Glasbeni svet – Glasba in igre za velike in male v okviru Inštituta za zgodnjo glasbeno vzgojo Intervju z Veroniko Šarec Dr. Veronika Šarec, učiteljica nauka o glasbi in glasbene pri- pravnice v GŠ Domžale, je z ustanovitvijo Inštituta za zgodnjo glasbeno vzgojo pod naslovom Glasbeni svet (http://www. glasbeni-svet.si/index.htm) uresničila svojo dolgoletno željo po izvajanju glasbene vzgoje za najmlajše. Leta 2013 je ustano- vila zavod, ki se ukvarja z glasbeno vzgojo nosečnic in otrok od rojstva do petega leta starosti, kar je novost na slovenskih tleh. Veronika, ste mati treh otrok, žena, doktorica znanosti, sedaj ste se odloc ˇili tudi za samostojno poslovno pot: usta- novitev Glasbenega sveta – Inštituta za zgodnjo glasbeno vzgojo. Kako vam uspeva uspešno krmariti med družinskim in strokovno-poslovnim življenjem? Družina nikakor ni ovira pri mojem sedanjem delu. Urejeno družinsko življenje mi daje mir, ki ga potrebujem za nemoteno delo, v možu najdem moralno in tehnično podporo, otroci pa mi pomenijo neskončen vir veselja in so vsakodnevno poskus- ni zajčki, saj večino glasbenodidaktičnih gradiv preizkusimo skupaj. Tako lahko več časa kakovostno preživimo skupaj, hkrati pa zelo hitro vidim, kaj pri otrocih učinkuje in kaj je tre- ba spremeniti, dodelati, izvzeti … Pravzaprav me otroci ženejo na novo pot. V njihovih odzivih sem našla nov smisel ukvarjan- ja z glasbo in vedno znova potrditev, da je to prava pot. Osveš- čanje staršev, skrbnikov, vzgojiteljev, učiteljev, da si z glasbo pri vzgoji in izobraževanju lahko pomagajo mnogo bolj, kot se večina zaveda, in zagotavljanje kakovostne glasbene vzgoje za najmlajše je tako samoumevno nadaljevanje mojega domače- ga dela. Seveda za to porabim veliko časa in svoj delovni dan večinoma končam v poznih nočnih urah. Moram pa priznati, da sem zaradi družine po končanem doktorskem študiju svoje znanstveno raziskovanje za nekaj časa potisnila na stranski tir. Znanost zahteva celega človeka, pri meni pa so sedaj na prvem mestu otroci, ki so še majhni in me potrebujejo. Kako dolgo ste se ukvarjali z mislijo o samostojni dejavnos- ti delati z glasbo za najmlajše in ob njej? Kje ste pridobivali teoretic ˇna in praktic ˇna znanja s tega podroc ˇja? Prva misel ali bolje rečeno sanje segajo v moje prvo študijsko leto 1993, ko sem se na Akademiji za glasbo v Ljubljani prvič srečala z mednarodno priznanim glasbenim pedagogom prof. Petrom den Oudnom, ki je za študente glasbene pedagogike pripravil predavanje in glasbeno delavnico. Med vsem, kar nam je povedal, mi je ostalo v spominu najbolj to, da na Ni- zozemskem začnejo z glasbeno vzgojo že v času nosečnosti in nato kontinuirano nadaljujejo. Takrat sem si rekla, to je to. Prof. den Ouden se je v Ljubljano vrnil še večkrat in me je pov- Inge Breznik Zavod RS za šolstvo inge.breznik@zrss.si 67 Intervju ameriško-nemški program Musikgarten in ameriški program Music together. Oba programa sem preučila in se udeležila nji- hovih izobraževanj, ki so mi odprla nov svet in nove pristope. Music together sta ustvarila ameriški skladatelj Ken Guillmartin in glasbena pedagoginja dr. Lili Levinowitz, ki sta tudi avtorja glasbenih vsebin programa. Večina glasbe je avtorske, vključu- jejo pa tudi priredbe ljudskih pesmi različnih narodov. V glas- bene skupine družijo otroke od prvega do petega leta starosti. Glasba je izvajalsko razmeroma zahtevna in po mojem mnenju