Izdanje za petek 17. deoembva 1897 160. Številka. (T fntn, T fcetrtek nakr dne 16. iecMbr« 1M7.) Tečaj XXII. »■DIM Ifhaja po trikrat na tedea T iaatlh 1». 4aajlk ob tovklh, i«tvtklh 1» »obotah. Zjatraaje ladanje ii- kaja ob «, ori zjutraj, Ttim« pa ab 7. uri veder. — Obojno tadanje stase : ■t JedeuneaeG . (. 1.—, icraa Aratii)« t. 1.50 » trt mmtr.... 3.— , „ . 4,40 i» pol lat* ...».— . ; * w r.« teto . . . 18.— . , , ib._ Naraftslaa I« plaiavstl saprej sa asraifce km prllihii airačnlaa a« sprava sa szlra. Potamićne iterilke ae dobivaj« v pro* l*"t.Inf?fth tob»ira «• Trutu pa 3 nri, Ijt<«o Tr»ta po 4 ari. Oglaal ss raftane po tarifa v petita; » aaalore a debellaii trkani ae plain i froator, kolikor obaega neradnih tu i , oalana, oanartaiee ia jara« aahrale, ■eii egleai itd. a« računajo po pogod o Tal dopiai aaj ae poiiljajo uredni Str nliee Caaernaa it. 18. Vaako ptaaao »a t biti frank orano, kar aefreakoveae as -i aprejemajo. Rokopiai ae ns Naioćaino, reklamacije m oglat? iT"*-jeoaa upravniiivo ulica Molin« pio eolo hit. S, II. nadat. Naročnino in oglat< je pl&ierati loco Trat. Odprta reVl«»i<» liia ao prsata po*tnir«. km. r i«*mM J» mW. Rinaldini - Goess. Včeraj je t»il dunajski brzojav jako radodaren zanimivimi io VHžnmi vestmi. Izvršila se je cela Trsta sprememb na raznih imenitnih mestih. O oni, ki jr mjvažneja za nas Primsrce — o umirovljenju nametnika Binaldinija in o imenovanju dosedanjega deželnego predsednika v Bukovini, grofa Leopoda Gogssa, Rinaldinijevim naslednikom v rumeni kifli tržaški — moramo govoriti 4u, na prvem mestu. 0 ostalih imenovanjih izra-aimo svoje menenje prihodnjič. Jako zanimiv in aimptomatičen za to spremembo je pojav: da si nasprotniki ne upajo prav ■a dan se svojim lastnim menenjem o tem dogodkn, da pa tem pridneje ugibajo sen in tja: kako sodimomi Slovenci s umirovljenju Binaldinija in dali se veselimo njegovega naslednika. Na prvi del vprašanja moramo povedati naravnost in odkrito —- ker bi sicer zaslužili ima neiskrenih ljudij —, da imo zadoščenjem Taprejeli vest o odstopu njegove eksce-lenoe vitez« Rinaldinija. Drugi del vprašanja moramo zanikati. Mi ae ne radujemo, niti se ne vznemirjamo, ker v tem hipu nimamo razloga ni za vaselje ni za 2alost. . Nuradko amo »ur cl i C«t>i uCltaDJO, đa UBSO i nesoglasje z dosedanjo politiko v ruaieni hisi ti- I laški izvira le iz osebne mržnje in iz čuta ma*če- J valnosti do osebe namestnika Binaldinija. To je ^ bilo na pol res, na pol pa ni bilo res. Proti osebi, , proti človeku Rinaldiniju nismo poznali mržnje, ker nas je vaikdar vodilo menenje, da v veliki borbi, odločujoči o obstanku zistemov, v borbi za velika vladna načela, bi se le oameiil oni, ki bi hotel uveljavljati svoje osebne simpatije ali antipatije. Proti osebi Rlnatdinijevi kakor namestnika tržaškemu pa smo bili, sosebno v zadnjih letih, v poziciji bojevnikov, ker le preživa je bila v nas zavest, dajebils to osebo le pretesno združen ves vladni zistem na Primorskem. In to ae le od onega dne, k« je vitez Rinaldini PODLISTEK. Atlet. Spisal Ivan Fajdiga. .Kaj P Saj vendar vel, Rozika. Čemi bi odlašala še dalje? Saj veš, da te Ijnbim, da ne morem živeti braz tebr! Samo poglej, Rozika, vse je tako rekoč prpr&vljeno pri nas za tebe. Oče mi je izročil posestvo in veš, da je lepo naše posestvo, da smo tako rekoč imoviti. O, ne boj se, ne bede ti treba delati, saaie ukazovala bodel, gospa bodeš med posli in jaz te bodem nosil po naročju, glej tako-lel Šegavo je stegnil po njej roko, da bi jo prijel okoli pasa, a ona se mn je izmaknila. .0 le pusti, saj vem, da bi me ti lahko nosil po rokah... in vendar, glej, in vendar — ne morem 1" „Samo povej, zakaj? Li nisem mlad in nekateri pravijo, da cel6 brdak ?" „Kilo bi to tajil, a jaz... oprosti Šimen, na gre, pa ne gre !u .Le navedi vzrok, vse sem pripravljen čnti, vse prenesti." .No, ker si — preveliki" Šimen ki se bil skoro spustil v smeh, vendar zašel mesto namestnika tržaškega, ampak že od popred, izza snih časov, ko je v Trsta namestnikov al še pokojni prednik lamestnika Rinaldinija. To je bil tisti zistem, ki je urejal vse tako previdno, da Slovani — vzlic krčevitim naporom — le do danes nismo prišli do one veljave v deželi, kakoršne bi zaalnžili po svojem številn, po svoji gospodarski važnosti, po državnih temeljnih zakonih, po naši tradicijonalni lojalnosti in še posebno z oziram na eksponirano zemljepisno položenje te pokrajine. Trinajst let že traja borba za rešitev šolskega vprašanja tržaškega za slovenski del prebi« valstva, in do danes še ni rešeno to vprašanje. Nerešeno je tudi šolsko vprašanje v Gorici, dasi je isto — in ta okolnost je preznačilna za odnos aje, ki so vladali ob dosedanjem zistemu — že dozorelo v vili h instancah. V deželnem zboru istrskem ogromna večina prebivalstva v deželi do danes še ni mogla priti do primerne veljave. Danes še se ne vsprejemijejo v zapisnik govori zastopnikov te večine, danes še se jeziku te večine odreka spkh vsaka pravica v zbornici; danes še tira večina zbornice, ki pa zastopa manjšina