Političen list za slovenski narod.
r* raltl pre]eaM T«lj»: Z« oelo leto predpl&čan lo sid.. la pol leta 8 rld., u eetrt leta
i gld., za eo mesec 1 ;Id. 40 kr. T ■4mlBl*tr»el]l prejeman t«I]iI : Za eeio leto 12 irld., za pol leta fi ^Id.. za četrt leta t (U., M en meiec 1 rld- V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Mareinin* prejem« »pravniitvo (Administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 30.
Kaznanlla (inserati^ se sprejemajo In valji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. ie se tiska enkmt • 13 ki ue se tuka dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri Večkratnem nskanji se cena primerno zmanjša
Sokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredniitro je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Ishaja Tiaii dan, isviemši nedelje in praznike, ob »/,6. nri popoludne.

7 Ljubljani, v torek 4. novembra 1890.
Letnik
Deželni zbor kiiuijski.
(Sedma seja, dne 4. novembra.)
Prečita in potrdi se zapisnik zadnje seje in razdele došle vloge posameznim odsekom. Prošnja občine Hrenovice za ustanovitev samostojnega cestnega skladovnega okraja in prošnja podobčine Orle za izločitev iz dobrunjske občine se izročite upravnemu odseku, ravno tako poročilo deželnega odbora o načrtu glede preskrbljevanja vode za občino A m b r u s v Suhi Kranjini.
Deželni glavar potem naznanja, da se je poslanec Šuklje oglasil bolnega in da mu bode še-le v kakih osmih dneh zopet mogoče vdeleževati se zborovanja. Zato prosi, da se od njega prevzeta poročila izroče drugim poslancem.
Prošnja občine Jesenice na Gorenjskem in nekaterih drugit občin za preložitev okrajnega sodišča in davčnega urada iz Kranjske Gore na Jesenice se izroči deželnemu odboru, da pozve, kaj k temu poreko še druge občine.
Baron Svegel potem poroča o računskem sklepu muzejskega zaklada za I. 1889. Prihodkov je bilo rednih 5317 gld. 73 kr., izrednih 8459 gl. 39 kr. Redni troški so znašali 6407 gld. 76 kr., izredni pa 9136 gld. 94 kr. Premoženja je: v gotovini 44 gld. 25 kr., v končnih zastankih 744 gl. 66 kr., v glavnicah 4810 gld., vrednost muzejskega poslopja 253.583 gld. 50 kr., vrednost inventarja 13.120 gld., vrednost zbirk 59.362 gld. 30 kr., vrednost Viktor Smoletove zapuščine 100.889 gld. 72 kr., skupaj 432.554 gld. 43 kr.; če se odbijejo končni zastanki troškov, kaže se čiste imovine 402.730 gld. 97V, kr., to je za 1841 gld. 25 kr. več, kakor koncem 1. 1888., ker je dorastlo Wieder-■vvohlovo volilo v znesku J809 gld. 91 kr. in se je za 31 gl. 34 kr. pomnožila Smoletova zapuščina. Zbor potrdi ta računski sklep, proračun pa se odloži za eno prihodnjih sej.
Poslanec Detela poroča o prošnji vipavske-občine na Planini glede podpore za napravo glavnega pota na Planino, poudarja važnost in potrebo* tega pota, in predlaga, da naj se dovoli omenjeni občini podpora 1000 gld., ki naj se izplačujejo t primeri, kakor bode napredovalo to delo. Zbor brez ugovora pritrdi temu predlogu.
Df. Bleiweis poroča o podporah za šolske zgradbe in o prošnjah nekaterih občin za podporo v ta namen. Te občine so: Hine, Tržišče, Ustije in Ceplje. Zanimiva je zlasti prošnja občine Oeplje, ki je prisiljena lastno šolo napraviti, pa tega z lastnimi močmi ne more zmagovati. Nemški „schul ver ein" ji sicer ponuja podporo, toda le s pogojem. da napravi šolo z nemškim učnim jezikom. (Cujte! Oujte!) Treba je nove šole, ker imajo otroci zdaj jako daleč v šolo, kar je zlasti po zimi jako mučno in nevarno zanje. K temu daljnemu potu pride pa še to, da morajo otroci hoditi v šolo skozi kočevske vasi, kjer jih ue le otroci, ampak tudi odrašeni zasmehujejo in s kamenji napadajo-Finančni odsek predlaga tej občini, ki je že lani dobila 500 gld., novo podporo 200 gld.
Dr. T a v č a r poudarja svoje posebno zadoščenje, da se je oni dan zbrisalo 600 gld. za neobligatni poduk v nemščini; kaže na kritično stanje te občine, kateri nemški „schulverein" ponuja denar, da zataji svojo narodnost, šiba surovost nemških prebivalcev, ki otroke napadajo iz narodnega sovraštva, poudarja dolžnost, tej občini pomagati, in predlaga, da naj se zdnjo dovoli poleg 200 gld. še onih 600 gld., ki so bili oni dan zbrisani iz normalno-šolskega zaklada.
Poslanec Dragoš podpira prav krepko ta predlog, omenja velike revščine omenjene občine vsled slabih letin, in pravi, da ga menda ni zavednega narodnjaka, ki bi pri takih okoliščinah, katerih sta omenjala že predgovornika, tej občini ne hitel na pomoč.
Baron Švegel ugovarja, da sicer ne ve, ali
je to, kar se je omenjalo, res, ali ne; ali v odseku o tem ni bilo nobenega govora, zato ne more glasovati za nasvetovani višji znesek.
Pri glasovanji obvelja dr. Tavčarjev nasvet in se sprejme za občino Ceplje 800 gld. Dalje se dovoli občini Ustija 100 gld. (prošnja za odpis dolga v znesku 223 gld. 48 kr. se odkloni), hinjski občini 150 gld., občini Tržišče 150 gld., za Treboje 100 gld.; razven teh dobe še: Dol 400 gld., Radomlje 100 gld., Sv. Trojica (okraj Kamnik) 100 gld„ Šmartno (okraj Kamnik) 500 gld., Homec 200 gld., Prežganje 100 gld., Šentvid pri Cerknici 100 gld.] Sv. Trojica pri Cerknici 500 gld., Dobrepolje 400 gld., Cešnovec 100 gld., Radence 100 gld., Tribuče 100 gld.] Zagozdac 100 gld., Rateče 200 gld., Begnje pri Radovljici 400 gld., Sorica 500 gld., Rakitna 300 gld.. Selce 200 gld.
Poslanec Detela poroča o prošnji Nomencev v Bohinji za podporo pri vravnavanji Save in predlaga, da naj se ji v ta namen dovoli 500 gld., ki naj se ji izplačajo po dovršenem delu. Ta nasvet obvelja brez razprave.
Prošnja občin Adlešiče in Tribuče, da naj se pošlje deželni inžener tja preiskovat studence zaradi dobre pitne vode, se po nasvetu finančnega odseka reši s sklepom, da se izroči deželnemu odboru, ki naj prilično ustreže želji prosilcev.
Poslanec Stegnar poroča o § 1. letnega poročila glede sklenjenih in v Najvišjo potrditev izročenih zakonov, ter predlaga, da naj se to poročilo vzame na znanje.
Poslanec La vrenčič bi rad vedel vzroke, zakaj ni potrjen zakon zastran ločitve vrhpoljske občine od občine vipavske.
