Lato. VII, it. 50.
Peltnlna platana v gotovini.
V liubllani, v nedeijo 4. marca 1923.
Posam. St. 1 Din.
HflPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št. 312. v,ek. rac. št. 1.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Drugi mariborski dokument.
(Upamo, da bodo vsi sprevideli, da se trudi gosp. Golouh zaman blatiti po tihem.)
Iz kraja tik pred Mariborom smo prejeli sledeči dopis:
V prigibu Vam pošiljam natančno prepis dopisa oblastne organizacije SP J v Mariboru, ki je bil poslan sodrugu naše organizacije. Original si je pridržal tukajšnji odbor. Po »Enakosti« in »Volks-stimme« vedno pišejo, da nas bodo pri miru pustili, seveda, ker se bojijo javnosti in radi tega tako zahrbtno dopisujejo posameznim sodrugom.
Povejte javno, kaj je na tem resnice.
Dopis se glasi:
Cenjeni sodrug!
Z ozirom na naš kratki osebni razgovor v nedeljo po shodu dovolil sem si poslati Vam naše glasilo »Enakost«, da vidite, če prav delamo.
»Naprej«, ki ni več glasilo Socialistične stranke Jugoslavije, ker ga je stranka ovrgla. Nas je toliko napadal in napisal o nas toliko laži, da moramo povedati vsem resnico o vzrokih sedanjega stanja med nami, ki smo priznana Socialistična stranka Jugoslavije, in takozva-nimi Bernotovci, ki so danes popolnoma v službi kapitalizma. Mi mislimo, da je treba ljudi socialistično vzgojevati in organizirati. Bernot pa zna v svojem »Na-Preju« samo blatiti najstarejše sodruge in pisati proti stranki, proti njenim ciljem. Mi v Mariboru so trudimo, da bi ves proletariat zopet združili, Bernot pa dela proti, ker ve, da v veliki socialistični
Reakcija čez
Predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani je z dopisom dne 14-februarja 1923, štev. 422/pres. eks. 1923 poslalo obema finančnima okraj, ravnateljstvoma. davčni administraciji, davčnim okrajnim oblastvim in vsem davčnim uradom v področju deleg. m. fin. v Ljub-Unai naredbo. ki se glasi:
V svrho pravilnega postopanja pri reševanju prošenj davčnih uslužbencev za za upokojitev in radi točnega poslovanja v personalnih zadevah davčnega esobja je g- finančni mmister glasom raz-Disa generalne direkcije neposrednih po-reza z dne 30. januarja 1923, štev. 1838 odredil sledeče:
1.	Vsak davčni uradnik, ki prosi za umirovljenje vsled delne ali popolne telesne nesposobnosti, je brezpogojno dolžan svoji prošnji priložiti zdravniško spričevalo treh zdravnikov, od katerih mora biti eden državni (uradni) zdravnik. V tem spričevalu mora po ugotovitvi zdravstvenega stanja biti zdravniški iz-vid opremljen s končno pripombo »ali nesposoben za težje pisarniške posle«, ali »nesposoben za 1 ali 2 leti: popolnoma
stranki ne bi mogel več uganjati svoje škodljive politike, ki je proti duhu stranke in proti Centrali.
Mi smo pri volitvah ponujali sporazum tudi tistim par organizacijam v celjskem okrožju, ki niso še včlanjene v naši mariborski oblastni organizaciji social, stranke Jugosl. Celjani so sporazum sprejeli, Bernot ga je pa odklonil, ker je vedel, da bi tak sporazum koristil socializmu. Ž njim je šel še Koren, kateremu je šlo za mandat, ne za sporazum. Tako se je zgodilo, da sta Bernot in Koren vložila svojo listo. Njihova lista pa ni oficiel-na, nego naša, katera je res kandidatna lista Social, stranke Jugosl. Povejte prosim to ljudem, da ne bodo iz nevednosti glasovali proti naši oficielni socialistični listi. Prosim Vas, da čitate »Enakost« ln da si napravite o vsem svojo sodbo. Vem, da nam boste dalu končno prav.
Smo socialisti in ostanemo, na obrekovalce in škodljivce socializma in socialističnih delavcev se pe bomo več ozirali. Pri volitvah bo uspeh naš, ker delamo le z namenom, da služimo stranki. S sodružnim pozdravom! Golouh, m. p.