prebivalstva, svojo brezobzirnost tako ^ISMlm^ten^kar^zniSi najdrzneje gaženje v blato najelementarneje parlamentarne dostojnosti, kakoršna je v navadi v vseh parlamentih tega Bveta. Tako se je zgrešen korak vrhovatil na zgrešen korak, dokler se ni o zadnjih državnozborskih volitvah zgrešenost vsega zistema povzdignila na svoj vrhunec. Nasprotna stranka je balancirala tedaj gori v vrtoglavih višinah, in prav v obližjuo-grevajočih žarkov ziatema. Od tedaj je vodila pot dosledno le niz-doln po strmem brdu. In to za nasprotno stranko in za nositelje zistema. Niz-dolu je morala vodili pot, kajti premonstrozno, prese-zaslišano je bilo navstalo razmerje, ki je omogs-Čilo, da je odločna veČina prebivalstva v Primorski dobila le 4 zastopnike v državnem zboru, odločna manjšiua pa 11. Dekadenca zmagovalcev je bila vidna. Zgn- bili so v zbornici vsako orijentacijo in so se smešili sleherni dan vsaj po jedenkraj^jj jjjladajočo stranko je lezel niz-dolu — kakor rečeno — "tudi ngled zistema. In še v tem drčanju niz-dolu je trgal kose od naše podlage. Položaj v Istri je po-stajal kritičneji od dne do dne, za „pacifikacijo" okolice so rabili nasprotniki najneprimerneja sred« atva, izvestni duhovniki so čim dalje te* huje vlačili v cerkev ital. politiko, razdralenost na Goriškem je naraščata, slovensko šolstvo po trž. okolici — katerega položenje je bilo itak že najprekčrneje — je zgnbilo svojo zadnjo zaslombo : nadzornika pe dagoga, ki ni hotel biti sloga komunalnega zistema. Takega sadu je donašal zistem ravaokar odstopi všega namestnika tržaškega. Ako ne bi pozdravljali odstopa tega moža z zadoščenjem, mi. »liti bi bil moral o nas ves svbt, da ne poznamo ni sebe, ni svojega položenja, ni svoje koristi, ni pogojev za svoj narodni obstanek. Zato moramo najodločneje zavrniti trditev ainočnje „Triester Zeitung", da vsa Primorska vsprejme naji.skre-nejim obžalovanjem vest o odstopu namestnika Rinaldinija. To ulegne veljati ia oni del Primorske, katerega čutatvovanje tolmači .Triester Zeitung", a ne velja za večino iir«hi«si« i^-av..*«« odstepivai namestnik sam. Z zadoščenjem na odstopu Rinaldimjevem pa še nikakor ni spojeno kako veselje na prihoda njega naslednika. Novi namestnik je za sedaj še zaprta knjiga. Čuli smo sicer včeraj od oaebe, ki se je mudila nedavno temu v Črnovcib, v glavnem mestu Bukovina, in Ču)i smo tudi ed oseb, ki so imela svojedobno priliko za opazovanje delovanja grofa Go8ssa kakor skrajnega glavarja v Pulju: da ta mož zasluži ime dobrega, pravičnega in objektivnega uradnika. To bi bilo nekaj - ne: prav dosti I Mi prav za prav ne zahtevamo drugega. Ako bode uprava njegova prošinjeaa duhom pravičnosti iu jednak« dobrohotnosti tudi za slovansko večino prebivalstva, potem nas ne muči nikaka skrb, da ne bi prišlo, kakor mora priti: da večina prebivalstva pride do pristojnu jej veljave 1 ga je baš v tem hipu stisnilo nekaj v grlu in samo zaječal je: „Kako--prevelik, Rozika ?!" „Da, samo poglej, koliko veči si od mene t Ali mar nisi še nikoli opazil tega? A opazila bo droga vaška dekleta, ako so naju slučajno videla skupaj. In potem sem vedno morala prenašali nji* hove dovtipe, da dobim .Goljata"! Veš, to me boli Šimen in radi tega je najbolie..." „Ha, ta vaška dekleta, zavidljivke so, same zavisti govore tako! Ako bi le hotel katero od njih, veruj mi, Rozika, nobeni bi ne bil prevelik1" .Saj to verujem in jaz, Šimen, jaz..." „O le reci, Rozika, le r^ci besedo in jaz bodem najsrčnejši človek na svetu, samo reci, da hočeš ..* ,No, — hočem 1" „Ali res? O hvala ti, drago, sladko deklet" .Hočem, toda le pod jednim pogojem..." .Pod katerimkoli hočeš. Govoril" „Pod pogojem, da premagaš Andreja Baloho v borbi!" „Živio, Rozika 1 Hvala ti za tak pogoj I" „.Ne raduj se, Šimen, utegnil bi se kesati 1" .Ne boj se, Rozika t Že si moja! Toda kedaj, kedaj hočeš, da ga premagam ?" „Kadar ti drago, mudi se ne", „O mudi se, mudi! Danes popoludne, takoj danes popoludne iu ti moral biti navzoča, doli na travniku! Velja?" „Velja !" „Na svidenje, popoludne I" „Na svidenje t" Šimen je zavriskal veselja in ubral pot pod noge v vas, kjer je le dobil Andreja med vaškimi mladeniči. Takoj je pomeril iskrenimi ečmi svojega .nasprotnika* in ga stresel za ramo. .Ali smo le močni, Andrej ? Smo-li še, kakor smo bili nekdaj ?" Andrej je pogledal Šimena po strani in čez njegovo lice se je razlil pol pomilovalen, a pol prijateljski smehljaj. Rekel je mirno: .S teboj, Šimen, kadar hočeš". „Dobro, dobro 1' so takoj pritrdili dragi in zaploskali z rokami. „Saj res, to bi bilo izborno, ako bi se vidva jedenkrat, Šimen in ti, Andrej 1 To bi bilo veselja! In znata, kaj ? Koj danes popolndne, in prima-ruha, mi se odpovemo Skalovcem, pa še povabimo jih doli, da vidijo, kako se zabavamo mi I" je kričal Svetinov Tonček. (Pride še.) Mi stojimo tu 8 puško ob boku, brez nasprotnih {namenov, a tudi ne brezbrižno. Kakor hitro nam sj>rememba, ki se je izvršila v osebah, donese tudi dokaz o spremenili v sistemu, tedaj se bodemo radovali iskreao, iz dna duše. Ako ne — pa ba demo vedeli, kako nam velevata dolžnost in skrb sa obstanek naše narodnosti v tej pokrajini. Javni shod političnega društva „Edinost" v Škednju dne 12. decembra 1897. (Dalje) Predsednik dr. Gregorin: Glasno odobravanje vaše mi je priča, da niti ne bi trebalo dajati na glasovanje predloga gosp. Šamana. Da pa bod« zadoščeno tudi formalnosti, poživljam, da vzdignejo roko vsi oni, ki so za to, da se okoličanskim poslancem izreče neomejeno zaupanje in zahvala sa njih trad! Kakor jeden mož in vsklikaje so vzdignili roko vai zborovalci. Zborovalec Alojz K o d r i č bi želel vedeti, kako in kaj namerne got>p. Nabergoj : ali pojde T mestno zbornico, ali ne pojde? 