GEOGRAFSKI OBZORNIK N E U R E J E N A ODLAGALIŠČA O D P A D K O V N A LJUBLJANSKEM P O U U S imon Kuša r UDK: 91:628.41497.4 Lj.polje) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Neurejena odlagališča odpadkov na Ljub- ljanskem polju Na Ljubljanskem polju je po podatkih iz katastra neu- rejenih odlagališč odpadkov iz marca leta 2000 359 odlagališč. Odlagališča so nastala na podla- gi treh glavnih lokacijskih dejavnikov (dostopnosti, bli- žine naselij, skritosti), neurejenega ravnanja z odpadki in slabe okoljske ozaveščenosti. Na večjem delu Ljub- ljanskega polja je odlaganje prepovedano. Kljub temu sta se število odlagališč in količina odpadkov v pri- merjavi z letom 1996 močno povečala. To pa pome- ni vedno večje tveganje za onesnaženje regionalno pomembnih količin podtalnice na Ljubljanskem polju. KUUČNE BESEDE varstvo okolja, odpadki, odlagališča odpadkov, Ljubljansko polje, Slovenija ABSTRACT Illegal dumps in the Ljubljansko polje area There are 359 illegal dumps in the Ljubljansko Polje area. The data is taken from the cadaster of illegal dumps and refers to March 2000. These dumps emerged owing to the main location conditions (trans- port accessibility, proximity of settlements, hidden loca- tion!, improper organisation of waste collection and poor environmental awareness. There is a ban on waste dumping in the major part of the Ljubljansko Polje. In spite of this, the number of dumps and the amount of wastes heavily increased in comparison with the year 1996. These dumps represent a constant threat of groundwater pollution in the Ljubljansko Polje. KEY WORDS environmental protection, waste, waste dumps, Ljubljansko polje, Slovenia AVTOR Simon Kušar Naziv: univerzitetni diplomirani geograf, asistent Naslov: Vegova 13, 1251 Moravče, Slovenija Telefon: +386(0] 1723 12 81 E-pošta: simon.kusar@siol.net 12 Gozdovi ob reki Savi na Ljubljanskem polju so za prebivalce Ljubljane priljubljeno rekrea- cijsko območje. Na aluvialni ravnici reke Save je mogoče igrati tenis, kolesariti, jahati, teči ali se sprehajati. Veliko je tudi vrtičkov s pripada- jočimi objekti. Ze z nestrokovnim in nekritičnim pogledom naokrog pa se podoba idilične nara- ve razblini. Med elementi v pokrajini, ki zmanj- šujejo njeno doživljajsko zmožnost, vizualno še posebno izstopajo številna neurejena (divja, nelegalna) odlagališča odpadkov. Neurejena odlagališča negativno vplivajo na vrsto pokrajinskih elementov in dejavnosti. Eden njihovih glavnih možnih negativnih vpli- vov je onesnaženje podzemnih voda (8). Pod- talnica na Ljubljanskem polju je glavni vir oskrbe Ljubljane s pitno vodo. V črpališčih na območ- ju Ljubljanskega polja je načrpano povprečno 6 0 milijonov m3 vode letno, kar predstavlja 9 0 % potrebnih količin pitne vode za oskrbo Ljubljane (1). Za učinkovitejšo zaščito pred povr- šinskim onesnaževanjem bi bilo potrebno neurejena odlagališča sanirati (1), zato je bil v ospredje preučevanja neurejenih odlagališč postavljen njihov vpliv na podtalnico. V marcu leta 2 0 0 0 je bil za potrebe izde- lave diplomske naloge z naslovom Geografske značilnosti odlagališč odpadkov na Ljubljan- skem polju za vsako odlagališče odpadkov na Ljubljanskem polju izpolnjen popisni list. Na njem so identifikacijski podatki, podatki o legi in lastnostih odlagališča. Sestavljen je bil pose- bej za to priložnost in je prilagojen razmeram na Ljubljanskem polju. Zbirka popisnih listov z zbranimi podatki in lokacijami neurejenih odlagališč na temeljnem topografskem načrtu merila 