Javno naj povemo, kaj je na tem resnice? I, samo toliko, da g. Golouh res tako piše. Kdor čita naše liste in vidi naše delo in ga primerja z delom ter infamno pisavo njemu podobnih ljudi, ta natančno ve, da je škoda prostora, ki bi nam ga vzela ponovitev tistega, kar smo že dostikrat napisali. Drugega nič.
vse na svetu.
nesposoben za vse pisarniške posle v obče«. Taka izpričevala bo morala delegacija predhodno predlagati tukajšnjemu zdravstvenemu odseku radi vidiranja in mišljenja.
2.	Davčni uslužbenec, ki je vložil prošnjo za upokojitev, mora tudi po predaji take prošnje redno in marljivo vršiti svoje službene dolžnosti vse dotle, da-kler ni stavljen v stanje pokoja odnosno dokler ne dospe naredba za izvršitev upokojitve, od tega so izvzeti samo zelo težko bolni, ki so vezani na posteljo, kar mora v zdravniškem izpričevalu izrečno biti potrjeno-
Kdor orotivno tej odredbi postopa, to je, kdor takoj oo predaji take prošnje neopravičeno izostane iz urada, ne čakajoč ministrske rešitve, tega moram brez odloga z odlokom pozvati, da v teku 24 ur zopet nastooi službo, kdor se temu ne pokori, zapade brezpogojno disciplinarni preiskavi.
K točki 1. Koliko bo moral siromak olačati pri treh zdravnikih za preiskavo? Kaj na na deželi, kjer zdravnika ni blizu in celo treh je treba? Odkod denar za vse
to, ko ga še za nujne vsakdanje potrebe ni???
K točki 2. Ko je vložil prošnjo za upokojitev. katero je zaslužil, je že vso moč žrtvoval za državo, osivel je, izgubil vid in celo hrom postal, da še hoditi ne more. In če mora čakati, da mu gos,poda dovoli imeti mir! Lepa hvaležnost delodajalčeva napram svojemu hlapcu! Žalostno, toda resnično. To postopanje je slabše nego z rektruti.
Kaj bodo ukrenili davčni uslužbenci proti tej naredbi? Ali jo bodo spravili v žep ali kaj? Po navadi je tako: da bi proti nastopili kot en mož. nimajo poguma. ker niso složni in so njih organiza-cije puhle kakor mnoge druge. Mačeha Avstrija nam je dala toliko kruha, da nismo stradali in da smo za silo Adamov, kostim pokrili, dasi je bila tujka. Sicer ne žalujemo za njo. ampak sedaj pravijo, da so nas krvni bratje »osvobodili«. O. kakšna ironija I Človeku se lasje ježijo, ko mu krvni bratje tam na vladi tako galantno, po pravici rečeno — po turško servirajo.
Kdo je tega kriv? Nihče 1 Sami smo krivi tega. ker nismo složni- Pregovor, pravi: »Sloga jači, nesloga tlači«, ____________________Državni uslužbenec.
Politične vesti.
+ Ljubljanski župan dr. Perič še ni potrjen.
+ Vlada je odobrila kredit v znesku 2 milijonov kron za siromašne občine, —i bomo videli, katere »siromašne« obč:ne bodo dobile največ kredita.
+ Jugoslovanske čete so baje 2. t, m. zasedle S u š a k.
+ Horthy (regent Madžarske) bo baje odstopil- — S tem upa Madžarska izboljšati svoj zunanji položaj.
+ Bombe. Na treh mestih češkoslovaških železniških prog so našli ekrazitne bombe- Preiskava je dognala, da so bile bombe vtihotapljene iz Madžarske. Baje so bombe podstavili člani društva »Pro« bujajočih se Madžarov«. Aretiranih je 20 oseb, ki so prišle iz Madžarske v Češko* slovaško brez notnega dovoljenja.
-f Internacionalizacija Donave. Prve dni v marcu se snide v Bratislavi komisija, ki bo reševala vprašanje o ureditvi prometa na Donavi.