ustvarjena tako, da navdušuje zlasti odrasle in prek njih otro- ke. Program je zaprtega tipa, zato je ves repertoar in kurikul, tj. učni program, dostopen le učiteljem, ki sprejmejo njihovo licenco. Ustanoviteljica programa Musikgarten dr. Lorna Lutz Heyge pa je s svojimi sodelavci razvila glasbeni program, ki je bolj razvojno naravnan in se vsebinsko in glasbeno bolj pri- lagaja določeni razvojni stopnji otrok. Oba programa imata precej skupnih izhodišč, saj izhajata iz dejstva, da so vsi otroci muzikalni, poudarjata izjemen pomen aktivne vloge staršev oz. skrbnikov in vključujeta v zelo raznolik repertoar pesmi v raz- ličnih tonovskih in taktovskih načinih. V obeh programih sem našla mnogo zanimivih in koristnih napotkov ter smernic za delo s starši in otroki, v svoje progra- me sem vnesla slovensko glasbeno literaturo – ki se mi zdi za obstoj slovenskega naroda bistvenega pomena –, to pa nadgra- jujemo in bogatimo s tujo ljudsko in umetno glasbo ter z lastno ustvarjalnostjo. Slovenci imamo bogato zakladnico ljudskih in umetnih otroških pesmi, prstnih iger, drobnih recitacij, plesov in glasbe, ki so srce naših programov. Veliko sem se naučila ob pregledovanju slovenske otroške glasbene literature, ki je pogosto pospremljena s komentarji in didaktičnimi nasveti. Sicer pa obstaja tudi že nekaj kakovostnih priročnikov in član- kov slovenskih avtoric Mire Voglar, Olge Denac, Barbare Si- cherl Kafol, Bogdane Borota idr., ki so podlaga, na kateri lahko ustvarjalen učitelj gradi kakovosten glasbeni program. Za enkrat v Sloveniji poznam samo vašo glasbeno ustanovo, ki se ukvarja z glasbo za nosec ˇe ženske. Te delavnice ste poimenovali glasbene »nosec ˇke«. Od kod ideja za takšno poimenovanje? Vizija mojih programov izhaja iz znane Kodalyjeve misli, da je najbolj primeren čas za začetek glasbenega izobraževanja otroka devet mesecev pred rojstvom. Bodoči starši se v šolah za starše podrobno seznanijo s primerno nego in prehrano otrok, katera oblačila potrebujejo za otroka, s potekom po- roda ipd. Nihče pa jih ne pouči o vplivih glasbe na mamo in otroka, katera glasba je kakovostna in primerna za dojenčka in malčka. Sama sem obiskovala šolo za starše trikrat, pa tam nisem izvedela, da otrok sliši zunanje zvoke že nekaj mesecev pred rojstvom. Menim, da je to podatek, ki bi vsakemu staršu spremenil pogled na še nerojenega otroka, morda tudi njegovo ravnanje. sem prevzel s svojim načinom dela, ki je temeljil na pozitivnih glasbenih izkušnjah. Sledila so leta dodiplomskega in podiplomskega študija in uvajanja v pedagoško delo na glasbeni šoli. V šolskem letu 2008/2009 sva s kolegico Lauro Medved Šemrov v Glasbeni šoli Domžale eksperimentalno vodili skupino otrok, starih od tri do štiri leta. Izkušnja je bila izjemno pozitivna, napre- dek otrok je bil odličen, prav tako odziv staršev. Takrat sem se verjetno prvič začela spraševati, kako bi bilo mogoče uveljaviti program in ga po možnostih širiti. V tistem času sem se po- globljeno seznanila s programi predšolske glasbene vzgoje v Evropi, za vzor pa smo izbrali model finskega glasbenega vrtca. Naš ravnatelj Anton Savnik je že spletal vezi za mednarodno sodelovanje na tem področju v okviru evropskih projektov, a smo zaradi slabih finančnih napovedi ustavili projekt. Moja že- lja po glasbenopedagoškem delu z majhnimi otroki se je v tem času tako okrepila, da sem sistematično začela s preučevanjem