1 : 5 0 0 0 predstavlja kataster neurejenih odlagališč odpadkov na Ljubljanskem polju (4). Podatki o neurejenih odlagališčih, večjih od 1 m3, z odpadki v trdnem agregatnem sta- nju so bili pridobljeni z natančnim, sistematič- nim terenskim pregledom Ljubljanskega polja. Kartirana so bila vsa vidna neurejena odlaga- lišča odpadkov izven urbanih območij. Na osnovi dosedanjih izkušenj raziskovalcev so bila s posebno pozornostjo pregledana najbolj izpostavljena mesta za odlaganje. Zanja je zna- čilno, da na prvi pogled niso vidna. Med tak- GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Delež odlagališč odpadkov na Slika 2: Delež odlagališč odpadkov na Ljubljanskem polju glede na površino Ljubljanskem polju glede na količino odlagališč marca 2000 (4). odpadkov marca 2000 (4). šna mesta sodijo vsi reliefni pregibi, kot so ježe teras, gramoznice in rečni bregovi. Natančno so bile pregledane zaraščene površine ter robovi dovoznih poti na aluvialni ravnici Save in Ljubljanice. Popis je bil bolj uspešno oprav- ljen na kmetijskih površinah in na aluvialni rav- nici Ljubljanice, kjer so bila zajeta skoraj vsa odlagališča odpadkov. V gozdovih na aluvial- ni ravnici Save je natančnost popisa ocenjena na 9 0 - 9 5 % (4). Na območju Ljubljanskega polja je bilo z opisano metodologijo evidentiranih 359 neure- jenih odlagališč odpadkov. Odpadki so prekri- vali 163.400m2 oziroma 16,34 ha. Zasmetene površine obsegajo približno 0,3 % površine Ljub- ljanskega polja brez urbanih površin. Ocenje- no je, da je na njih okoli 84 .000 m3 materiala. Na kvadratnem kilometru Ljubljanskega polja je v povprečju 7 odlagališč odpadkov. Posa- mezna območja z njihovo gostoto močno izsto- pajo. Zlasti v redkem gozdu ob reki Savi je število odlagališč zelo veliko. Nekatera območ- ja so močno degradirana, saj se kupi z odpad- ki pojavljajo eden zraven drugega. Najmanj odlagališč je na kmetijskih površinah. Na alu- vialni ravnici reke Ljubljanice je število odlaga- lišč manjše kot ob Savi, vendar so kar precej pogosta (4). Odlagališča odpadkov na Ljubljanskem polju v povprečju merijo 455 m2. Največ odla- gališč (66,6%) je v velikostnem razredu od 10 do 200 m2, vendar k visoki povprečni povr- šini največ prispeva 5 , 8 % odlagališč s površino nad 1000 m2. Podobno stanje je pri količinski sestavi odlagališč. Večina je manjših od 100 m3, a je na 14 odlagališčih (3,9 % odlagališč) z več kot 1000 m3 odpadkov odloženo 7 9 , 9 % mate- riala. Za Ljubljansko polje je torej značilna dvoj- nost: veliko število manjših neurejenih odlagališč odpadkov ter manjše število zelo velikih odla- gališč (4). Neurejena odlagališča odpadkov na Ljub- ljanskem polju nepotrjujejo izsledkov doseda- njih raziskav. Po Sebeniku sta bili, po pilotnih raziskavah v Sloveniji, na kvadratnem kilome- tru ravnine evidentirani le 2 odlagališči (8). Za odlagališča na Ljubljanskem polju tudi ne velja trditev, da je 7 4 % odlagališč manjših od 10 m3. Odlagališč te velikosti je na Ljubljanskem polju samo 3 7 , 3 % (4). komunalni 3 S 3 6% kosovni SMN 11 % kmetijski • 2,42 % ind., obrtni 0,11 % gradbeni izkopi jalovina nevarni 0,8 % 0% 10% 20% 30% 40% 50% Slika 3: Delež posameznih vrst odpadkov na odlagališčih Ljubljanskega polja marca 2000 (4). GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Nevarni odpadki ob reki Savi na Ljubljanskem polju (foto: Simon Kušar). Največji delež odloženih odpadkov pred- stavljajo izkopan material (46,6%) in gradbe- ni odpadki (32 %), ki ne predstavljajo večjega tveganja za