Gosp. deželni predsednik odgovarja, da vzrok tiči v tem, ker bi po tej ločitvi nastale dve občini, ki bi ne mogle zadostovati zahtevam, katere se stav-Ijajo do občin.
Poslanec Kavčič se čudi, da bi te dve občini ne zadostovale svojemu [poslu, ko je vendar dosti
Ondfičkovo potovanje.
Umetnika Ondfička tajnik g. Skrivan pripoveduje o njegovem potovanja zanimive črtice, iz katerih posnamemo nekatere:
Prvo njegovo samostojno potovanje z lastnim impresarijem se je našemu mojstru sijajno posrečilo. Pod njegovim čarobnim žeslom klanjala so se nastopna mesta: Varšava, Krakov, Lvov, Cernovice, Bukarešt, Gaiac, Brajla, Jasi, Kišinjev, Odesa, Eli-zavetgrad, Harkov, Kiev, Rostov na Donu, Novo-čerkask, Jekaterinodar, Azov, Beligrad, Carjigrad. Batum, Tiflis, Baku, Kursk, Kutais i. dr. Večinoma je priredil po teh mestih tri koncerte, v Bukareštu štiri, a mnogo zasebnih, v Tiflisu celo deset.
Zlasti drag in ljub je umeteljniku spomin ua rumunsko kraljico Elizabeto, poznata kot pesnica pod imenom: Carmen Sylva. Njegovo ženijalno poj-menje in predavanje skladeb so jo tak6 ganila, da ga je sedemkrat povabila v njeno palačo ter je med drugimi skladbami ž njim igrala sonate C-moll in Kreutzerjevo sonato od Beethoven-a. Doigravši vzela je v naročaj njegove gosli, čarodejne Quarnerke, navdušenimi besedami prehvaljujoč nilstroj, čegar magični zvčki človeško dušo odnašajo v nebeške sf^re. Poslovivši se ž njim, darovala mu je zlato
iglico, krasno okrašeno z biseri, briljantni prstan in sliko svojo s pomenljivim napisom: „L'ame y doit, il faut savoir 1' appeler," — in stisnivši mu roko, rekoč: „Krasni zvoki Vaših goslij nikoli ne bodo izginoli iz mojega spomina, kajti dozdeva se mi, kakor bi se bil mili ta zvok zatekel v vzdušno kopulo koncertne naše dvorane in mi odmeval liki angeljski pozdrav v spomin na umeteljnika, od Boga blagoslovljenega in nadarjenega."
Se bolj ganljiv prizor je imel Ondriček v svojem hotelu v Bukareštu. Obišče ga sloveči francoski j arhitekt, graditelj bukareškega koncertnega „Athe-nae-a". — „Soproga moja," — de mojstru, — ,.jo slepa in tako slabo sliši, da z koncertnega odra ni zvoka ne sliši, ter hrepeni, ko bi jednoč mogla v svojem življenji prisluškavati Vašemu sviranju; iz dna srca želim, da bi pusto temoto njenega življenja razjasnil vsaj za trenotje žarek blaženosti." — „Jako rad ji zaigram," — odgovori mojster globoko ganjen, in hoče takoj ž njim. — »Prosim, ostanite," — ugovarja arhitekt, — „soproga čaka zdolej, takoj jo privedtm " — In ko soprog privede gori svojo mlado, krasno, a slepo soprogo, sede Ondfiček poleg nje ter ji igni tik glave Vieuitempsovo ,polo-nezo". Po prvih zvokih je soproga presrečna, vsa prešinjena, in grenke solze se ji vdero iz slepih očij. Vsi prisotni bili so ganjeni do solz, in ume-teljnik sam je — plakal kot dete.
Zelo rad se mojster spominja svojega bivanja v Volinji v češki naselbini „Zdalbunovem" na Ruskem. Dobri ti ljudje pozdravljali in vsprejeli so svojega slavnega rojaiia z velikanskim navdušenjem. Dekletce kot angeljček ga je pozdravilo in mu podalo šopek, nadzornik ondotnih šol pozdravil ga je z ognjevitim ogovorom, in ko se zvečer zbero okoli miz, sviral jim je mojster same češke narodne pesmi. Vtis je bil nepopisljiv. Vsak prisotnih se je v daljni tujini pri ljubkih in drazih zvokih spominjal drage svoje domovine.
Jednako iskreno in slavno so vsprejeli Ondfička v Belemgradu; pevska društva so ga pričakovala, in zvečer v koncertu, ki ga je obiskala kraljica Natalija, je bilo tako nabito, da so si ministri sami morali vkup nositi stole. Tavšanovič je bil prvi. V Odesi je v posledniem koncertu tako neobičajno razvnel vse poslušalce, da je moral vedno pridevati nove točke. In ko je že deseto pridejal, ni še utih-ni}o burno odobravanje.
Jako zanimiv je bil njegov koncert pred sultanom iu njegovim haremom. Tedaj je po prvem Ondfičkovem koncertu v Carjemgradu, koji je učinil vsestransko senzaci)ski vtis, priobčil carjigrajski list ,EI Tank", — jedini list, kojega čita sultan, — pohvalno oceno o igranji slovanskega glasbenega mojstra. Takoj drugi dan bil je povabljen k dvoru. Popoldne prijaše sel iz palače Jildiikioska t ,Hotel
obJin, ki so dok»j manje, — jedna šteje samo 169 duš, — kakor bi bile novi občini, pa so vendar kos svojemu delu. Menda se samo zaradi tega zabranjujejo razrešitve občin, da bi okrajna glavarstva ne imela preveč opraviti. Ali treba se je bolj ozirati na želje in potrebe davkoplačevalcev, kakor pa na uradnike, ki so za svoj posel dobro plačani. Konečno obvelja gori omenjeni nasvet odsekov.
Glede polajšav pri poberanji davkov in gled^ okrajnih blagajnic se po nasvetu gosp. poročevalca sprejmeta naslednja sklepa:
»Prošnja do visoke c. kr. vlade, sklenjena v XII. deželno-zborski seji dne 23. novembra 1889, da bi dosedanje olajšave pri iztirjevanji neposrednih davkov raztegnila tudi na one davkoplačevalce, kateri imajo do 20 gld. davkov ali taks in pristojbin plačevati, se vzdržuje z dostavkom, da bi blagohotno in ugodno rešila jo še tekom tega leta uva-ževajoč splošnjo bedo lanskega, nesreče in veliko sušo letošnjega leta na Kranjskem."
.Deželnemu odboru se naroča, prositi visoko C. kr. vlado za nadaljni obstanek okrajnih blagajnic v prihodnjem letu 1891."
Poslanec Klein omenja, da hišnim gospodarjem ne zadostuje, če se za vzdrževanje poslopij odpiše samo 15% od stanarinskega davka, ter predlaga naslednjo resolucijo, ki obvelja brez ugovora:
.Deželnemu odboru se naroča, primernim potom pri visoki c. kr. vladi izposlovati, da bi se dosedanji, v namen vzdrževanja poslopij obstoječi 15°/o odtegljaj od stanarinskega davka zvikšal na 30®,o ter ob vspehu o svojem času poročati deželnemu zboru."