različnih glasbenopedagoških pristopov in metod kot tudi raz- vojne psihologije. Po rojstvu hčerke Ane sem že vedela, da je to zame prava pot, kmalu pa se je izkazalo, da jo bom lahko uresničila le v svojem podjetju. Menim, da je slovensko osnovno glasbeno šolstvo postavljeno zelo kakovostno in smo nanj lahko ponosni, naloga vseh nas pa je, da ga z vsemi močmi ohranimo in razvijamo naprej. Iz- kušnje, ki jih imamo učitelji predšolskih glasbenih skupin kot tudi vzgojitelji in učitelji v osnovnih šolah, pa kažejo, da je tre- ba dati večji pomen petju v osnovni otrokovi celici, v njegovi družini. Tam se začne otrokov razvoj, v družini se postavi te- melj za njegov nadaljnji razvoj. Mnogi starši so prepričani, da nimajo posluha, ne znajo peti ipd. – torej je naša naloga, da jih opogumimo in po potrebi tudi naučimo, to pa lahko storimo, če se s svojim otrokom aktivno udeležujejo glasbenih srečanj, ki so ciljno naravnana in skrbno načrtovana. Na tem področju nam ni treba odkrivati tople vode, saj je po svetu kar lepo šte- vilo uspešnih programov, ki so tudi znanstveno podprti. Med njimi sta gotovo tako strokovno kot tudi tržno najbolj uspešna Foto: Silvia Ban (arhiv Knjižnice Domžale) 66 68 Glasbeni svet – Glasba in igre za velike in male v okviru Inštituta za zgodnjo glasbeno vzgojo glasbenega udejstvovanja, spoznajo primerno glasbeno lite- raturo in obnovijo ter se naučijo številnih otroških pesmi. Na naših glasbenih delavnicah odrasli morajo sodelovati, otroci pa le, če želijo. Lahko tudi samo opazujejo. Zgled staršev bo tudi opazovalce sčasoma pripeljal do lastne želje po glasbenem udejstvovanju. Novorojenček najprej prepozna mamin glas in zanj gotovo ni lepšega, kot če mu ta poznani glas zapoje pesem, ki jo je poslu- šal že v maternici. Mamin glas ga vzradosti, pomiri, uspava … Njena ljubezen in pozornost odločilno vplivata na njegov fizič- ni, socialni, čustveni in intelektualni razvoj. Vloga staršev oz. skrbnikov je v otrokovih prvih letih največja – s svojo glasbeno aktivnostjo omogočajo otroku stik z glasbenimi vrednotami, ki jih sčasoma neopazno ponotranji. Glasba tako postane njego- va prijateljica, z njo in ob njej se igra, izraža, ustvarja. Vplivi zgodnje glasbene vzgoje pa sežejo še mnogo dlje od razvoja otrokovih glasbenih sposobnosti in vzbujanja glasbenega vese- lja, saj otrok hkrati razvija govorne in motorične sposobnosti, koordinacijo, logično mišljenje, spomin, koncentracijo, domi- šljijo itd. Razlogov je več kot dovolj, da namenjamo glasbi v zgodnjem otroštvu in njeni vpetosti v družinsko okolje svojo pozornost. Program Glasbeni dojenčki je namenjen staršem z dojenčki do dvanajstega meseca starosti, lahko tudi več. V skupini, ki se sre- čuje enkrat tedensko po pol ure, spoznavamo glasbene načine igre z dojenčkom. Glasbene dejavnosti vključujejo petje, biba- rije, prstne igre, gibanje, ples, zibanje, poslušanje glasbe in igra- nje preprostih glasbil. S tem dojenčku vzbujamo zanimanje za glasbo, mu postavljamo temelje za razvoj glasbenih sposobno- sti, razvijamo občutek za ritem in melodijo, krepimo vez med otrokom in skrbnikom ter spodbujamo druženje in izmenjavo izkušenj z drugimi starši oz. skrbniki in otroki. V program Glasbeni malčki se lahko vključijo malčki, stari od enega do štirih let, skupaj s staršem oz. skrbnikom. Glasba Na svetu je razmeroma malo ustanov, ki ponujajo podobne glasbene delavnice. Nekaj sem