podtalnico. Deleži ostalih odpad- kov niso tako visoki. Industrijski odpadki so bili evidentirani na dveh odlagališčih. Na Ljubljan- skem polju je 683 m3 nevarnih odpadkov, ozi- roma 0 , 8 % vseh odpadkov. Delež je sicer nizek, vendar zanje velja podobno kot za indu- strijske odpadke, da predstavljajo večje tvega- nje za onesnaženje podtalnice. Na drugem vodovarstvenem območju, kjer je odlaganje odpadkov prepovedano, je 460 m3 nevarnih odpadkov. To predstavlja 6 7 % vseh nevarnih odpadkov, ki so odloženi na Ljubljanskem polju. Večina odlagališč nevarnih odpadkov je sestavljena iz opuščenih osebnih vozil, sodov z neznano vsebino (prazni kovinski sodi so bili uvrščeni med kosovne odpadke) in embalaže barv, lakov, motornih olj ali agrokemičnih pri- pravkov (4). Količina odloženih komunalnih odpadkov (4909 m3 ali 6 % odpadkov) pre- seneča, saj ima 9 6 - 9 8 % gospodinjstev v Mestni občini Ljubljana urejen reden odvoz smeti (5). Deležev posameznih vrst odpadkov v praksi ni enostavno določiti, saj se na 71,3 % odla- gališč pojavlja dve ali več vrst. Odlagališče je v večini primerov nastalo z odložitvijo gradbe- nega materiala. To pa je pritegnilo odlaganje še drugih vrst odpadkov (kosovni, komunalni, nevarni). Glede na slednje ter glede na veliko količino neurejeno odloženih gradbenih odpad- kov in odkopanega materiala je to izziv za ure- ditev nekaj urejenih odlagališč tovrstnega materiala. S tem bi bili odpadki odloženi po pravilih, hkrati pa bi bilo manj potencialnih mest za odlaganje ostalih vrst odpadkov (4). Večina odlagališč odpadkov (38 %) je loci- rana na osrednjem delu terase. Na aluvialnih ravnicah se nahaja slaba četrtina odlagališč (22,8%). Med njimi je večina največjih odlaga- lišč odpadkov (4). Gre za nekakšna »pollegal- na« mesta odlaganja, kjer prevladujejo odloženi gradbeni odpadki in izkopan material skupaj z večjimi količinami nevarnih in kosovnih odpad- 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK kov. No aluvialnih ravnicah je odloženih 4 1 . 5 3 5 m3 odpadkov (49,7%). S količino odpadkov izstopa prav območje ob reki Savi, saj so tam največja odlagališča (npr. pri Toma- čevem in na Jarškem produ). Poseben problem predstavljajo neurejena odlagališča v gramoznicah, kjer je odstranje- na zaščitna plast gramoza in onesnažene izcedne vode prej dosežejo podtalnico. V gra- moznicah na Ljubljanskem polju je 8 % odlagališč (29 odlagališč), vendar so to večja odlagališča, na katerih je 18,4% vseh odpadkov. V času popi- sa je bilo opaženih več novih gramoznic, ki po zagotovilu pristojnih nimajo koncesije za izko- riščanje proda (4). Odpirajo jih posamezniki, ki s kopanjem proda na svojih parcelah dobro zaslužijo. Teren kasneje sanirajo s pripeljani- mi odpadki. Popisovalcem neurejenih odlaga- lišč s tem onemogočajo natančno delo, ker je zelo težko ugotavljati natančno lokacijo, last- nosti in količine zasutih odpadkov. Predhodno rabo zemljišč, kamor so odloženi odpadki, je težko natančno določiti. Kljub temu je raziskava pokazala, da so odlagališča naj- pogostejša na zaraščajočih območjih, naj- manj pa jih je na kmetijskih površinah (5 %), ki so dobro pregledne. Najbolj priljubljena mesta za odlaganje so gozdni rob, gozd in grmišče ali drugače zaraščena površina (52 % odlagališč). Največ materiala je odloženega na površinah v zaraščanju (74,13 %), delno tudi zaradi tega, ker se največja odlagališča zaraš- čajo (4). Eden izmed najpomembnejših lokacijskih dejavnikov za nastanek neurejenega odlagališ- ča je dostop. Večina