-f Glavni urednik socialističnega dnevnika »Avanti«, sodr. Serrati, je bil v noči na 2. t. m. v Milanu od fašistovske vlade aretiran češ, da razširja razredno sovraštvo in dela zoper varnost države. Preganjanja socialistov torej še ni koi.ee-
-I- Rim, 1- marca. Italijani so zasedli v Tripolitaniji po težkih bojih »neko« mesto. Domačinci so utrpeli velike izgube. — Takšnih »komunikejev« smo v dvajsetem stoletju že precej vajeni. Da je pcr
zabilo italijansko .armadno poveljstvo na' šteti izgube tudi lastnih ljudi, ni tudi nič , novega. Tako je tudi še odprto vprašanje, koliko časa bodo Italijani pri vseh svojih . nspeliih vzdržali v tistih krajih. Čudno je. da prirejajo laški fašisti svoje kazenske 'ekspedicije samo proti barbarom na Reki, v Gorici. Kobaridu (krnski afera!), proti nemškim barbarom na Južnem Tirolskem — in ne tudi proti Tripolitan-i cem. Morda zato. ker so barbari neoboroženi, Tripolitanci pa? O, da, ta fašistov-ska pogumnost! Pri nas ni nič manjša, to je nič večja- V Celju in Mariboru, v Splitu. Novem Sadu so nevarni elementi tudi brez bomb in revolverjev- V zasedenem Primorju in na Koroškem pa stvar ni tako preprosta. Ali se tega naš nacionalizem zaveda, da še ni šel razbijat šip in tiskarskih strojev in z bombami obmetavat dekleta po upr a v niš tv ih v Trstu in Celovcu?
-h Mednarodna strokovna zveza (amsterdamska internacionala) je skupno z Osrednjo zvezo transportnega delavstva, ki je priključena Mednarodni federaciji transportnega delavstva, pozvala v porenski plovbi zaposleno delavstvo. naj pod nobenim pogojem ne sprejme dela na ladjah, ki so jih Nemcem zaplenili Francozi in na katerih so nemške organizacije proglasile stavko. Delavstvo se je temu pozivu odzvalo. Samo gospodje komunisti menijo, da morajo tudi tukaj narediti izjemo. Zato je vodstvo \ nemške komunistične stranke svoje pristaše pozvalo, naj gre mirno na delo. Ti izdajalci proletariata pač ne morejo po-| zabiti na svoje uloge. I, no. tudi pri nas bodo razni ljudje kmalu uvideli, da nima i&mašnji boljševik-komunizem z marksi-1 Stičnim komunizmom nič skupnega.
-+- Iz Stockholma poročajo, da je bil j te' dni tam aretiran nemški akademik iBehr. ki je priznal, da je bil član organizacije »Consul« ki je izvršila na ministra Sr. Rathenaua atentat, in da je sodeloval tudi pri atentatu na Scheidemanna.
+ Iz Rusije. V Moskvi so velike maše 28- februarja demonstrirale proti Lje-'ninu, vzklikajoč: »Doli z novim carjem!« [Vse to radi Ljeninove naklonjenosti zahtevam gospodarskih krogov, ki so zahtevali revizijo nekih zakonov socialno-gospodarskega značaja. Kalenin in Radok sta delavce komaj pomirila, češ, da so vesti neosmovane-
Dnevne vesti.
Narodni socialist in progresivni davek. Nar. socialisti s posebno naslado govore o slabem denarnem položaju svoje stranke, češ, da so stranka revnih slojev. Članarine plačujejo 5 Din letno, tako da stranka ne bi mogla živeti, če je ne bi nekateri bogati člani »podpirali«. Strankino glasilo pa vseeno ne more izhajati več ko enkrat na teden. — Tisti dan, ko »Naprej« radi finančnih težkoč ni mogel iziti, me je nek nar. soc. povprašal o tem. Pojasnil sem mu. da nimamo mi nikakršnih »podpor«, ker ne-čemo prodajati »velike besede v stranki« za denar. List živi sam iz sebe, in če mu tuja tiskarna na vseh koncih in krajih nagaja, se zgodi, kar se je zgodilo: v ponedeljek nismo plačali, v torek že ni-soh oteli tiskati. Nas pa takale odvisnost od tuje milosti prav nič ne ustraši, nasprotno, mi bomo gledali, da se je rešimo. Dobro se zavedamo, kolike važnosti je za ljudstvo tisk, vemo. da je edino uspešno sredstvo, ki veže stike med čla-ai, in ker vemo, da moremo le skupno
doseči, kar doseči hočemo, bomo zastavili vse svoje moči, da vzdržimo naše edino glasila. »Vi lahko govorite s tako gotovostjo«, mi je rekel nar. socialist, »vi ste namreč na boljšem radi tega, ker sami vzdržujete stranko — s tistim vašim progresivnim davkom!« Na boljšem smo? Čujte, ali pa veste, kdo nam je dal naš progresivni davek? Sami smo si ga vzeli! Pa storite isto!