Na vrsto pride sedaj razgovor glede odgovora na interpelacijo poslanca Svetca zastran odstave okrajnega šolskega nadzornika Komljanca. V pričetku sta se oglasila k besedi dr. Tavčar in Braune, pa ni dvoma, da se oglasi še več poslancev^_(Dalje sledi.)
Iz hrvatskega sabora.
(Izviren dopis.) Naš sabor saboruie že od 25. oktobra, pa je imel dozdaj le štiri seje, ker vlada ni pripravila toliko zakonskih osnov, da se ne bi mogle labko vse razpraviti v tem zasedanji. Te zakonske predloge ste že v .Slovencu" naveli, in ni mi jih treba omenjati z novič. Če niso te osnove tolike važnosti, da govorimo o njih, omenimo zatorej, kako se pri nas počasi krši naš ustav vkljub jasnemu nagodbenemu zakonu. V drugi sednici našega sabora je bila razglašena postava skupnega hrvatsko-ogrskega sabora .0 obrambi varstvenih znamk". Le-ta postava pa se ne more smatrati niti materijalno, niti formalno kot zajedniška. Ne materijalno, ker se v njem opredeljuje o pravosodnih poslovih, a še posebej o enem delu sodbenosti hrvatskih sodnij, tedaj o predmetu, ki po mednarodnem ugovoru, sklenjenem med Ogrsko in Hrvatsko, ni priznan kot zajedniški, kajti sodstvo spada po tem ugovoru v delokrog popolne avtonomije kraljevine Hrvatske. Ne formalno, ker se
more smatrati zajedniškim zakonom sami oni, ki je sklenjen na zajedniškem saboru, ali le v obsegu njegove kompeteocije. Ni tedaj čudno, da so se vzdignili zoper to postavo vsi opozicijonalni zastopniki v saboru, oa čelo jim dr. Vrbanič, ki je dokazal, kako so začeli vtikati se Magjari že v našo avtonomijo. Ali predsednik, ki je, ko še ni bil predsednik, ravno v takem slučaju govoril prati magjar-skem nesmislu, zdaj ni dal razpravljati o tem vprašanji, ker dr. Vrbanič ni oddal ob pravem času o tej zadevi napisanega predloga. Bazven tega se izjavi predsednik, da je dotična postava veljavna precej, ko je tiskana v zborniku postav, četudi se še ni v saboru prebrala. S tem je priznal predsednik, da morejo na ta način Magjari vsako postavo, ki jo sklenejo sami, pri nas kar vtihotapiti. Take popustljivosti v istini ni najti kmalu v kakem drugem saboru. V tej zadevi pa je v tretji sednici prav ostro napadel v svoji interpelaciji dr. Frank vso narodno stranko, katere članove je imenoval grobarje narodnih pravic. Ban je na to obljubil, da bode v kratkem odgovoril. Moremo si misliti, da bode ta odgovor povoljen za dotično postavo.
Bavno v tej sednici se je pritožil v interpelaciji na hrvatsko vlado poslanec Barčič, kako ona dopušča, da Magjari proti jasni postavi od I. 1871. na Beki uvajajo ogrske postave brez vsakega sporazumljenja s hrvatskim banom, ki bi moral vendar znati braniti deželne pravice. Prav radovedni smo na odgovor te interpelacije, če se bo sploh kaj odgovorilo, kajti to je najtežje vprašanje za našo vlado, ker Reka je, kakor je znano, zdaj popolnoma v magjarskih rokah, a po postavi in ugovoru spada na vsak način ua Hrvatsko. Ker se pa Magjari ne dado odstraniti z Reke, kjer so se popolnoma vgnez-dili vkljub ugovoru, molče najraje o tem vprašanji vladini poslanci in vlada sama.
V tretji sednici je bil prebran kraljevski re-skript, vsled katerega se poziva sabor, da izbere regnikolarno deputacijo, ki bo z ogrsko ravno v to svrho izvoljeno razpravljala o nekih zadevah zem-Ijiško-odvezne zaklade. V ogrskem saboru so izbrani regnikolarci s tem zaključkom, da vredijo zemljiško-odvezni zaklad hrvatsko-slavonski ter pri tem spremene neke točke dotične postave iz 1. 1868. Po tej postavi pa pripada ves zemljiško-odvezni zaklad kot prava lastnina Hrvatski. Čemu tedaj spremeniti postavo? Opozicijonalni naši časopisi ne slutijo nič dobrega. Hrvatski zemljiško odvezni zaklad je precej velik, pa se more upotrebiti za koristne naprave, kajti zemlja je tako potrebna podpore v vsakem pogledu. Kar pride zdaj naš sosed, pa se misli pri tem tudi okoristiti, podeliti imetek po ključu, po katerem se že pri nas dohodki dele: Magjarom 56%, Hrvatom pa 44<'/o. Samo živa duša ne ve, kako pravico imajo Magjari na ta zaklad. Ali ker so že toliko drugih dohodkov dobili s privoljenjem naših poslancev, mislijo tudi v tem pogledu zmagati, kar je čisto verjetno pri današnji dispoziciji naših vladinih poslancev. Bog daj, da bi se vendar enkrat spametovali!
imperial", poišče Ondfička in mu oznani, da ima ob 6. uri igrati pred sultanom. Sel ni od tega trenotja izpustil Ondrička iz vida in se ni g&nil z mesta. Ob polu 6. uri se odpelje z impresarijem v sultanski ekvipaži iz h6tela in v pol ure se pripeljeta v palačo skozi troja vrata, koja so jima odpirali na stežaj.
V prvem nadstropji palače pogostili so ju s čajem. Nato pozovejo Ondfička. naj vstopi v gledališče, toda brez impresarija. Ondriček odgovori cere-monijariju, da svojega impresarija neobhodno treba pri predstavi, ker ta mu obrača — note, kar je bil pa samo izgovor, kajti g. Skfivan je bil radoveden na to predstavo.
Sultanovo gledališče je blizu tako veliko, kakor zagrebško, a vendar je stalo — trinajst milijonov frankov. Ondfičku odkažejo prostor v sredi gledališča, ker je bil oder ta dan prirejen za dramatično predstavo francoske družbe. Ko odbije ura šest, prikaže se reditelj dvornih zabav, Klias bej, in po tolmaču pozove Ondrička, naj prične, kajti sultan je baš v spremstvu plevenskega Osmana paše vstopil t ložo v prosceniji; v ložah prvega nadstropja bil je njegov harem. Pri sultanovem vstopu vse utihne, in Ondriček je bil naprošen, naj kot nastopno točko igri goslovi .solo" brez spremljevanja; umeteljnik isvoli sekstet iz .Lucije" v bravurni mnogoglasni opravi; sultan se na to prikloni in de: .Afferim!" (Izborno!). Potem igra s spremljevanjem glasovirja
.Polon^zo" Wieniawskega, koja je tako prijala, da je sultan izrazil željo, naj Ondfiček še kaj igra od tega skladatelja; Ondfiček zaigr^ .Mazurko" istega mojstra.