1 Nabergoj: Danes se ne morem izreči definitivno, da pojdem. A tudi tega nočem reči, d a n e p o j d e m. (Ploskanje in iivio^klici) Po mojem dosedanjem delovanju ste že lahko prepri- i fcani, da se nikdar nisem dal ostrašiti. Tudi sedaj \ se ne dam. (Živio 1) Morda me bodo zasramovali. j Bodi jim! Saj sramota ne pade name, ampak i na one, ki so me zasramovali. (Fiene- | tično ploskanje.) Dr. Ryb4f: Izvestni nasprotniki nam oči- J tajo radi, da vedno io vedno govorimo le o na \ rodnosti in se ne brigamo za droge stvari. To ; očitanje moramo sosebot čuti od onih rojakov naših, ki niso v našem taboru. Ta očitanja niso neopra- ' vičeua. Bes je sicer, da stojimo zvesto pod narodno zastavo in da brauimo vsikdar narodne in poli- { tiške pravice našega naroda. Ali istotako vemo • tudi mi, da človek ne more živeti od samih ide- j jalov, ampak da ima tudi svoje telesne, materijalne ■ potrebe. Ako hočemo, da bode narod speštoran, moramo poskrbeti, da postavimo istega na trdno I materijalno podlago. Skrbeti moramo torej za ma- ; terijslni razvoj naroda. Seveda ni to lahka naloga, 1 ker smo Slovenci reven narod. Mi nimamo toliko kapitalov na razpolago, kolikor jih imajo v Trstu . naši nasprotniki. NaSi ljudje so večinoma kmetje, ' delavci, ki morajo svojim delom bogateti — droge t • Toda naj ne smejo uplašiti vse teSkoče, in vedno nam mora biti pred očmi namen, da kolikor 1« možao osvobodimo naše ljndstvo od tojega kapi« tala, da se postavijo na lastne noge, da bodemo gospodarji na svoji zemlji. (Dlje časa trajaječa iivahua pohvala.) Ali samimi besedami se ne do-aeza ničesar. Treba ustanovliati kmetijske družbe, ki bodo poučevale ljndstvo o racijonelnem gospodarstvu in mu prednjaci« dobrimi vzglrdi 1 Treba snovati posojilnice, hranilnice in gospodarska društva. Pa todi dobra državna oprava ie velike važnosti za gospedarsko položenje ljudstva. Ista koristi lahko mnogo, ako se briga za potrebe ljudstva in ako dobrohotno podpira razne naprave, ki ei jih je ustanovilo ljudstto ^amo v svojo duševno in materijalno povzdigo. Ti pomisleki so nas bili naveli lani, da smo jeli širiti misel osnutja okr. glavarstva za okolico. Mnogokateri utegne vprašati : kaj nam bode koristilo to ? Kdor govori tako, ne razume stvari. Saj sem rekel že gori, da je mnogo zavisno od dobre in skrbne uprave. Ako imamo nad seboj dobrohotnega in pravičnega gospodarja, lahko mnogo dosežemo z njegovo pomočjo, ako pa imamo krivičnega in nedobrohotnega, ne dosežemo nikdar ničesar. A ravuo ob tem vprašanju gre za to, ali naj imamo nedobrohotnega ali dobrohotnega upravitelja ? ! Ali naj nam reže kruh nedobrohotni magistrat, ali naj skrbi za nas vesten državni uradnik ? Letos smo razpravljali že parkrat tndi o naši zemljiški knjigi. Težko je urediti zemljeknjižno stanje. Često so še upisani dolgovi, ki so se po-plačevali morda že pred 60 leti, ali pa je upisan kakor lastnik kdo drugi, da-si jaz uživam in obdelujem zemljišče. To stauje se mora popraviti. Tako zahteva življenska korist naših posestnikov. Tu je pojasnjeval govornik, kako je italijanska večina v deželnem zboru tržaškem provzročila že dvakrat se svojo narodno jednostranostjo, da pre- svetli cesar ni mogel potrditi sklenjenega zakona za preuredbo zemljiške knjige tržaške, in kako jih je svaril posl. Nabergoj, da na ta način ne pridemo do cilja. In res imamo še dandanes tako zemljiško knjigo, kakoršne morda ni nikjer drugje v Avstriji. Ali mi ne smemo mi ovati, dokler ne bode povoljno rešeno to vprašanje. (Glasno odobravanje.) Zato je piedlagal govornik nastopno resoluci jo : Javni shod, zbran dne 12. decembra 1897. v Skednju, poživlja slavno vlado, da čim prej predloži deželnemu zboru tržaškemu zakonski načrt za napravo nove zemljiške knjige za Trst in okolico ter zastavi ves svoj upliv in vso svojo moS, da se slednjič ustvari tudi za Trst dotiSni deželni zakon, sličen zakonom drugih kronovin, ki bi torej nikakor ne določal jezik <. vpisovanj, nego le notranjo uredbo nove zemljiške knjige. Resolucija se je vsprejela soglasno. (Pride ie.) Politiike vesti. V TUSTU, dno 16 decembra 1897. K položaju. Včeraj je bil namestnik češki v aviijenciji pred cesarjem. Avdijencija je trljala jedno nro. Namestnik je poročal vladarju o položaju na Češkem. Po avdijenciji prod cesarjem je imel pogovor % ministrom za vnanje stvari, grofom Goluhow-kim. O vprašanju imenovanja ministra-rojaka