Na ozemlju izve« Srbije in Črne gore se morajo po odloku socialnega ministrstva sporne najemnine nalagati pri sodiščih. Ta so edino pristojna za takšne založbe.
Meščanska šola v Tržiču priredi 3. in 4. marca gledališki večer s prijaznim sodelovanjem pevskega kvarteta Žepič lz Ljubljane, ki zapoje 6 pesmi. Podroben spored je na lepakih- Čisti dobiček za knjige revnim učencem. Za obilni obisk prosi — ravnateljstvo.
Preuredi se Dri pošti Brezje dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši takole: v I. okraj se uvrste kraji: Dobrepolje, Črnivec in Noše. v II- okraj pa Pirešica. Deže, Pazoviče, Visoče in Vadiže. Dostavljalo se bo v I. okraju vsak ponedeljek, sredo in petek, v II. okraju pa vsak torek, četrtek in soboto-
VBhar na .jadranskem morju. Pred par dnevi se je vsled silnega viharja potopil parnik »Biokovo«, ki je vozil sladkor iz Reke v Trst.
Prvi ženski kazenski zagovornik gdč- Zora Ilčeva je nastopila pred kratkim pri neki sodni razpravi v Sarajevu.
V Bosni se bodo v vseh mestih, kjer ni šole, ustanovili analfabetski tečaji in knjižnice, da se odpomore veliki nepismenosti jugoslovanskega naroda- — Čas je že!
Delavci! kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najcene ši. Glavna zaloda na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20.
Ljubljana.
Policijsko ravnateljstvo razglaša. Ker stojimo tik pred volitvami v narodno skupščino, opozarja policijsko' ravnateljstvo znova na določila § 23. tisk. zak., glasom katerega je nalepljenje lepakov dovoljeno samo na krajih, ki so oblastno nalašč v ta namen določene; nedopustno pa je vsako tako lepljenje na raznih javnih. kakor privatnih poslopjih in napravah. — Ker so pri zadnjih občinskih kakor tudi prejšnjih volitvah posamezne stranke z agitatoričnimi napisi in nalep-Ijenjem lepakov hudo poškodovale razna poslopia in celo posamezna volišča, se objavlja, da bo policijsko ravnateljstvo pri predstoječih volitvah svako tako poškodbo tuje lastnine, za katero je odgovorna poleg storilca tudi politična stranka. no katere nalogu, oziroma v katero interesu se je izvršila, najstrožje zasledovala.
Gosp. Danilo nastopi v nedeljo, dne 4. marca v »Ugrabljenih Sabinkah« kot gledališki ravnatelj Emaenuel Striese-
»Othello«. Drama pripravlja Shakes-nearejevo tragedijo »Othella« v blestečem prevodu g- Otona Župančiča. Premiera bo v sredo, dne 7. t. m- izven.
Marionetno gledališče v Ljubljani (Mestni dom). V nedeljo, 4. marca ob 15. in 18-: »Trojčki iz Damaska« in »Tri želje«.
Na šesti redni občtoski seji dne 28.