Po prestanku prikaže se zopet Elias bej in sporoči Ondfičku sultanovo zadovoljnost, naj se oddahne in potem zopet zaigrd .solo" brez spremljevanja. Ondfiček igrd .Melancolijo" od Prumeja, na to s spremljevanjem .Raj čarodejnic" od Paganinija in Schumann-ovo .Večerna pesem". Zdaj je pa prišla najkurijozneja točka na vrsto. Sultan namreč ima rad, da vsak umeteljnik nekaj predava .z lista". Ondfiček je moral igrati arijo iz .Somnambule" v turški opravi za solove gosli, trobento, piščal in glasovir. Nato sultan veli, naj se Ondfičku vroči red. Elias bej mu ga izroči, in Ondfiček je moral ta red po dvornem propisu — poljubiti. Elias bej nato slavnostno oznani, da je sultan z mojstrovim sviranjem ves navdušen in da čestita sosedni državi na tako znamenitem umeteljniku.
Po tem prvem orijentalnem potovanji povrnil se je g. Ondfiček zopet nazaj v svojo domovino; mi Ljubljančani se pa radujemo iz cele duše njegovega prihoda in ga bratovsko pozdravljamo, želeč mn, naj bi občinstvo naše danes zvečer v čitalnični dvorani s takim navdušenjem sledilo njegovemu izvajanju, kakor praško občinstvo pet razprodanih večerov v .Narodnem gledališču".	A. S.
Politični pregled.
v Ljubljani. 4. novembra. :NotraH|e debele.
Ifova carinska tarifa, katero namerava skleniti Avstrija z Nemško in katero s tolikim veseljem nekateri pozdravljajo, se za Avstrijo ne kaže v tako prikupni podobi, ako se bližje ogleda. Vzlasti bi trgovina z železom, ki je pri nekaterih kronovinah avstrijskih zelo živahna, pri tem veliko trpela. Glavni pomislek in silno važen pa je ta, da bi bilo v Avstriji na podlagi novega carinskega tarifa preosnovati avstrijsko valuto v zlato, da bi bila valuta v obeh državah ista. Glede na novo carinsko tarifo z Nemško treba je Avstriji posebne previdnosti, da ne zabrede v zanjke, iz katerih bi se rešila le z zdatno odškodnino. Timeo Danaos et dona ferentes.
Deželni zbor predarelski je sprejel gled^ na šolsko vprašanje naslednjo re.solucijo: Ker deželni zbor povsem odobrava izjavo avstrijskih škofov z dne 13. marca, prosimo vlado, da preosnuje šolske zakone prej ko mogoče v smislu imenovane škofovske izjave. — Da 80 se proti temu predlogu oglasili liberalci, ni nam treba še posebej omenjati. Mi pa zakličemo: Vivant 8equentes!
V ogrski zbornici so začeli budgetno razpravo danes dne 4. novembra. Ob tej priliki bo ministerski predsednik grof Szaparj pojasnil poglavitna načela, po katerih namerava vlada vravnati nameravano upravno preosnovo. Grof Apponyi bo, kakor listi poročajo, v tem vprašanju podoiral sedanjo vlado. Iz tega sklepajo, da se morebiti v letošnjem zasedanji bistveno spremeni parlamentarna podoba ogrske zbornici.
TnanJ« driare.
Rim. .Osservatore Romano" piše 31. oktobra, da je na vprašanje pri dotičnem oblastvu, ali še velja prepoved, da se ne smejo italijanski katoliki vdeleževati politiških volitev, dobil odgovor, da je omenjeni zakon še zmirom v vsej svojej moči.
Nemčija. Ker pišejo netateri, vzlasti italijanski listi, da se bode s Caprivijem in Crispijem sošel v Milanu tudi grof Kalnoky, oglasila se je .Kol. Ztg" ter zavrača to poročilo kot golo izmišljotino. Odkar je grof Kalnokj minister, ima sedaj prvič Daljši odpust in pri sedanjem mirnem stanji evropske politike bi bilo nespametno, da ne bi vžil svojega odpusta. — Minister notranjih zadev naznanja v .Reichs-anieigerji," da bo nemški cesar otvoril prusKi deželni zbor 12. novembra.
Francija. Boulangistovski poslanec Laur je hotel grofa Moltkeja na dan njegove slavnosti v Berolinu brzojavnim potom zasramovati, toda francoski brzojavni urad ni hotel ugoditi njegovi želji. Da bi si pa vendar le olajšal srce in dal duška svojemu srdu, poslal je nameravane besede v pismu na Moltkeja. To pismo se glasi: .Nemški narod Vas danes slavi, drugi narod pa. slavnejši in plemenitejši od prvega, Vas preklinja in sovraži." Francoski listi pišejo, da bi bila največja budalost, ko bi pripisovali tem besedam kak pomen.
Španija. Poročalo se je vže po časnikih, da so španski škofje povodom katoliškega kongresa v Saragosi poslali kraljici adreso udanosti. Danes nam je mogoče podati vsebino adrese, kakor tudi kraljičin odgovor na adreso. V začetku adrese pripoznavajo škofje svojo udanost kraljici in mlademu kralju. Potem opomnijo, da si z ozirom na pobožnost in vrline španjske kraljice predrznejo opozoriti jo na nezgode, katere tarejo sv. cerkev in njenega vrhovnega poglavarja. Škofje upajo, da se bode španski narod bolj zanimal za sv. očeta, kakor drugi narodi, .in z vsemi sredstvi, kar jih mu podaje katoličanstvo, delal na to, da se postavi papež popolnoma v nezavisnost." Na to omenja adresa zapreke v Španiji, za katere prosijo cerkveni dostojanstveniki pomoči. Želijo tudi, da bi se eno deželno vseučilišče preosnovalo v katoliško vseučilišče ter s tem ponudila sv. cerkvi priložnost, da pokaže, kaj more tu storiti. Naposled govori adresa, da bi škofje svobodno upravljali cerkveno premoženje, da bi bili bogoslovci prosti vojaščine in da bi se rešilo delavsko vprašanje, kakor uči sv. katoliška cerkev. Na to adreso je odgovorila kraljica kardinalu Benavi-desu. Pred vsem zahvaljuje cerkvene kneze za adreso, s katero so jo počastili ter imenuje spis z ozirom na njegovo vsebino .dokument, iz katerega govori kakor iz srca španjskega naroda združeno domoljubje, katoliška vera in zvestoba do vladarja, to troje mišljenje, s katerim so se izvršila najslavnejša dela in najsijajnejše strani slavne španske zgodovine." Potem opomni kraljica, da je izročila, kakor so jej velevale njene dolžnosti, v adresi izraženo prošnjo"ministrom z ukazom, da obrnejo svojo pozornost na prošnjo španskih cerkvenih knezov, katerim je istotako na srci blagor cerkve, kakor blagor države. Kaj bode storilo ministerstvo Canovas s temi prošnjami, poročalo se bode ob svojem času.
Grecija. Grška zbornica je sklicana na 10. novembra, katero bode otvoril kralj sam. Kakor se sliši, nameravajo Delyannisovi pristaši razveljaviti volitve v Atenah in Aegini, ker so se vršile nepostavno in se je mnogo podkupavalo. Ko bi se res v drugo volilo, ojačila bi se vsek.iko sedanja večina
Se bolj. Kar se tiče vladne preosnove, namerava De-Ijannis z vso previdnostjo postopati. O njegovem programu piše dopisnik v „Journal des Debats". V govoru, katerega je imel Delyannis z imenovanim dopisnikom, izrazil se je o grški vnanji politiki, da bi v Atenah radi videli, da bi dobila Rusija zopet svoj popoln vpliv v Bolgariji. — Grška vlada se utegne tako-le preosnovati: da bode Delyannis, predsednik ter minister vojne in notranjih zadev; De-liorgis, minister vnanjih zadev; Kumunduros, mornariški, Karapanos, finančni; Gerokostopulos, pravosodni in Valsamakis naučni minister.