sa Galiciju prihajajo vsaki dan drugačna poročila. Pred par dnevi še se je zatrjalo, da je imenovanje grofa Dzieduszyckega gotova stvar, sinočnje j vesti pa javljajo aopst, da iz stvari ne bode nič, i ker odsvetujejo najuplivneji členi poljskega kluba. { Sedaj pa da misli Gautsch na bivšega namestnika j v Moravski, barona Loebla, ki baje dobro poua j razmere v Galiciji. Dvomimo pa, da bi bili Poljaki ' posebno veseli tega imenovanja, kajti Loebel je ! že star, živi že v pokoju, torej ni pričakovati od njega posebnega delovaaja za blagor dežele. Če&ko-poljska vzajemnost. „SI. Narodu" brzojavljajo iz Lvova: „Dziennik Polaki* prinaša Članek o položaju, v katerem pravi, da se čutijo Poljaki vedno kakor državna stranka in da bede za-tegadelj državni interes vedno njih prva skrb. Radi tega se bodo zavzemali vedno za to, da se mej Čehi io Nemci doseže sprava. Tiste tojce in tiste posamičuike iz lastnega tabora pa, ki pripo-ročajo zastopnikom poljskega naroda, naj sklenejo alijanco z Nemci proti slovanskim narodom, pa ie prisilijo Poljaki s svojim zaničevanjem, da umolknejo. Nadalje poročajo iz Krakovega, da so se češki .in jugoslovanski poslanci poklonili bivšemu finančnemu ministru, dr. Dunajevskemu, predno so zapustili Krakov. Dunajevski je vsprejel poslance najljubftznjiveje in je dejal, da je sloga med obema slovanskima narodoma njemu v posebno radost, s katero je Previdnost božja razsvitljila njegovo ž vljenje po tolikem trudu in dolgem delu. Iz Prerovega na Moravskem prihaja poročilo, da je tamošnje prebivalstvo priredilo najsijajneji vsprej« m poljskim gostom, dospelim iz Galicije. Hanaška dekleta so obsula došlece z venci in šopki. — V .Narodnem domu* je pozdravil goste župan Popper. Dame so prepevale narodne pesmi. Na banketu so govorili poslanci Weigl, Začek in Sokolowski, kateri je naglašal slovansko vzajemnost, a ožigosal sramotne pojave nemške kulture, ki išče pomoči že v — nožu. Odposlala se je brzojavka tudi dr. Ebenhochu. Govorili so tndi dež. posl. Poljak Miheida, drž. posl. Szponder, Stoja-lowski, Martiiek, zastopniki delavcev in poslanec Horica. Ob 1. uri popolnnoči so odšli poljski gostje na kolodvor, spremljani od čeških poslaneev. Ob slovesu so se Poljaki in Čehi objemali in polju-bovali. — „Zarota sodrge- Iznenadilo bi nas bilo, ako ne bi sovražniki slovanstva sikali svojega strupa na shod v Krakovem. In tudi bi nas bilo iznenadilo, ako bi se ne bila tudi glasovita ,Ar-, beiter Zeitung" — ki se radi lepšega imenuje tudi .glasilo delavcev" — uvrstila v židovsko-liberalno-kapitalistiško-prusjaško kolo sovražnikov slovanstva. Po svajem imenu sicer bi se morala .Arbei-ter Zeitung" brigati le za taka vprašanja, ki sov , zvezi z socijalnim problemom. Ali mi smo poučeni že davno o kričečem kontrastu med imenom tega lista in njega resničnimi nameni, zato nas ni presenetilo ni malo, ko smo čitali v glasilu socijalno-demokratičnih voditeljev na Dunaju nastopno izjavo o sbodn v Krakovem: „Die neuerfundene .slavisehe Solidarit&t" ist die Verschworung des Gesindels und des wahren Abschaumes der Slaven". — Toda treba, da ta izrek prevedemo na slovenski, ker je prekričeč. Isti se glasi: .Novo iznajdena .slovanska vzajemnost' je zarota sodrg* in pravega izmečka Slovanov l" Toraj .zarota sodrge" je pobratenje Poljakov z Čehi, .zarota sodrgeM je oni sveti poja? najidejalnejih čutil, katera so spojila in bodo spajala za nadalje srca dveh zgodovinsko slovečih narodov ? I In izmeček Slovanov je onih dvanajst čeških, dalmatinskih in hrvatskih poslancev in ne* številna množica odličnjakov iz poljskega plemstva, duhovenstva in onih odličnih dam !■ cveta poljskih krogov, ki so se udeležili shoda slovanske vzajemnosti v Krakovu ? Izmeček so oni plemeniti Slovani, ki so povzdignili svoj glas na tem shodu za slogo mej Slovani, za skupno delovanje v moralni in materijalni prospeh slovanskih narodov v Avstriji?! Izmeček da so ti možje in te žene ?! In zakaj ? O mi razumemo jezo ,Ar-beiter Zeitung" I Čemu pa bi bila dekla, prava „M&dchen fttr Allea* sovražnikom slovanstva ?! O da, to jej radi verujemo, ti germanski umazani dekli, da Be jej zdi .zarota" ta slovanska vzajemnost, zarota proti germanski intrigi, kateri je zopet zdrknilo iz rok jedno onih sredstev, katerimi je ista držala saksebi slovanska plemena v Avstriji. Ako je taka vzajemnost zarota, potem radi pritijamo .dekli", da je bila ta vzajemnost larota proti germanstvu in pa še prav nevarna ■arota! Sedrga torej so oni Slovani, ki hofiejo zložno delati za gospodarski in kulturni napredek svojih plemen, ki ee hočejo rama ob rami boriti za ohranitev svoje narodne individuvalnosti in ki I so jeli navdušenimi besedami oznanjevati od Slovanov le predolgo prezirani nauk: Le v vzajemnosti je moč I V nezlogi pa je moč — ukupnih sovražnikov 1 S aodrgo psuje torej .Arbeiter Zeitung". In to hoče biti glasilo delavcev — tudi slovanskih! Ta list je uzor in voditelj tudi socijalistiškim glasilom Blovanskim Nismo toliko tesnosrčni, da bi zahtevali od socijalne demokracije, da se morn ; postavljati