odlagališč (70%) je od najb- ližje ceste (kolovoza) oddaljena manj kot tri metre. To je poleg skritosti eden najpomembnejših raz- logov za veliko število odlagališč v gozdovih na aluvialni ravnici reke Save, ki je prepredena s šte- vilnimi, predvsem makadamskimi, potmi (4). Med najbolj degradirana območja z odlagališči odpadkov se uvrščajo območja ob t. i. vstopih v gozdove na aluvialni ravnici reke Save. Tretjina odlagališč (32 ,6%) je nastala v pasu do 150 metrov od stanovanjskih objek- Slika 5: Prepovedano odlaganje odpadkov (foto: Simon Kušarj. 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 6: Neurejeno odlagališče odpadkov na Ljubljanskem polju ffoto: Simon Kušar). tov, nekatera so v njihovi neposredni bližini in so iz njih vidna, tretjina odlagališč (30,9%) pa je od njih oddaljena več kot kilometer. S terenskim ogledom je bilo ugotovljeno, da prevladujejo še vedno aktivna neurejena odla- gališča (67%). Na aktivne lokacije se še dova- ža odpadni material, zato se bodo količine odpadkov povečale. Skoraj polovica neaktiv- nih odlagališč (47,9%) se nahaja na površinah v zaraščanju (4). Pristojne službe skušajo z opozarjanjem obveščati prebivalce, da je neurejeno odlaganje odpadkov prepovedano in skrajno škodljivo za podtalnico. Table, ki prepovedujejo odlaganje, so postavljene na najbolj kritičnih mestih za odlaganje, to je pri gramoznicah in ob nekate- rih površinah v zaraščanju. Tudi ob vstopu na območje drugega vodovarstvenega pasu črpa- lišč podtalnice so table, ki prepovedujejo odla- ganje. V praksi je ta ukrep neučinkovit. Ironično je, da so nekateri kupi odpadkov odloženi pod opozorilnimi tablami. Fizično sta zagrajeni dve odlagališči, vendar se pred zaporo grmadijo novi kupi smeti (4). Na območju drugega vodovarstvenega pasu črpališč podtalnice, ki zavzema večji del zahodnega dela Ljubljanskega polja, je bilo kljub prepovedi odlaganja odpadkov evidenti- ranih 187 neurejenih odlagališč (52%). Neka- tera so celo v neposredni bl iž ini prvega vodovarstvenega pasu oziroma ob ograjenem črpališču (4). Kataster odlagališč odpadkov za Ljubljan- sko polje že obstaja. S terenskim ogledom je bilo v septembru leta 1996 pregledano območ- je celotne Mestne občine Ljubljana. Metodolo- gija popisa je bila enaka metodologiji popisa odlagališč odpadkov pri tej nalogi. Osnova je bil natančen terenski pregled celotnega območ- ja, sistematično kartiranje in beleženje podat- kov o vidnih odlagališčih. Meja za odlagališče je bil 1 m3 odloženega materiala (7). Razlika v metodološkem pristopu je le v tem, da so kar- tirali nekatera odlagališča na urbanih površi- nah (tovarniška dvorišča, ipd.). Popis je bil opravljen v času vegetacijske dobe, zato je večjo natančnost popisovalcev onemogočala vegetacija, vendar naj bi bila spregledana le manjša odlagališča. Na območju Ljubljanske- ga polja so odkrili 181 odlagališč s skupno površino 39 .558 m2. Na njih je bilo odloženo 22 .216 m3 materiala (7). Pri popisu, opravljenem v marcu 2000 , je bilo najdeno veliko število povsem novih odla- gališč odpadkov. Tri četrtine (77%) odlagališč, kartiranih marca leta 2000, je bilo evidentiranih prvič. Večje število lokacij odlagališč odpad- prvi 0% izven tretji 17% Slika 7: Delež odlagališč odpadkov na Ljubljanskem polju marca 2000 glede na vodovarstveni pas 14j. 