Turčija. Izid volitev v grško zbornico je še bolj utrdil patriarha v njegovih zahtevah. Da ne bi bila turška vlada tako odjenljiva, kakor se je pokazala, gotovo ne bi bilo pričakovali kmalu spora-zumljenja. Zanimivo je, kar se poroča te dni iz Carjigrada: Danes, na dau sv. Gerazima, patrona kafalonijskega otoka, hoteli so otočani iti v cerkev T Galati, ki pa je bila zaprta. Mej ostrimi besedami naperjenimi na patriarha in s kletvijo so vlomili v božji hram in opravili svojo pobožnost brez mašnika.
Izvirni dopisi.
Rim, 29. oktobra. (Nova okrožnica — volitve — trodržavna zveza.) O novi papeževi okrožnici, katero donaša »Slovenec" v prevoda, ste že dobili Kratko poročilo. Danes omenim, da je bila objavljena nepričakovana, da o njej niso slutili ničesar nasprotniki pa tudi ne prijatelji. Zato pa sedaj liberalni italijanski listi tem pridneje glo-jejo na pismu. Pripisujejo mu važne politične pomene; mej drugimi pravi „Don Ciscbiotte" z drugimi gorenje-italijanskimi listi, da z okrožnico hoče Leon XIII. pripraviti katolike na prihodnje volitve, ki se bodo vršile proti koncu novembra. Vzlasti to poudarjajo zato, ker je „Osservatore Romano" dan popreje objavil program italijanskih katolikov; vtem programu se je posebno poudarjala prostost in neodvisnost papeževa. Vatikansko glasilo je kmalu na to omenilo, da okrožnica ni nikaka priprava za volitve, ker se katoličani tudi teh volitev ne bodo vdeležili. „Italie", od Crisji ja plačani časnik, omenja, da Vatikan zelo previdno postopa, ker ne dovoli katolikom vdeleževati se volitev, zakaj, ko bi bila kaka katoliška stranka v parlamentu, bi se druge sedaj ločene stranke takoj združile proti katoliški in to bi gotovo škodilo stališču vladi. Crispi to v^ in tudi uporablja pri svoji politiki. Da namreč opraviči svoje postopanje pred ljudstvom, vzlasti pred radikalci, ščuje proti Vatikanu ter ga italijanskemu ljudstvu slika kot hajhujšega nasprotnika njegove politike in zjedinjene Italije. Pri tem seveda je poštenjaku Crispiju dobra tudi laž.
Kar je namreč govoril v Florenci o zvezi Vatikana z irredentisti in kar je omenjal o politiki Vatikana, ki se nekda protivi trodržavni zvezi, vse je neresnično. „Riforma", glasilo Crispijevo, je omenjalo sicer, da je dnš 15. septembra poslal državni tajnik kardinal Rampolla noto na Dunaj nunciju in da mu je na to dne 22. septembra odgovoril nuncij. V tej noti je neki naročal papežev tajnik, uaj nuncij pojasni avstrijski vladi, da naj nikar več ne ponovi trodržavne zveze, ko ji poteče določena doba. „Osser-vatore Romano" glasilo Vatikanovo, bil je prisiljen, ker 80 se te laži trosile po vsem svetu in ker bi bile lahko nevoljo vzbudile na Dunaju in v Berolinu, ter je objavil posebno uradno noto, v kateri je naznanil, da kardinal Rampolla ni poslal ua Dunaj nobenega takega pisma ter da je vse popolno zlagano, kar se o tem poroča po liberalnih časnikih. — Crispi bo pa vkljub temu to stvar porabil v svoje volilne namene, vzlasti bo s tem obtežil .stališče radikalcem, kateri se mu, soditi po znanem njegovem govoru, najnevarnejši zde. Pač se sama obsodi vlada, kateri je vsako sredstvo, tudi laž, dobro, ie da se vzdrži na krmilu.
Izpod Jelovce, dne 31. oktobra. Podobno deseterim božjim zapovedim je nek za umno gospodarstvo vnet pisatelj prav pametno sostavil deset zapovedij za varstvo gozda. Deveta med temi slove: ,Ne po-lastuj se gozdnib pridelkov svojega soseda in ne jemlji zase pridelkov občinskega gozda." Ta prevažna zapoved, bolje prepoved jo pa žalibog scela neznana večini kroparskega in kamnogoriškega prebivalstva. Kdo da je vzrok te nevednosti, nam ui treba preiskovati. Istina pa je, da vlada tu pri nas že od davnih časov glede porabe gozda nekak graje vreden komunizem; seveda na škodo davkoplačevalcev, bodisi domačih, bodisi okoličanov. V Kropi namreč in v Kamuigorici je velika večina prebivalcev, ki nimajo nikakega posestva, torej tudi ne gozdov, a vendar jih vidiš dan na dan. kako včasih kar tru-
moma tovorijo raznovrstna drva iz bližnjih in daljnih šum. Kajpada samo pošteno blago!? Bog ne daj, da bi komu očital kako tatvino I Takoj gre v Radovljico, in uverjen bodi, da boš imel priliko najmanj dva dni za njih grehe delati pokoro. Čudno, pa resnično!
A kdo si bo morda mislil: „Saj morajo vendar ti ljudje tudi nekje drva dobiti, ali naj surovo Jržolovco" jedo?" Da, drva potrebujejo, teh jim tudi nihče ne odreka, ako si jih le hočejo poštenim načinom pripraviti. Ko bi le suhljad pobirali, ali tu pa tam odsekali kako vejo, bi človek nič ne dejal, saj so res potrebni; a ti ljudje niso tako skromni v svoji ubožni prevzetnosti. Najličnejše bukve ti posekajo in najlepša bosta, katero si kmetič pripravi, da bi jo v ugodnem času zvozil domov, zgine v malo dneh kakor kafra. Kako se s takim počenjanjem gozdi kvarijo in kake krivice se leto za letom gode zlasti bližnjim občinam, tega ni mogoče opisati.
Pa navzlic temu se do danes še ni nikdar mislilo resno, da bi se odpravile navedene nepravilnosti, izvzemši neke poskuse v Kropi. Zadnji čas je in je že davno bil, da se ta zadeva na kak način za vselej vredi. Seveda čisto mirno se to ne bo dalo izvesti; zakaj samo z nravstvenimi dokazi ni mogoče veliko doseči pri naših komunistih, katerim nikakor ne gre v glavo, da bi bilo greh drva sekati v tujem gozdu. Trmoglavo se drže svojega načela: ,Boe je les vstvaril za vse."
Vsekako bo treba, da to politična oblast kaj zdatnega ukrene. Najbolj umestno bi bilo, ako bi možje, katerim je izročena skrb za občinsko blaginjo, na to delali, da se strogo ter odločno prepove in s silo zabrani vsakoršno uvažanje svežih, in sploh očividno nakradenih drv. Stvar je tem bolj nujna, ker bi ne bilo povsem nemogoče, da bi si ti uzmoviči s časoma še pridobili pravico do mirnega posestva, ali vsaj pravico do uživanja pridelkov v zasebnih gozdih. Torej „videant consules, ne qnid detrimenti res privata capiat."	—t—.