na stališče narodnih strank, ali da bi | jej zamerili, ako izjavlja svoje nesoglasje t narodnimi pojavi avstrijskih Slovanov. Ali kar bi smeli zahtevati, je to, da bi pripovedovala svoje meneuje vsaj v dostojni obliki, in da ne bi psovala pred svetom naših najboljših mož. Kajti tudi njo veie dolžnost dostojnosti v politiških borbah. A dejstvo, da se z ozirom na nas Slovane vendar tako nesramno pregreša proti tej dolžnosti — in to vzlie dejstvu, da vlači tudi slovenskega delavca v svoj k<*og —, nam daje zopet novo pojasnilo, kaj hoče avstrijska socijalna demokracija in komu je hotela služiti se svojo „sodrgo". „Delavec" naj nam ne zameri, ker res nismo mogli drugače, nego da smo .prežvečili" tudi to najnovejo surovost in infamijo socijalno demokratičnega glasila dunajskega. Tako .prežvekanje" je potrebno, da čim prej prodere vseobčne spoznanje, kako so voditelji cocijalne demokracije najboljta sredstvo za Širjenje german-stva v naši monarhiji. Slovenske delavce pa pro* simo, da polože roko na srce in da si odgovore sami na vprašanje: Ali je res neizogibno potrebno za blagor delavskega stanu, da se dajejo zlorabljati za take nameae, sovražne njih lastni krvi ?! Čudne nazore je razvijal te dni knez Liechtenstein na nekem shodu krščansk h socija-listov na Dunaju, ko je pravil, kako bi se po njegovem menenju napravila najiože mir m red med Nemci iu Čehi glede jezikovnega vprašanja. Kne« je postavljal v izgled angleško upravo f Indiji, v deželi 250 milijonov Azijatov, govorečih trideset različnih jezikov. Knez Liechtenstein je menil, da ondi dela jezikovno vprašanje še veliko večih težav, toda Angležka vlada je našla izboren način za vspešno reienje tega vprašanja. To sredstvo daje — denar 11 Kolikor več jezikov zna uradnik, tem bolj mu raste plača. Posledica temu je, da se angleško-indski madniki kar naj-pridneje nče raznih jezikov. Ta angleško indski vzgled je priporočal knez Liechtenstein tudi av« atrijski vladi v posnemanje. Le kak milijonček na leto da t>i potrosila vlada za tak« nagrade. Ta nasvet kneza Lieehtensteina bi bil zares izboren za kako Io lijo. Ali za nas ni, presvetli knez 1 V prvo naj si zapomni, da nam ne zadošča nikakor, da^uraduiki znajo jezikov, ampak mi zahtevamo, da jih tudi rabijo in sicer pridno rabijo in dobrohotno za ljudstvo. Take dobrohotnosti pa ne smemo pričakovati nikdar od takih uradnikov, ki se sedaj branijo z vsemi štirimi slovanskih jezikov. Znali bi pač kateri jezik več, ali rabili bi ga ne in njih mišljenje bi ostalo isto, kakoršno ie dandanes. In tako ostane tudi, dokler ne bodo prisiljeni na primeren način k učenju in k rabi jezikov. Nadalje se pa prav lepo zahvaljujemo knezu Liechtensteinu za to, da zavedne avstrijske narode stavlja v jedno vrste z Indijci. Ni vse dobro za avatrijske Slovane, kar je dobro in lepo — v Indiji. Ta bi bila lepa, da bi v moderni in pravni državi morali dajati ie le nagrade urad« nikom za to, da ao storili svojo — dolžnost 11 Kakor zahteva lahko vsak zasebnik, ko je vsprejel človeka v svojo službo: Ti moraš znati to in tol — tako sme zahtevati tudi država v imenu prebivalstva : Ti uradnik moraš fznati to in to 1 Kdor aspirira na državoo službo, ta mora biti tudi sposoben za to službo 1 Od uradnika v Indiji bi bilo res krivično zahtevati, da mora znati tista eksotična narečja in je res zaslužil posebno nagrado, ako se je lastnim pridom priučil kakemu narečju. V Avstriji pa stoje stvari morda vendar malce drugače. Tu imamo posla kulturnimi in razvitimi jeziki ter zavednimi narodi in ni nikakor prav nič pretiranega, ako država zahteva od izobraženega človeka ki išče kruha v deželi, da je vešč jeziku, katerega govori svojih jezikovnih in narodnih pravic zavedajoče se prebivalstvo v dotični deželi. Knez Liechtenstein bi moral toraj vedeti, da je vendar nekoliko razlike med Avstrijo in — Indijo. Iz hrvatskega sabora. V hrvatskem saboru je pričela doba ljutih viharjev. Opozioija je jela razvijati najintenzivnejo delavnost, kar pa dela veČino sila nervozno, tako, da za vsako oitrejo besedo stavlja predloge, naj se za toliko in toliko sej izkljnči ta ali oni poslanec iz opozcije. Tako je v večerni seji od 14. t. m. vsklikn 1 poslanec Potočujak: „Ako bi imel ban kaj morile, ue bi ga bilo več tu!" Hipoma je stavila večina predlog, naj se rečeni poslauec izključi iz 70 sej V naslednji seji so seveda ponižno vsprejeli ta predlog. Opozicija je protestovala viharno, a posl. Potočujak je vskliknil: „Tako postopajo lakaji iu najemniki tujcem t* V tej seji je prišlo do nenavadno hrup* nih prizorov sa iz druzega vzroka. Predsednik je prijavil namreč, da mu je došel dopis, v katerem mu naznanja predsednik ogerske zbornice, da je ista vzela na znan e obračune za leto 1895. Opozicija je zahtevala, naj se pismo prečita, na kar je odgovoril predsednik da je pismo pisano v madjarskem jeziku! I Ta prijava je prevzro-čila neizmerna razburjenje med opozicijo. Členi opozicije so Kričati: To je zasramovanje 1 Predsednik je kršil zakon, ker ni takoj vrnil dopisa 1 Tak« stvari dopuščate