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK kov iz septembra leta 1996 s popisom v mar- cu 2000 ni bilo potrjeno. Junija leta 1999 so tudi študentje geografi- je v okviru terenskih vaj popisovali neurejena odla- gališča odpadkov na drugem vodovarstvenem pasu črpališč. Odkrili so več odlagališč, kot jih je bilo popisanih leta 1996, vendar manj, kot jih je bilo evidentiranih ob popisu leta 2000 (6). Predvidevamo, da je večina neurejenih odlagališč odpadkov razmeroma nov element v pokrajini. V zadnjih letih se je gospodarska aktivnost okrepila, investicije pravnih in fizič- nih oseb v obnovo in novogradnje, dvig življenj- ske ravni prebivalstva in potrošništvo pa se odražajo v rasti količin odpadkov. Način rav- nanja z odpadki se v tem času ni prilagodil sodobnim zahtevam, okoljska ozaveščenost meščanov, predvsem tistih na robu mesta, pa je nizka, zato je pričakovati, da se bosta šte- vilo odlagališč in količina neurejeno odlože- nega odpadnega materiala še povečala (4). Čeprav so količinsko prevladujoči inertni odpad- ki, ki ne predstavljajo večjega tveganja za poslabšanje kakovosti podtalnice, pa njeno kakovost bolj ogrožajo manjša odlagališča z nevarnimi, kosovnimi, komunalnimi in kme- tijskimi odpadki ter velika odlagališča s hete- rogeno sestavo. Kakovost podtalnice je še razmeroma dobra, saj je ugotovljena onesnaženost s kemičnimi snovmi v dopustnih mejah (3). Kolikšen del tega onesnaženja prispevajo neurejena odlagališ- ča in kolikšen del drugi viri onesnaževanja, ni mogoče empirično ugotoviti (2). Za ohranitev regionalne vloge podtalnice na Ljubljanskem polju, izboljšanje kakovosti pomembnega rekreacijskega območja in zdravstvenega vars- tva ljudi je potrebno neurejena odlagališča odpadkov sanirati. Popolna sanacija bo mogo- ča šele po vzpostavitvi sodobnega načina ravnanja z odpadki. V vmesnem obdobju raz- mere ne smejo biti prepuščene sedanjemu kaotičnemu stanju. Potrebna je takojšnja del- na sanacija odlagališč v neposredni bližini črpa- lišč ter odlagališč na aluvialni ravnici Save in Ljubljanice, ki s svojo sestavo predstavljajo veli- ko okoljsko tveganje. Hkrati naj se oblikujejo monodeponije gradbenega in izkopanega materiala ter »ekološke točke«, kamor bo mogoče pripeljati odpadke različnih lastnosti in izvora (4). Katerakoli od teh začasnih ali traj- nih rešitev bo učinkovita le ob dvigu okoljske ozaveščenosti, zato je veliko energije potreb- no vložiti v izobraževanje meščanov. Neureje- na odlagališča odpadkov ne smejo biti več »tabu« tema, ampak je potrebno o problema- tiki razpravljati in jo reševati. 1. B reč ko, V. 1996: Podtalnica Ljubljanskega polja - najpomembnejši vodni vir za oskrbo Ljubljane. Geografski vestnik, 68. 2. Brečko Grubar, V, Kušar, S., Plut, D. 2000: Regionalna vloga in pokrajinska obremenje- nost talne vode Ljubljanskega polja. Ljublja- na - geografija mesta. Ljubljansko geografsko društvo, Založba ZRC. 3. Kakovost voda v Sloveniji. MOP - Hidrome- teorološki zavod RS. Ljubljana, 1995. 4. Kušar, S. 2000: Geografske značilnosti odlagališč odpadkov na Ljubljanskem polju. Diplomsko delo. Oddelek za geografijo Filo- zofske fakultete Univerze v Ljubljani. 5. Odvoz komunalnih odpadkov v Mestni obči- ni Ljubljana. J. p. Snaga, Ljubljana - telefon- ski intervju (marec 2000). 6. Popis divjih odlagališč odpadkov na območ- ju drugega vodovarstvenega pasu na Ljub- ljanskem polju. Terensko delo študentov geografije (junij 1999). 7. Popis divjih odlagališč na področju mestne občine Ljubljana v letu 1996. Medmrežje: http://www. Ijubljana. si/onesna/odlaglj. htm. 24. 10.2000. 8. Sebenik, I. 1994: Pokrajinske značilnosti manjših neurejenih odlagališč odpadkov v Slo- veniji. Geographica Slovenica, 26 I. 17