na J)ot, sedaj se nemo in žalostno vračajo s sramoto. Na levi in desni sprevoda korakajo s krepkim, votlim korakom luteranski strelci, in nad glavami osramočenih romarjev se razlega surovo zasmehovanje ter grde psovke. Nekateri izmed siromakov šepečejo drug drugemu, kakor nekdaj Izraelci v puščavi, ko jih je mesto pričakovanega blagoslova zadela nesreča in pomanjkanje:, "O, zakaj smo šli z doma. O, da bi bili ostali ! doma v Štajru, kaj vse se bo I še z nami zgodilo, Bog nas je j zapustil, ujeti smo ter zvezani. lOBOl SOBO! Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV ★ ★ ★ VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini ske. Sedaj so prišli skozi nova mestna vrata na mestni trg. Tu je bila zbrana že večja množica, kakor zunaj pri mostu. "Glejte, glejte, sedaj prihajajo, papežniki so, ki so hoteli v Štajer zanesti kugo." Albert je glasno odgovoril: "Nismo hoteli vas zastrupi- ti, marveč sebe in vas varstvo izročiti" — ^ vzdignil nepopisen vi lov far, kužni far, kje J1 » it.z::tirajte ga v kose. Zen,.ke so kazale "J z zastavo ter so krita" "Jezes, Švertneriči«8 Te ni sram, da za far' stavo nosiš! Fej!" JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERšE Ali iščete delo? NAZNANILO 1 ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt pose® ^ družino in nam prerano odvzela mlado življenje ljublJen dar pozabljene hčerke in sestre Helen Ponikvar ki je prevldeno s svetimi zakramenti 5ja umirajoče Bag P jjii sebi, dne 2. decembra, 1942. Preminula je v St. Lukes V>° starosti 27 let. Rojena je bila v Clevelandu. .g f Po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Jeronima žili k prezgodnjem večnem počitku na Calvary pokopal f Tem potom se želimo v globoki hvaležnosti prisrčno i Rev. Randull za opravljene pogrebne obrede in sv. m&s lep nagrobni govor. ^ Najprisrčnejšo zahvala naj sprejmejo vsi, ki so j<#, ter vsi oni, ki so nam bili v tolažbo in pomoč in nam ^LoS ' storili na en način ali drugi v teh žalostnih dnevih, * yjv vsem onim, ki so jo prišli pokropit ter vsem, ki so s svete maše in pogreba. r ^jA Globoko hvaležni smo vsem, ki so v zadnji pozdrav številnimi venci okrasili krsto ali darovali za svete ma5® >F Mi-, in Mrs. Prank Smole Sr., Mr. in Mrs. Prank Smole^p; j Mrs. Frank Pirc, Mr. in Mrs. Frank Petric iz Warrena, V. jn' Mary Hočevar in družina, Mr. in Mrs. John Lessah, Streich, Mrs. Joe Orenik, Mr. in Mrs. Anton Ponikva1- # Mr. in Mrs. Frank Ponikvar, Mr. in Mrs. Louis $ Mrs. Joseph Ponikvar Jr., Mr. in Mrs. William PonikW . >f. Mrs. John Strukel, Mr. in Mrs. Frank Keber, Mr. in ^ h Remic in družina, Mr. in Mrs. Frank Germ, Mr. ln Germ in družina, Mr. in Mrs. Joseph Dermuša in drU®*L' ty Mrs. Frances Terlop, Mr. in Mrs., John Rentt, Mi', in *jg Zalar, Mr. in Mrs. Louis Lukanc, Perko družina iz M&P Mr ln Mrs. John Kog, Mr. in Mrs. Joseph Ponikvar ST- m Mr. in Mrs. WiUiam Pellko, Mr. in Mrs. Joe ^ Jfi Mrs. Matt Intihar, družina Helen Turk, Mr. in Mrs. JaK (p 'j Mr. in Mrs. Rhodec, Mr .in Mrs. John Budner, Mchttracth, Mr. in Mrs. Grapentine, Mr. in Mrs. J. Be'^p j Maček, Mr. in Mrs. John Koshel, Mrs. Mary Stražišar, P John Tony družina, Mr. in Mrs. John Tony ml., ^tv Waltter, Mr. in Mrs. Matt Znidaršič, Mrs. Frances Gr0gtml Mrs. F. Kehl, Mrs. Opalek, Mr. in Mrs. Brodnik, yl Mrs. Jennie Jarc, Mr. in Mrs. Vergino Ortman, Mr. in fiA Rozman, Mrs. Frank Turk, Mr. in Mrs. Joe Zulich, jfl J Joe Modic, Miss Ellsie Plesmid, Mr. in Mrs. Kadunc, ^ }' I Jim Guarino, Betty Karako, John Rozman, Mr. in W* ' J Kolar, Mr .in Mrs. John Fortuna. . j.j $ I Enako naj prejmejo našo prisrčno zahvalo vsi svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki ! f*1 sicer: Anton Ponikvar, Joe Ponikvar, Louis ponikv'^^y I Terlop, Frank Smole, Anna Hasty, William Pelko in J rino. ^ I Na tem mestu se želimo zahvaliti tudi pogrebnem« | H. Johnston za vso prijazno postrežbo in oskrbo V°Sr rasft' I Če smo slučajno katero ime pomotoma izpustili, P^ J nam oprostite, ker se želimo vsem prav iskreno zahva" p? ■ Ljubljena in nepozabna naša hčerka in sestra, v n ^('M kliški dobi si morala zapustiti ta svet in oditi od svojih« J so Te tako ljubili. Težko je bilo slovo in žalostna &A ker Te ni več med nami. Odšla si k svojemu Stvarni* ■ pripraviš pot, ko bomo enkrat vsi prišlj za Teboj. 130 počivaj mirno in večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali JOHN in URŠULA, starši. JOSEPHINE in GUSTIE, sestri. Cleveland, Ohio, 8. februarja, 1943. j^k