vi! Vi madjarski najemniki I Pa je res nečuveno to! Madjari so torej že tako čutijo gospodarje situvacije, da že — vzlic vsej nagodbi — celo zakonodajnemu zastoju hrvatskemu pošiljajo madjarske dopise. Kedaj se vendar gane hrvatska vest takozvani .narodni" Stranki P! »Gospodarska41 po itika v Srbiji. Tuftua Srbija 1 T^oji lepota, tvoje bogatstvu mika tvoje sovražnike ! Tako bi lahko vskliknili v elegičnem tonu v očigled stvarem, ki so se jele pojavljati na političnem obaorju pomilovanja vredne slovanske državice. Milanov privrženec Gjorgjević je že izdal svoj vladni pivgram, program, v katerem pravi, da mu je namen jedino le — gospodarski. Da se »oživita* obit in trgovina, hoče poklicati Gjorgje-vi<5 v deželo zlasti — Nemcev. A ta njegov program da sh zamore izvršiti samo s pomočjo vseh strank. Ako pa bi se bodoče volitve za skupščino ne izvršile v korist tega programa, pa vlada raz« pusti ekupšdino. Tako torej I Tako daleč je moral priti Gjor- gjevid, kateremu suflita Milan, da grozi z razpušče-njem skupščine, ako bi srbski narod ne hotel na milost in nemilost izročiti svojega blagostanja kakim nemškim Židom. Kako pak ! Da zad osti zadolženi Milan svojim zvitim upnikom, ki so našli v njem na široko odprte duri do srbskega bogatstva, treba pritisniti na srbski narod, da odstopi od zakladov, katerih hranfnjegova domovina v veliki meri v naročju svojih zemlja. Ako pa narod ne bi hotol privoliti v to, no, tedaj se bode | vladalo se s lo. Stvari so zdaj jako laskave za J Srbijo. Jako laskave! Razni židovski, a tudi ne-| židovski špekulantje so menda izvohali, da je Srbija velika zakladnica raznega bogatstva, po katerem treba pograbiti brzo. V srbskih zemljah so bogati zlasti rudninski zakladi in praski špekulantje že stezajo svoje roke po tem bogatstvu. Sedaj treba v Srbiji le še Ustvariti ero, ki bode odpirala na široko pot tem njim življem, ki se hočejo oboga-teti v deželi in jo zajedno spriditi ludi politično. Is ta era se menda res bliža sedaj v Srbiji. Rasliine veati. 0 vitezu Rlnaldinljo in grofu Gofitiu. Vitez Rinaldini je bil v državni službi 36 let, na na-mestaištvu v Trstu pa 26 let. Namestnikom je bil imenovan dne 90. novembra 1889. Naslednik Rinaldinijev, c. kr. komornik grof Leopold Go&isjne bodo tujec v svojem novem delokrogu, kajti služil je več let kakor uradnik v Trstu in v Primorju sploh ter je imel prilike, da se iz lastne skušnje pouči o razmerah tukajšnega prebivalstva. Grof Leopold Goess je bil porojen dne 28. oktobra 1848 v Gradcu. Leta 1869. je ; dovršil svoje študije ter je stopil kakor konceptni ' praktikant v politično službo v Tridentu na Ti-| rolskem. Leta 1872. je prišel kakor vladui konci-I pist v Solnograd, a leta 1875. je bil pozvan v j službo v ministerstvo notranjih stvari. Leta 1876. i že se je pomaknil grof Goess na mesto ministeri-jalnega koncipista. Dne 18. decembra 1877. je bil imenovan namestništvenim tajnikom v Trstu, a od leta 1878. pa do 1880. je služboval kakor okrajni ' glavar v Pazinu. Leta 1880. je postal okrajnim i glavarjem v Kopru. Dne 28. avgusta 1881. je bil i imenovan okrajnim glavarjem v Pulji, kjer je I ostal do 25. maja leta 1884., v katerem letu je i bil pozvan svetnikom deželne vlade v Celovcu. Kakor dvornemu svetniku mn je bilo pover-j jeno vodstvo deželne vlade v Bukovini potem, ko je odstopil baron Krauss. Pozneje pa je bil imenovan deželnim predsednikom za Bukovino. Namestnik grof Goes* se je poročil dne 24. julija 1889. t grofico Marijano Thurn-Valsssina, rojeno dne 18. septembra 1869. Otrok ima če ter o. najstarejši je sin grof Ivan Zeno, ki je ie le v dobi štirih let. 0 novem poveljnik« o. k. mornarice. Iz Pulja j se poroča dne 15. t. m.: Novoimenovani poveljnik | baron Spaun je sprejel danes vse častnike in i uradnike oddelka mornarice in kontrolnih uradov. Najstarejši častnik pl. Perin, ie čestital poveljniku v imenu zbranih Baron Spauu se je zahvalil ter izrekel prepričanje, da bode c kr. mornarica tudi nadalje izvrševala svojo dolžnost in zvestobo v službi in da bode temu namenu posvečala vse J svoje moči, tako, da bode tudi za bodoče deležna Najvišega priznanja t 6. g. Andrej Martinčlć. vpokojeni duhovnik v Lokvi, je umrl nagle smrti dne 15. decembra 1897. Porojen je bi! na Kranjskem, v vasi Samo-torca, Horjulske fare, dne 20(11 1823. Posvečen j v masnika dne 17. avgusta 1852. Služboval je v Rodiku, Brezovici, Kad*eku, da jim izroči ustopnico. Priti je v sprehodni oblaki. Začetek plesnih vaj bode ob 8 in pol uri zvečer. Kmetijska podružnica v Bazovici priredi s vej prvi redni občni zbor dne 19. t m. z sledečim vzporedom. 