Dnevne novice.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca oktobra vložilo je 336 strank v mestno hranilnico ljubljansko 119.976 gld. 74 kr., vzdignilo pa 169 strank 90.477 gld. 72 kr.
(Slovenskega kluba) prihodnji večer bode na Dunaji v soboto, dne 8. t. m., ob 8. uri. Predaval bode g. J. Honigmann „o pouku In vzgoji slepcev". — Lokal: „H6tel rojal". L, Singerstrassa 3, mezzanin. — Dunajske Slovence opozarjamo, naj se polnoštevilno vdeleže klnbovih večerov.
(Ponesrečen žganjepivec.) Matija Koščak, v službi pri Antonu Dobravci v Želimljah, se je napil žganega strupa ter se podal 31. p. m. v tem stanji v gospodarjev skedenj spat. Ko pride po lestvici na oder, zgubi ravnotežje in pade tako nesrečno na tla, da je bil takoj mrtev.
(Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) v Gorici priredi dne 9. novembra v prostorih goriške čitalnice „Besedo" z raznovrstnim in lepim vsporedom. Kedaj bomo pač v Ljubljani čuli kaj enakega o ženski podružnici sv. Cirila in Metoda, ki se že dolgo snuje, a ni še do sedaj osnovana?
(Hranilno in posojilno druStvo v Ptuji) je imelo meseca oktobra t. I. dohodkov 47.968 gld. 65 kr., izdatkov 40.724 gld. 95 kr., in gotovine koncem meseca 7243 gld. 70 kr. Promet je znašal 88.693 gld. 60 kr. — Mej dohodKi vrnena posojila: 11.695 gld.; vloge 16.739 gld. 76 kr.; prejete obresti dolžnikov 2154 gld. 40 kr. Vplačani opravilni deleži 491 gld., vstopnina 60 gld., prejeto iz naloženega denarja po drugih zavodih 13 500 gl. itd. Mej izdatki: Dana posojila 89 pro,4njikom 21.235 gl.; izplačane vloge 18.864 gld. 12 kr.; obresti vložnikom 278 gld. 18 kr. itd. — Novih udov je pristopilo tekom meseca oktobra t. I. 30.
(Posnemanja vredno) Gospodje bogoslovci ljubljanski okrasili so, kakor vsako leto, tudi letos grob Vodnikov na pokopališči; namesto običajnega venca pa so darovali za sv. maše v namen rauj-kega.
(Orožna nesreča.) S tem naslovom poroča ,Nova Soča" to-le: Grozna nesreča dogodila se je v torek šestim mladeničem iz Prvačiue, ko su šli na Lokve k ženitnini, ki se je imela obhajati naslednjega dne. Ženin Janez Furlani ter brata Alojzij in Janez Sulič so šli čez Šempas na bližnico čez hrib na Lokve; brata Jožef in Avgust Furlani iu
Jožef Zorn pa so šli z voli io vozom čez Grgar na Lokve po „balo". Da bi ne bili nikoli šli izpod domače strehe, ko je v hribih tako silovito m^dlo! Gotovo so zašli s prave steze, katere niso mogli slediti, utrudili se ter naposled skoro vsi zmrznili. Našli so že zmrzli trupli Avgusta in Jožefa Fur-lanija, za ženina Janeza Furlanija in Jožefa Zorna se pa sinoči še ni nič vedelo. Alojzij Sulič prišel je zjutraj domov bos, na pol nag in ves raztrgan; kako se mu je godilo, da je prišel domov v takem stanju, ne vemo še. Janez Sulič je pa prišel na pol mrtev do Trnovega. Voli so prišli z vozom sami v Grgar. Zares prečudna in pregrozna je ta nesreča — blizu Gorice in meseca oktobra!
(Slovansko pevsko društvo na Dnnaji) ima v sredo 5. nov, t. I. ob 8. uri zvečer v dvoranah hStela „Goldenes Kreuz" VL Mariahilferst. 99 prvo koncertno zabavo v tej sezoni. V sporedu so češke, hrvaške, poljske, ruske, slovaške in slovenske pesmi. —
(Umrl) je v Brežicah 31. oktobra t. I. č. o. Kornelij (Anton) Arko, zadet od kapi. Rojen je bil 10. aprila 1834 v Sodražici, 14. okt. 1852 je stopil v frančiškanski red, 14. okt. 1855 naredil slovesno obljubo in 21. sept. 1857. je bil posvečen v mašnika. V Kamniku je bil delj časa samostanski vikar in orgauist ter učitelj petja v tamošnji deški šoli. Bil je blag mož in jako popularna oseba. Kamničani ga bodo hvaležno pomnili do poznih let. Orgije v tamošnji samostanski cerkvi so sad njegovega truda. R. I P.
(Iz .Slovanskega pevskega društva" na Dnnaji.) Najstarejše slovansko društvo na Dunaji, ki je ravno pričelo trideseto leto svojega delovanja, je „Slo-vansko pevsko društvo". Izmej vseh 40 društev slovanskih na Dunaji je to najvažniše in uživa tudi največ simpatij. To društvo imelo je dne 24. okt. svoj 30. občni zbor, kateremu je predsedoval podpredsednik g. J. Pukl. ker ja predsednik g. Bou-chal bil zadržan. V češkem jeziku tiskano letno poročilo je v mnogem oziru zanimivo. Prvi pevovodja društvu je bil Forchtgott-Tovačovsky, ki je umrl pred 15 leti. Za njim bil je voljen A. A. Bu chta, ki je torej že 15. leto pevovodja društvu. Kakor prej, tako je pod vodstvom g. Buchte to društvo bilo središče glasbene umetnosti slovanske na Dunaji. Zato ima imenovani pevovodja gotovo največ zaslug. Slovenci so tudi od nekdaj v tem društvu bili dobro zastopani. Kot solisti so v bivšem letu nastopili: gospica Lina Kol-beznova in gg. Germ, Košenina in konser-vatorist g. F. Bučar. Vseh Slovencev štelo je društvo 21. Vsak vesel ali tužen dogodek v slovanskem svetu nahaja v tem društvu svoj odmev. Radostno bili so vsi člani presenečeni ob imenovanji znamenitega rodoljuba slovenskega veleč. g. dr. Mihaela Napotnik a, knezoškofom lavantinskim, kateremu je društvo ob njegovem uastolenji brzojavno čestitalo. Pri „Slovenijini" slavnosti v oslavo spomina prerano umrlega prof. Fr. Erjavca bilo je društvo častno zastopano; mnogo udov je tudi sodelovalo. Pri 25let niči »Slovanske Besede" sodelovalo je »Slovansko pevsko društvo". Ob priliki slavnosti »Slovenskega pevskega društva" v Mariboru je društvo brzojavno izrazilo svojo radost nad napredkom slovenskega petja. Istotako je čestitalo brzojavno ob jednacih prilikah: »Hlaholu" v Pragi, »Hlaholu" v Plzni, „Žerotin-u" v Olomucu, »Moravanu" v Kromeriži, »Slavulju" v Petrinji, »Lutni-i" v Lvovu. Društvo je priredilo dve zabavi, dve »Koncertni besedi", pri drugih društvih sodelovalo je celo društvo petkrat, posameznimi odbori pa sedemkrat; dvakrat pelo je pri svatbah, enkrat pri pogrebu, sedemkrat pri službah božjih v dunajski