jih na spletnih straneh zasledila na Nizozemskem, Japonskem, v Maleziji in Ameriki. Vsekakor se mi zdi glasbeni program predšolske vzgoje brez vključenih nosečnic pomanjkljiv, zato ga bomo na našem inštitutu vztraj- no ponujali. Kakšen bo odziv, bo pokazal čas. Poimenovanje naših skupin oz. delavnic je nastalo spontano v želji, da so ime- na preprosta in jasna. Beseda nosečka je v zadnjih letih v mo- jem okolju že povsem nadomestila besedo nosečnica – menda zveni bolj ljubkovalno, zato sem jo za svoje delavnice prevzela tudi sama. Prosim, opišite primer glasbene delavnice za glasbene »nosec ˇke«. Program obsega štiri srečanja, na katerih sledimo trem ciljem: 1. vplivati z glasbo na počutje mamice in še nerojenega otroka v danem trenutku, zato priporočamo, da se srečanj udele- žijo »nosečke« v šestem ali sedmem mesecu nosečnosti, ko otrok že sliši, mamica pa je še v razmeroma dobri kondiciji tudi za gibno-plesne dejavnosti; v ta namen izvajamo različ- ne glasbene dejavnosti, npr. poslušanje sproščujoče glasbe, petje pesmi, gibno-plesno izražanje ob poslušanju različnih zvrsti glasbe; 2. priprava na porod z izvajanjem dihalnih in Keglovih vaj ob poslušanju glasbe ter z zavestnim sproščanjem ob glasbi; 3. priprava na glasbeno življenje z novorojenčkom z učenjem preprostih otroških pesmi in prstnih iger; novorojenčka bo mamin glas ob petju znanih pesmi pomiril, mu dal občutek varnosti in ugodja, staršem pa dal obilo radosti in veselja ob ukvarjanju z njim. Pozdravljam tudi to, da izvajate delavnice za otroke s star- ši, in sicer za dojenc ˇke do prvega leta s starši in malc ˇke do petega leta s starši. Kako bodo oblikovane delavnice z dojenc ˇki in kako delavnice z malc ˇki? Bistvo glasbene vzgoje dojenčkov in malčkov so glasbeno oza- veščeni in aktivni starši oz. skrbniki, ki s svojo aktivno vlogo ustvarjajo primerno glasbeno okolje. To je izjemno pomemb- no za razvoj otrokovih glasbenih sposobnosti. Če otroka od samega začetka obkroža zdrav glasbeni svet, ki ga ustvarjajo njegove najbližje osebe, starši oz. skrbniki ter sorojenci, se bo glasba usidrala v njegovo srce, postala bo del njega samega. Če ima glasbena vzgoja pomembno vlogo v otrokovem razvoju, obstaja tudi močen potencial vzvratnega vpliva na otrokovo okolico in širše. Staršem želimo pokazati, kako preprosto, a hkrati izjemno učinkovito je glasbeno udejstvovanje. Otrok potrebuje živi zgled in ne le posnete glasbe, ki je pogosto le zvočna kulisa in vse prevečkrat vsebinsko in glasbeno neprimerna za majhnega otroka. Starši na glasbenih delavnicah aktivno sodelujejo pri vseh glasbenih dejavnostih, se ob tem učijo različnih načinov Foto: Silvia Ban (arhiv Knjižnice Domžale) 69 Intervju Po končani glasbeni pripravnici so otroci pogosto še premladi za vpis v glasbeno šolo, zato se starši sprašujejo, kako naprej. Program Glasbeni šolarji je namenjen otrokom, starim sedem in osem let, ki se želijo ukvarjati z glasbo, pa se zaradi različnih razlogov še niso oz. se ne bodo vpisali v glasbeno šolo. Izpol- njuje praznino, ki je nastala ob prenovi glasbenega šolstva, ko je bila ukinjena glasbena pripravnica II in se je pri nekaterih glasbilih vstopna starost pomaknila na sedem let, pri drugih pa ostala na starosti devet in več let. Gre za nekakšno nadaljeva- nje glasbene pripravnice, ki vključuje že nekaj več spoznavanja glasbene teorije. Glasbene dejavnosti vključujejo