1. Nagovor predsednika, 2. Volitev odbora in S. Posamični nasveti. In pri nas? Vladni list za Moravsko .Brttn-ner Zeitung", ki je izhajal do sedaj samo v nemškem jeziku? izhajal'bode odslej tudi v češkem jeziku. Io pri nas? Ah na Primorskem ni Slovanov? Ali isti ne sestavljajo večine prebivalstva ? Po kaki pravici izhaja torej vladni list le v italijanskem jeziki. Pa kaj govorimo o Primorski ? Saj še na Kranjskem, ki je slovensko po izhaja uradni list le v nemškem jeziku ! I Kako mislijo o tem rodoljubi na Kranjskem ? Trst (Triesto), Gorica (Gdrz), Ljubljana (Lal-bach), Celovec (Klagenfurt) itd. itd. Te naslove čitam dan na dan! Še danes imajo Slovenci in Slovani sploh to bolezen. (Jaz je nimam hvala Bogu.) Koliko se j« že pisale v tem pogledu, toda vse zastonj. Poreče se, da sem pretiran, ko pišem tako, toda jaz pišem fakta in ne stvari, o katerih se nisem prepričal aam. Ko bi gornjo hibo rabili le priprosti ljudje, morali bi potrpeti; toda t tem pogleda je bač inteligenca ona, ki daje 9labe izglede! Je li potreba .Trstu" dostavljati še druga imena ? Ne! Besedo Trst pozna prav gotovo tndi aleheroi tržaški lah, da ne govorim o c. kr. pošti. Kakor pa poznajo Lahi ime Trst, baš tako poznana ao vsa slovanska mesta, trgi in vasi. Pustimo že enkrat tuja imena ter rabima le svoja 1 Ako bo-demo delali tako, ne bodemo več čitali pritožeb o nemško-laških prejemnih listkih, kar se še dogaja često ! Zahtevajmo, a ob enem vršimo i sami avojo dolžnost! Brejski. Hanba 1 Pišejo nam iz delavskih krogov: Hanba je češka beseda ter pomenja sramoto. Sramota torej naj velja vsem enim brezdomovincem in izdajicam na slovenstvu, ki so ininolo nedeljo t Krakovu kalili ali skušali kaliti — prvo avstrijsko vseslovansko al a vnos t. Take sramote še ni doživel nijeden narod na sveta od lastnih zgubljenih sinov, kakorlno so napravili -prošlo nedeljo socijalni demokratje v Krakova. Sramoto, ki pa ne zadevlje Slovanitva, ampak le provzročitelje same. Opazoval sem često različne živali v njihovem Jvedenju, ako se jim je bližal sovražnik in vsikdar sem opazil, da se celo one — živali namreč — postavljajo v bojno pozicijo, kakor bi umele geslo: .Vsi za enega in eden za vse!" To sem opazil na raznih živalskih plemenih! Opazoval sem dne 18. marca t. 1., kako so tržaški Lahoni ščuvali, vpili in razsajali po mestu, in takrat sem opazil laške socijalne demokrate, kako so stiskali pesti v žepu in — molčali! Citat sem jaz in milijoni druzih ljudi je čitalo, kako so se dunajski in graški socijalisti vezali z Židovsko nemškimi kapitalisti v boja proti — Slovaastva!! Vse navedeno me ni iznenadilo, ker je bilo — naravno, temveč pa me je dirnolo, ko sem čital o nesramnem vedenju Krakovskih socijalistov proti prvemu slovanskemu shodu v Avstriji! Divjaki v Afriki bi ne počeli tega, kar so počeli nesramni izdajalci poljskega naroda. Jaz nisem ne kapitalist in ne učenjak, a že kakor preprost delavec bi si ne upal sramotiti svoje domovine, svojega naroda, svojega jezika, rojstne zemlje, z,edni> besedo: svoje matere.! I meni je ležeče na tem, da si opomoremo mi reveži, da se nam po mogočnosti povišajo naše skromne plače, ter okrajšajo delavne nre ; ali da bi jaz radi tega zaničeval moj narod, ter s tem hodil po kostanj v žerjavico za on.?, ki gledajo, kako bi uničili avstrijsko slovanstvo ter žajim i nas slovanske delavce, — tega pa ne in ne! Socijalizem je lepa — da, sveta stvar! Toda taki socijalizem, ki zahteva prodajanje svojega naroda, ni oni socijalizem, za katerega bi ne mi Slovani mogli ogrevati. Ljubiti in spoštovati vse narode, delati zdrnženimi moSml it zakonitim potom, pomagati eden drugemu v sili in potrebi : to so one svete Haloga socijalizma, za katere bi se lahko ogrevali mi in 7. nami ves svet; ne pa tako za oni socijalizem, ki je urejen po židovsko-kapitalistiških željah, ki ^ela (v Avstriji) na to, da bi bilo mogoče tlačiti de na dalje slovansko — rajo! Vedite torej, so-drugi socijalisti, da Vaša pot je popolnoma zgrešena in da Vam slovensko delavstvo ne bode sledilo na to pot za nikako ceno. Ko bode govor za resnično zboljšanje našega res žalostnega stanja, tedaj kodemo vsi z Vami, toda v boj proti lastnemu narodu nas ne spravite nikdar! Mnogo stoletij ;e ječab ^slovanstvo v jarmu tmine in nezavesti.Danes si je isto opomoglo toliko, da so nadeja rešitve iz tisočletnega duševnega suženjstva in baš danes došli ste Vi, naši bratje po krvi in rodu, da polagate nasprotnikom kovati nove okove za naš mili slovanski narod! ! Prekasno! Da, prekasuo, ker vedite, da slo- vanstva ni več mogoče držati v--jarmu! Mi zdrobimo tuli te okove, katere j« pomagal kovati naš lastni — brat v pogubo svojim — bratom!! Na d*jmo se in ne damo se! Brejski. Skrajna nesramnost. I/. Kotora nam pišejo: Te dui se mi je prijatelj, ki je par dni poprej Blekel dvobarvno sukao, oglasil iz Trsta prijatelj-aKim*pozdravom na jedni novo izišiib razgleda^ dopisn c z sliko prezaslužnega narodnjaka viteza ^abergoja. — Kri mi je šinila v glavo samega gnjeva, ko mi je slučajno vzbodla v oko heseda WS c h w e i n e" ! Beseda je bila napisana nad naslovom, in n&plsala jo je najbrže kaka laška, seveda .kulturna" roka. No, jeza v moji duši se je kmalo umaknila drugemu čuta: sožalju. Mislil sem si: „O ti vboga .avita coitara" in ti „be-rtihmte Cultur", kako po patterski vaja smešijo in mečejo blato v vajina „opevana obličja* vajini nadebudni sinovi in .olikani* privrženci. — Spomnil sem se o tej priliki nehotć tsdi .barufe" in „nožev* v