češki cerkvi. Moškega zbora vaj bilo je 35, damskega zbora pa 30, skupnih 10. Odbor je imel 35 sej. Društvo šteje 245 udov in sicer: 12 častnih (mej temi dr. B. Ipavec), 121 sodelujočih, 112 podpirajočih in 20 ustanovnikov. Po narodnosti je Čehov 51, Slovencev 21, 3 Hrvatje, 2 Srba. Društveni arhiv se je tudi v bivšem letu pomnožil; sicer so darovali; Bendl, Buchta, Dvorak, Fibich, Grossmann, dr. B. Ipavec, Knittl, Khčka, Rutti, Smetana, F. S. Vilhar, Iv. pl. Zaje, Najnovejše darilo je nova skladba od g. Forsterja v Ljubljani. Prihodkov imelo je društvo 1154 gld. 18 kr.; blizo ravno toliko je bilo izdanega. Cisto premoženje pa znaša 1161 gld. 91 kr. Pri volitvah izvoljeni so per acelamationem gg.: L. Bouchal, predsednikom; J. Pukl, podpredsednikom; A A. Buchta, pevovodjo; K Jahoda, I. in J. Jifik, II. namestnikom pevovodje. V odbor bili so izvoljeni:
Dr. J. Drozda, dr. Fr. Bžlsf, dr. J. Leooch, Dobr. Brlič, Fr. Tomšič, V. Valeuta, V. Stejskal; za na-mvstnike: J. Izak, Iv. Jereb, Al. Stejskal, E. Paar; za pregledovalce račonov: Iga. Mlčocb, dr. St. Eost-livy, Jos. Stantejskj; za njih namestnike: Fr. Pod-hajsky, Fr. Bjška. Posebna hvala izrečena je dam-skemu odboru in zboru za pridno obiskovanje vaj in za sodelovanje pri božjih službah. Ob koncu občnega zbora pozival je g. Pnkl vse ude, naj bi se marljivo vdeleževali vaj, osobito pa, naj bi pridobili več izvršujočih članov, kakor tudi podpirajočih. Slovenci in Hrvatje so osobito prej to društvo bolj podpirali uego sedaj. Slovenskih udov bilo je včasi po 25 do 30 pri petji, sedaj jih prihaja komaj po 6 do 8. Eomur je torej mar slovenska in slovanska pesem, naj društvu pristopi; vaje za moški zbor so vsak petek od '/»8. do Vs 10- ure zvečer v I. Sal-vatorgasse 13 (Cacilien-Verein); za ženski zbor pa so vaje vsak ponedeljek od '/»5. do '/» 7. ure zvečer v »Slovanski Besedi" I. Wallnerstras8e 2.
(Veselje v izraeln.) Tržaška »Edinost" piše pod tem naslovom: Stoprav je brzojav prinesel v Trst vest, da je državno sodišče zavrglo odlok notranjega ministerstva, s katerim se je prepovedalo osnovanje novega šolskega društva za Lahe, zavladalo je v tržaškem lahonskem izraelu največje veselje. Najrudečejši odvetniki, pisuni in pisači in drugi kričači posegli so koj v žep, ter nabrali prvo svoto za »narod". »Indipendente" je bil tako vesel, da je nekaj preveč zakrožil, radi časar so ga spravili pod ključ; »Piccolo" se je ponašal s svojimi izvirnimi telegrami ter delal »gešeft"; vetrnjak »Mattino" je veselo vest potuhneno naznanil ne rekši ne bev nI mev; »Cittadino" se je o stvari sukal, kakor mačka okrog vrele kaše. Zadnja dva sta se po svoji navadi vedla jako prekanjeno, boječ se vlade, ki jim daje jesti iz svojih jasel. Najod-ločnejše se je še vedla vladna „Adria" ter povedala, kake misli ima prav za prav vlada o tem društvu. — Hivše društvo ,Pro patria" je ministerstvo notranjih zadev razpustilo, ker je prekoračilo svoj delokrog, ter stopilo na politično polje. Par^zagrl-zenih Lahov napravilo je takoj utok ter predložilo vladi pravila ranjcega društva premenivši samo naslov. Državno sodišče je potrdilo prepoved prejšnjega društva, a glede »lega nationale" ni pritrdilo slavni vladi. O teh odlokih zdi se nam, da so uprav nasprotni staremu reku: si duo faciunt idem non est idem. Tu se nam zdi in z mirno vestjo prerokujemo, da, kar je začela ,.Pro patria", nadaljevala bode ,.Lega". Delovanje bode brez dvojbe idem. Ali državno sodišče je drugačnega mnenja in mirna Bosna! Oficijozna ,,Adria" piše tedaj v tem oziru: Evropski položaj ne bode se spremenil vsled kričanja in delovanja irredentovcev; to kričanje more samo škoditi avstrijskim Italijanom, kajti vzbuja v vladi suranje ter jo sili, da ne sme z njimi enako postopati, kakor more z mirno vestjo proti Nemcem in Slovanom, kateri ne le da nimajo centrifugalnih namenov, in teženj, ampak uporabijo vsako priliko, da najprisrčniše izkažejo zvestobo do države. Ako novo društvo res meni, da preti laškemu elementu nevarnost od Nemce in Slovanov, skrbeti bi moralo pred vsem, da se poniža pred javnim mnenjem in pred vlado. Ali ono brez dvojbe ne bode hotelo zapustiti starih tradicij, ki škodijo italijanskej narodnostij v Avstriji." — Teh tradicij torej novo društvo ne bode zapustilo, in te tradicije so namreč: vez avstrijskih Lahov z onostran-skinii in veleizdajska namera; polaščiti avstrijske dežele, kjer bivajo Italijani, ter je pokloniti nekdanjej gospodinji Italiji. Je-li mogoče, da bi znani nideči strastneži vklonili glavo pred vlado ter plesali, kakor j jim ona godi? Tega ne bodo storili. Z novim šolskim j društvom »Lega nazionale" dobili so nov povod de- j monstracijam in škandaloznim protiavstrijskim ak- , cijam; dobili so palico, s katero bodo tepli njim pre- i dobro našo vlado. V kratkem se bodo naši odločilni j
krogi trkali ob pnsi: mea culpa. mea culpa!	j
i
lelejg^rHnil.
Dunaj, Listi iskreno pozdravljajo bližnji dohod ruskega carjeviča kot ugodno znamenje prijaznih razmer obeh dvorov in splošne pre-vladajoče želje po miru. (Jarjeviču, kateri pride 6. t. m. ob dveh popoldne na Dunaj, sta podeljena v častno službo fml grof Palffv in Brkomers, polkovnik 5. ulanskega polka, čegar lastnik je carjevič. Na carjevičevo željo ne
Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: Matija Kolar.
bodo slovesnega sprejema na meji. Na kolodvoru severne železnice bode sprejel carjeviča cesar z vsemi navzočimi nadvojvodami in častno stotnijo. Zvečer ob 6. uri bode v Schonbrunnu dvorni obed. Ob 10 V* uri se odpelje visoki gost z južno železnico.
Trst, 3. novembra. Cesarski namestnik je dopoldne vrnil včerajšnji obisk poveljnika ruskega brodovja na oklopnici „Pamjat Azova". Ko je šel cesarski namestnik z ladije, zagrmelo je petnajst strelov iz topov.