petje, gibanje, ples, poslušanje glasbe, igranje lastnih, improviziranih in Orf- fovih inštrumentov ter kljunaste flavte in seznanjanje z osnova- mi glasbene teorije. Naših programov ne moremo vzporejati z javnim glasbenim šolstvom, lahko pa jih smatramo kot njihovo dopolnitev. Po- menijo zapolnitev vrzeli in nove možnosti glasbenega udejst- vovanja. Starši zaradi sprememb delovnega in splošnega živ- ljenjskega ritma vedno manj časa preživimo s svojimi otroki, zato je toliko bolj pomembno, da je čas izkoriščen kakovostno in premišljeno. Program zgodnje glasbene vzgoje je ena od možnosti, ki ponuja otrokom in odraslim veliko vsestranskih koristi in zabave. *** Dr. Veronika Šarec (roj. 1973) je po skoraj hkratnem šolanju na Srednji ekonomski in naravoslovni šoli Rudolfa Maistra v Kamniku in glasbenoteoretskem šolanju na KGBL diplomirala (glasbena pedagogika in orgle), magistrirala in doktorirala na ljubljanski akademiji za glasbo. Poleg rednega izobraževanja se je še dodatno izpopolnjevala doma in v tujini. Izkazuje se z zbo- rovodstvom, koncertiranjem, organizacijo, predavanji, ured- nikovanjem (mdr. je že drugi mandat članica našega uredniš- kega odbora), v svojem znanstvenem opusu pa ima že številne enote. Od leta 1997 poklicno poučuje nauk o glasbi, predšolsko glasbeno vzgojo, glasbene pripravnice, orgle, klavir in korepeti- cije v glasbeni šoli v Domžalah. je naravni del malčkovega življenja, nanjo se odziva povsem spontano in v njej neobremenjeno uživa. V program vključuje- mo predvsem pesmi s preprosto in kratko vsebino, ki pomenijo malčkov vsakdanjik, naravo, spoznavanje telesa ipd. Pesmi so opremljene s preprostim gibanjem in ritmično spremljavo. Še vedno je veliko prstnih iger in pesmi na nevtralni zlog, ki omo- gočajo petje tudi tistim malčkom, ki še ne govorijo. Med prvim in tretjim letom starosti se otroci na glasbo odzivajo najmoč- neje, če so ob njej telesno dejavni. Pri tem uporabljamo raz- lične pripomočke, npr. lutke, balone, obroče, rutke. Glasbene dejavnosti vključujejo petje, recitacije, gibanje, ples, prstne igre, poslušanje različnih zvrsti glasbe in igranje preprostih glasbil. Vse dejavnosti in pesmi se v posameznem semestru na različne načine mnogokrat ponovijo. Bistvo delavnic za dojenčke in malčke je skrito v starših oz. skrbnikih, ki s svojim življenjem vplivajo na otroka. Zato je glavna naloga glasbenega mentorja, da jih pritegne, navduši in prepriča o izjemnem pomenu zgodnje glasbene vzgoje, ki se mora v prvi vrsti odvijati znotraj družine. V oc ˇi mi je padla skupina Glasbene družine. Komu in c ˇemu so namenjene te delavnice? Program Glasbene družine je namenjen družinam, ki želijo glasbene delavnice obiskovati z vsemi svojimi otroki hkrati, pa tudi družinam, ki zaradi časovne ali finančne stiske ne zmorejo obiskovati drugih glasbenih delavnic. V tem programu vsebin- sko združujemo dejavnosti in pesmi programov Glasbeni do- jenčki in Glasbeni malčki. Program Glasbene družine je name- njen resnično družinam, zato so več kot dobrodošli tudi večji otroci. Program je vsebinsko zelo prilagodljiv, v glasbene dejav- nosti pa vključujemo vsakršno glasbeno znanje udeležencev. Svoj c ˇas boste namenili tudi šolarjem. V kakšni obliki bos- te organizirali pouk: individualni, skupinski, za namene pouc ˇevanja razlic ˇnih glasbil, plesa ali še c ˇesa drugega? V c ˇem bo vaš pouk za šolarje drugac ˇen od programa javne glasbene šole?