Avstrijsko-ogrska nagodba. (Konec.) IV. 2. 0 novem užitninskem davku. Kakor je znano, pla6ujemo zraven zemljiščnega, hišnega davka, davka od hiš, prostih staraninske da6e, zraven pridobitnega davka in dohodarine, torej zraven peterih davkov še takozvani užitninski davek, in sicer od žganja, vina, piva, mesa, sladkorja, petroleja in Se drugih potrošnih stvarij. Kako visok naj je ta davek, dolo6i se skupno. Po vladinem na6rtu nagodbe namerava se ta davek povišati in sicer pri žganju od 35 oziroma 45 kr. na 50 oziroma 60 kr. za liter, pri pivu toliko, da bi postal liter za 2 kr. dražji, pri sladkorju pa kilogram za 6 kr.; in nazadnje pri petroleju toliko, da bi se namesto 2 gl. oziroma 2 gl. 40 kr. pla6evalo od metercenta 3 gld. 50 kr. Vladi se vidi potrebno pri imenovanih 6veterih stvareh poviSati davek, da, kakor pravi, pomnoži državne dohodke, zboljša finan6ni položaj kraliestev in dežel in tudi položaj doti6nih kmetijskih in trgovinskih podjetij in obrtov. Državne dohodke je treba zvišati, ker se ho6ejo uradnikom in 6astnikom zboljšati pla6e, ker je pri davčnih uradih treba nastaviti ve6 ljudij in ker so vsled novega eivilnopravdnega reda pri sodiščih postali troški ve6ji. Kako pa misli vlada zboljšali po novem davku denarne razmere posameznih dežel in položaj doti6nih podjetij in obrtov? Od 50 milij., ki bi jih odslej na leto ve6 dobivala, odkazala bi deželam 10'/2 milijona, katera svota bi se imela pravi6no razdeliti; Štajarska bi potemtakem dobivala na leto iz državne blagajnice 567.400 gld. Lep denar; ali vladi se ni treba zahvaljevati zanj, kajti dežele bi za ta dar morale se odpovedati nakladam na žganje in pivo, ki so je doslej pobirale, in izgubile mnogo več, nego bi dobile. Vsled tega bi se zopet morale zvišati deželne doklade in tako je tista dobrota, ki se obljubuje deželatn, le gola laž. Deželam bi bile na veliki škodi. Od ostalih 397* railijona bi se nekaj rabilo za zboljšanje poljedelstva, obrta in trgovine v Avstriji, drugo pa za uže gori navedene namene. Koga pa bi zadeli ti novi davki najhuje? Gotovo siromaka, ki re6i, katerim se ho6e davek zviSati, najbolje upotreblja. Cudno, da vlada iš6e denarja vedno le pri tistih, ki ga imajo najmanje. Ali bi ne bilo denarja laglje dobiti, 6e bi se obda6ile ko6ije, služabniki, ki nosijo na svojih livrejah srebrne gutnbe, konji za tekanje, bicikli, ali 6e bi se enkrat v redu naložilo tistim židom, ki igrajo na borzi z milijoni? Je pa6 uže tako, da liberalni gospodje, ki se njim od nekdaj godi le dobro, za revno ljudstvo srca nimajo. Na Spodnjem Avstrijskem je deželni zbor pred kratkim bil sklenil, da se naj akcijskim družbam, ki sestojč malone le iz naibogatejših židov, k pridobitnemu davku naloži še 30% doklade, ali vlada pre doti6nega sklepa cesarju ne mara predložiti, da bi dobil veljavo; spominjamo se tudi, da je vlada pred ne baš davnim s sklepom tistega deželnega zbora, da bi namre6 oni bogataši, ki pri svojih konjskih dirkah visoke svote vadljajo, za to zabavo pla6evali davek, storila ravno tako, to je, da ga ni predložila. 3. 0 uravnavi valute. Veljava našega denarja jela se je, kakor znano, uravnavati uže 1892. leta; a to delo še ni dovršeno. Ne boderao te stvari nadrobneje razpravljali, ker nam manjka, da bi mogli biti popolnoma jasni, prostora. Zato naj zadoš6a, da povemo, da bode vlada petake in petdesetake odstranila, na mesto njih pa dala izdati papirni denar, veljajo6 po 10 kron, in srebrnega po 5 kron. Tudi naj se jame prej ko slej sploSno ra6uniti po novi zlati veljavi. 4. Oavstrijsko-ogrskibanki. Tudi tukaj nam }e biti krajšim, nego srao radi. Leta 1878. osnovala se je vsled povoda obeh vlad velika akcijska družba, iraajo6a 150.000 akcij po 600 gld.; prvotni kapital te družbe torej znaSa 90 milj. gold. Akcijonarji so, kakor si je lahko misliti, ve6jidel bogati židje. Ta družba, kateri je namen le denarni «gešeft» in sicer v prid akcijonarjem in v prid državi, je od skupne vlade dobila dolo6ene pravice, pa tudi dolžnosti, ki je ima do države in sploh, toda le za dolo6eno dobo, in se imenuje s svojo naredbo vred avstrijsko-ogrska banka. Vsled teh pravic na pr. izdaja desetake, stotake in tiso6ake, ki se zato imenujejo, kakor je na njih zapisano «Banknote,» do6im so petaki in petdesetaki «Staatsnote,» ker je izdaja država. Sedaj bi bilo treba, 6e se naj banka še nadalje ohrani, njena pravila ali takozvani «privilegij» zopet podaljšati, ali izpremenjenega ali neizpremenjenega. Skupna vlada želi, da se podaljša do konea 1. 1910., toda da se dolo6be neko¦liko izpremenč. Z ozirom na vodstvo omenjamo, da ima generalnih svetnikov v prihodnje bili 6 avstrijskih in 6 ogrskih. Pri pravicah ho6ejo Ogri nam vedno najmanje biti jednaki, pri dolžnostih, pri pla6evanju pa se vle6ejo na stran ter nam prepuš6ajo prvo mesto. Dolo6eno je tudi, da bodete v prihodnje obe vladi banko nadzorovali, ne samo da se drži zakonov in pravil, ampak tudi da varuje državno korist. Sploh bode jela vlada ban6nim akcijonarjem in vodstvu bolje na prste gledati; v tem smislu ima nagodba precej natan6nih dolo6il. Od 6istega dobi6ka pa bodo dobivali delni6arji le po 4% namesto 7% kakor doslej; zato se pa delniška glavnica zviša od 90 na 105 railijonov gold. Povprek znaša čisti dobiček 7 mil., od katerih dobe delni6arji 51/* milij. gld., vlada pa l1/« milij. gold. Ta dohodek se pa bode v prihodnje tako delil, da dobiva Avstrija 60, Ogrska pa 40%- Bralec, ali te to ne dirne precej ob možgane? Pri plačevanju velja razmerje 70 in 30, pri dobivanju pa 60 in 40. Človek ne ve, kaj bi rekel, ali se tako z nami dela navlaš6, ali pa ie vendar slabost. To bi torej bili v glavnih potezah predlogi avstrijsko-ogrske nagodbe, za kakoršne ste se vladi zjedinili, in kakoršni bi naj obveljali. Koristnega je za tostransko polovico pičlo malo v njlh, z ve6jega in v najbistvenejših delih pomenjajo za nas, d a s e m o ramo ogrskim židom dati izsesavati, odsedaj naprej še huje kakor doslej, zraven tega pa višje davke pla6evati. Kam Se pridemo? Dotlej pa gotovo ne bode bolje, dokler se ne izkopljemo in otresemo peklenskega liberalizma, v kojega smo zakopani 6rez glavo.