parlamentu. — Da se pa ravno med uradnim osobjem — ki bi moralo biti nevtralno, t. j. uad strankami, in ki bi moralo spoštovati vse narodnosti jednako — pojavljajo taki nesramni fanatiki, to me je ganilo nekako čudno. Tako po-čenjanje ob zatonu tega, baje napredkov'polnega stoletja mora obsojati sleherni olikanec. Da,nisem to, kar sem pisal, pisal bi za to „odlikovanje* malo .pohvalno" pismice na višo kom-potentoo oblast, da pouči svoje podložne, da naj nikar ne bij^jo tako v obraz svoji mami „avite eolturi", in da brzdajo vsaj v uradu svoje .pa-trijotične" strasti. Oglasil bi se še kjs drugje, ali — na smem! Zato prosim vas, da se oglasite Vi. .S." Rojak, ki dels v tajisl čast a vej i domovini! Opetni pevec Pogačnik-Naval je gostoval te dni v dvorni operi na Dnnaji. Kritika v dunajskih listih je najugodneje fjeguvpi*u petji. Pogaćnik bads angeževan na dvorni operi, Hrvatski akademiško drultvo v Curigu. „Hrvatski Domovini" ae poroča is Ouriga v Švici, da so zasnovali na tamošnji akademiji učeči se Hrvatje in Hrvatice svoje posebno društvo pod naslovom .Hrvatsko akademiško društvo Sloboda v Curigu". Dne 4. t. m. je imelo društvo svojo prvo redno sejo, na katerej se je bil izvolil predsednikom društva cand. med. A. Matkovič in podpredsednico gospica stud. phil. pnža Saj. Novemu društvu želimo lepega vspeha! Kake si vedo pomagati Madjari proti svojim latlrancem. Nedavno temn smo poročali, da na-merav.i.o m martjurski narodi na Ogerskem prirejati shode proti nameravani madjarizaciji nema-djarskib krajevnih imen na Ogerskem. No, te shode je madjarska vlada jednostavuo prepovedala, Zares, najradikalnije sredstvo proti pravičnosti ! K dogodkom v Pragi. Iz Prage porodijo, da si je o al drž. poslanec dr. Het old uataujčiio poročati o demonstraciji, ki se je bila dogodila te dni v narodnem gledališči v Pragi in o za^liiauju gledališfinega ravnatelja Šiberta na policiji. Na podlagi teh informacij hoč* dr. Herold storiti vse potrebne korake, da oblasti ne dado ■ zapreti gledališča, kakor so zažugal«. Nasledki časnikarskega prspira. Kako nevaren utegne postati prepir med dvema časnikoma, kaže sledeči slučaj: V Bukareštu izhajata lista .Epoca" in „L* Indipendanc? Roumaine". Prvemu je ravnatelj Ni^glaj pbilip^sco, drugemu Jurij La-hovary, oziroma drugemu je bil ravnatelj Labovary. Badi neke polemike je prišlo namreč do dvoboja mej obema urednikoma in konec dvoboju je bil ta, da je Philipesco prebodel Labovaryju glavno *i1o, vsled česar poslednji ni več ravnatelj listu „L' In-dipendance Roumaine", marveč se nahaja ondi, kjer ni časopisov, ne polemik — v krtovi deželi. Zato vam v eksempelj povem vsem „vročim" pišočim Ijndem : Čh dolgo živet Vam je mar — Polemike v listih nikar! V gozdu zmrznila. Pred nekoliko dnevi je guala živino na pašo hči seljaka Niko!" Kasano- viča iz Boboljuske v Bosni, a se ni vrnila več. Ko so jo šli iskat, so jo našli mrtvo v gozdu Zagorje. Dekle je zgrešilo pot in zašlo v gozda, po noči pa je začelo mesti sneg >m in revica je zmrznila. Haiim Aga in Fatima. Ti dve imeni se baš sedaj izgovarjati v Carigradu po večkrat na dan. Hašim Aga se je zaljubil v lepo Fatimo, ta pa ga je v p'ačilo ljubezni dala pretepati, ko je silil v nje hišo. H^šim je vsled tega obupal ia zblaznel. Nekega dne je videl Fatimo, ki je šla mimo njegove prod^jalnice, tedaj pa je planil za njo z mečem ter jej sedemkrat prebodel neusmiljeno srce. Železnica Iz Velenja v Dravograd n* Spod' njem Štajerskem s*e je pričela graditi dne 28. is. m. Dovoljenje za gradajo omenjene proge ima D. Laap, rudniški podjetnik v Skalah pri Velenju. 14 topničarjev prsd vojnim sodiifiem V top-ničarski polkovniji št. 38. v Osjeku se je uprlo 14 topuić-irjtiv prou svojemu načelniku; ko.ovodja uporu je bil podtopničar Vasil S»kulič. Radi tega so bi i stavljeni pred vojno sodišče iu bili obsojeni na 6, 4 in 3 meseca zapora. Loterijska številka, izžrebane dne 15. Brno 62. 34, 13, 82, t. m. 36. Najnovej&e vesti Dunaj 16. ,Wianer Ztg." objavlja od^nsčenje grofa Wurtnbranda ud mesta deželnega glavarja na Šfaj»rsVem in imenovanje Edmunda A 11 e m s a deželnim glavarjem. Dunaj 16. Prihodnja seja proračunskega odseka evst-rijsk« delegacije bode dn* 21. decembra, prihodnja plenarna seja delegncije pa dne 22. dee. Kisi 16. Na obedu v slovo pred odhodom princa Henrika je izustil ce*ar Viljelm zdravijco, v kateri je rekel, da to potovanje je logična posledica onega, kar sta priborila njega stari oče in veliki kancelar istega, in kar j« priboril na bojnem poljo cesarjev divni oče. Nemčiji je d/dinost, da ščiti vsakega Nemca. Ako bi kdo hotel žaliti Nemce v njih pravicah ali jim škodovati, potem ndri po njem železno roko. Princ Henrik je odgovoril, da njega ne vabita ni slava, ni lavor, ampak le jedno : da bi inozem-gtvn oznanjava! evangelij nem*k*>ga c^smja. Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljana (Dunajska cesta) kater« ao bils odlikovane z NajviSjim priznanjem Nj. c. In k. Vis prejanne goBpe preBtolonasledaice-adove nadvojvodiije it«f*nlj o gtektarioa velja