Peterburg, 3. novembra. Kakor piše „Graž-danin", osnovala se bode v Peterburgu azijska banka, z zglavnico 25 milijoni rubljev.
Berolin, 3. novembra. Zveznemu svetu došel predlog določuje združenje helgoland-skega otoka s Prusijo.
London, 3. novembra. Včeraj so se vršile po vsej Angliji občinske volitve. Kolikor je do zdaj znan izid volitev, zmagali so konservativni kandidatje v Sheftieldu, CardifTu, Bri-stolu in Liverpoolu. V Newcastlu je propal kandidat delavcev.
ProŠDUal
Spoštljivo podpisani odbor dovoli si p. n. časti-temu občinstvu nastopno prošnjo predložiti.
Tukajšnja lepa cerkev čč. gg. uršulinaric ima stare orgije, katere vkljub mnogoteremu popravljanju ne zadostujejo umetni glasbi, katero izvrševati si samostanski kor — slede povsod prodirajočim cecilijanskim nazorom — po moči prizadeva. Treba je k temu večjih orgelj, katerim bi pri bogatejši izbiri nježnih spremenov ne primanjkovalo tudi ve-ličastnejšega glasu v prostorni cerkvi.
Sklenilo je torej častito predstojništvu navedenega samostana v povzdigo službe božje tako novo delo si omisliti po slovečem domačem orgljarju, g. Francetu Goršič-u; konec prihodnjega leta imajo nove orgije že peti.
Umrli so:
29.	oktobra. Apolonija Merhar, kramarca, 67 let. Stari trg 22, kap.
31. oktobra. Ivan Lindtner, žrkostavee, 70 let. Dolge uliee 3, pljučni edem. — Ivan Nekerman, pisar, 64 let, Krakovski nasip 16, pljučni emphysem. — Urša Belan, gostija, 80 let, Kravja dolina 11, marasmus
v bolnišnici:
28. oktobra. Matija Kožar, delavec, 28 let, uraemie.
30.	oktobra. Lorenc Berlan, hlapec, 22 let, vsled šena. — Ivan Detela, erevljar, 30 let, jetika.
31.	oktobra. Anton Supan, delavee, 55 let, jetika,
2. novembra. Frano Brecel, kovač, 28 let, septikaemia.
Tremensko nporočllo.
1 Cas	Stanje		Veter	Vreme	II 1 o«-« * ■s
opazovanja	zrmkom.n T mm	tai>lom.n po Celiija			
7. u. zjut. 3 2. u. pop. i 9. u. zveč.	729-5 728-9 7303	1-6 4-0 3-2	brezv-sl. szap. n	oblaSno dei	22 5 dež
Srednja temperatura 2 9°, za S O" pod normalom.
I>uiia|Hka borza.
(Telegratično poročilo.) 4. novembra.
Papirna renta 5% po 100 (rl. (s 16% davka) 88	gld.	85	kr.
Srebrna „ „ 100 „ 16% „ 88	»	95	„
5% »vstr. zlata renta, davka prosta . . . 107	„	05	»
Papirna renta, davka prosta......101	,	15	„
Akeije avstr.-ogerske banke...... 980	„	—	„
Kreditne akcije .......... 305	„	—	„
London.............115	„	05	„
Srebro............—	„	—	,
Francoski napoleond.........9	„	12'/t-
Cesarski oekini...........5	„	47	„
Nemške marke ......... 56	»	55	»


v smislu § 18. društvenih pravil sklicuje Pa umetno in sedaj J^rasno razvitij orgljarski | podpisani odbor na zahtevanje dvajsetorice
društvenikov
umetniji primerno delo bo zahtevalo tudi velike troške, katere poravnati ne bo lahko samostanu, ker je imel zadnja leta za notranjo in zunaujo olepšavo cerkve jako izdatne troške.
Zatorej se spoštljivo podpisani odbor obrača do vseh blagih dobrotnikov, do vseh nekdtnjih učenk nršulinskih šol, do vseh obiskovalcev te samostanske cerkve z uljudno prošnjo, da bi blagovolili po svojem premoženji pripomoči k troškom navedenih no- I vih orgelj. Gotovo zasluži samostan, ki že do 190 let poučuje brez dobičkarije velik del kranjske ženske mladine, ki je marsikateremu ubožecu že pomagal, da se tudi njemu pri tem dragem delu pripomore.
V to svrho se je sostavil — kot manjši del cele potrebne svote — seznamek vseh piščal novih orgelj, katerim je posamezno pripisana njihova cena. Mogoče je tako čast. dobrotnikom izbrati si poljubno eno ali več piščalk, dražjih aii ceuejih, katere plačati hočejo; tudi zamore več oseb jedno piščal si izbrati. — Cena piščalk stoji mej 10 kr. in 35 gld.; torej obilna izbira za vsacega, bolj ali manj premožnega.
Na eno teh vpisovalnih bukvic (s polovico spremenov) se bode nabiralo pri nunah »ua porti" ; druge (z ostalo polovico spremenov) hoče blagovoljno tukajšnja »Katoliška bukvama" (stolni trg št. 6) razpoložiti. — Prosi se, da dotični dobrotnik svoje ime v zraven stoječi predelek vpiše — v spomin za samostan.
Ljubljana, v god sv. Uršule 1890. Dr. Leonard Klofutar, stolni prošt, Andrej Zamejic, kanonik, Mihael Potočnik, nunski spovednik, Janez Flis, stolni župnik. Josip S m re k a r, prof. bogoslovja, P. Angelik Hribar, 0. S. Fr.
Anton Kržič, katehet.
izredni občni zbor
v soboto, dne 8. novembra, ob 7, uri zvečer v čitainiško dvorano.
C^italnlMki odbor.
Posebna vabila se društvenikom ne bodo razposlala.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja mej boleznijo iu ob smrti našega preblagega očeta, gospoda
Ivan-a Nekerman-a
za spremstvo pri pogrebu, za darovane krasne veiicf. sploh za vse našo bolest tolikanj olajšajoče sožalje izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tem potom najiskrenejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 4. oktobra 1890.
(1)	Žalujoči otroci.

Sargove glicerinove specijalitete.
Odkar sta izumila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg. rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in dniKi udje cesarske naše mdovine, kakor tudi mnoge tuje kne/.ie rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof. baron LieHg, prof. pl. Hebra, pl. Zeissl, cesarski svitnik pl. Scherzer itd. itd , dvorna zobozdravnika Thomas na Dunsji in Meister v Gothi itd.
(Jlieerinovo milo, pravo, neponarejeno v papirji (>0 kr , v škatljici G-j kr., v deščicah
po a koščke vkupe '.»O kr., v škatljici po 'i koščke......BO kr.
Med»Mio (rllccrliiovo mil« v zavitku po 3 koščke........60 „
Tekoče glicerinovo milo v steklenici............6'> »
(Najboljše sredstvo za rnzkave noge in nečisto polt.1
(illrerinovn ustna krema v steklenici............50 „
Giikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gl. 1.— Toaletno karliol-plloerlnovo milo v zavitku po 3 koščke ...,.» 1 '-O
l4 il llllll^n^ glicerinova zobna krema po......... —
llltli^FI/^rll I ^ (hvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.)
F. A. Sargov sin & comp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji.
Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerljah.
Tisk .KatoiinkH TlnkArne' v Liubliani