pr. m- smo slišali o dosedanjem delovanju
sl. občinskih očetov sledeče: Gradbeni akciji je podarila občina za loterijo zemljišče, veliko 1500 m2. V kopališču so zvišali cene za povprečno 30% in sklenili zvišanje še raznih obč. pristojbin. Občina je dovolila podpore: Slov. dijaškemu društvu na Dunaju 2000 Din, naši »Svobodi« 1000 Din, »Glasbeni Matici« 5000 Din. »Ljudski knjižnici« 1500 Din, »Ljudski univerzi« 1000 Din, »Glasbeni Matici« za koncert kot izredno podporo še 1000 Din. slikar Sttplovšek bo dobival za nadaljevanje študij mesečno 500 Din. Proš| njo občinskih nastavljencev za enkratni nabavni prispevek so odbili, češ, da so jim že prejšnje leto povišali draginjske doklade za 50%. Kakor vidite, občinski svet marljivo dela in boj za sprejetje proračuna ni bil zastonj. Dovoljujemo si vprašanje: kdaj namerava občinski svet začeti s popravo cest? — Ali. slišali smo: »Bog ga je dal, Bog ga bo vzel — (blato namreč) — njegovo ime naj bo češčeno!«
Kie ie laž? »Volksstimme« štev. 17-trdi v poročilu o nedeljskem shodu v Guštanju, da deluje sodr- Bemot za klerikalce. — »Volksstimme« št. 17. trdi v poročilu o nedeljskem shodu v Sv. Lovrencu na Pohorju, da je nastopil sodrug Bemot s protiklerikalnimi govori. — S-Bernot je za klerikalce — s. Bemot je proti klerikalcem... Moj bog: prva ali druga trditev je — laž. Kvečjemu, če ni profesor Favaj izumil za svoj list posebne logike, ki pravi, da je laž resnica. Razpisujemo nagrado za najboljši odgovor, ki nam razreši to reč- Prednost imajo pošteni Slovenci, ki so se na obeh shodih prepričali, da ie golouhovsko-favajska logika zmagala. Nagrada obstoji v enem izvodu »Volksstimme« št. 17., ki bo imela nekoč kot unikum v socialistični borbi za resnico muzejsko vrednost. Dalje priložimo še eno Favajevo fotografijo z njegovim lastnoročnim podpisom m datumom 18. marca. Takrat bo namreč Fa-vajev obraz najlepši.
Proč s tlačanstvom!
V »zlatih starih časih« smo imeli v graščaku edinega gospoda, ki je odloče-' val o vsem sam. Bil je vojaški poveljnik, glavar in sodnik — vse obenem, povrhu pa še gospodar vse zemlje. Vsi. ki so bili rojeni v »njegovem« okraju, so bili njegovi podložniki, staro in mlado obojega spola je moralo delati in plesati tako, kakor je hotel graščak. Če si gospodarju kai pokvaril, te je vpregel za kazen v težko delo in ti določil krajši počitek- Ce si omagal, te je bič zopet postavil na noge. Ce te je trud in bolečina premagala, da si kad ugovarjal — so te privezali na klop in ti jih našteli na zadnjo plat toliko, kolikor se je zljubilo gospodu, ki ni niti premišljeval, ali boš zdržal ali ne: če si pri tem poginil, ni bilo sodnika nad graščakom, graščak je bil sam obenem tudi sodnik-
Strašna oblast!
Šele. ko se je razširilo počasi med ljudmi znanje pisanja in čitanja, so se posamezni seznanili s starimi in novejšimi nauki o enakosti in bratstvu vseh ljudi ter o moči tlačenih, če se združijo. Začele so se vstaje in upori — revolucije. Čimdalje večje so bile te vstaje, čimdalje obsežnejše. čimdalje bolj uspešne in tudi čimdalje manj krvave. Dočim so prve vstaje končale s strašnim porazom in so bili sužnji z ognjem in mečem prisiljeni nazaj k poslušnosti in v še hujšo sužnost, so poznejše vstaje izvojevale tlačanom
začetkoma kako malenkost, potem vedno več pravic in končno tudi odpravo tlačanstva sploh.
Toda tlačanstvo je odpravljeno samo za.tiste,,-kj z^najo citati. pisati in računati in ki znajo to svoje znanje tudi rabiti, ki si najdejo čas in sredstva za pravo spoznanje položaja in se ne dajo od nikogar zavesti na stranpota.
Tam. kjer tega ni, velja tlačanstvo se nadalje- Svobode ni brez samostojne, svobodne lastne tnisli. Kdorkoli bo zate mislil. vsak bo mislli tako, da bo najprej za njega prav. potem šele tudi za tebe — seveda če bo še kaj ostalo-
*
V naši stranki smo s trudom in težavo odpravili tlačanstvo. Odpravili smo graščaka, ki je bil poveljnik, glavar in sodnik obenem. Mnogi so se tega »revolucionarnega« gibania ustrašili in mislijo, da zdaj stranke ne bo več. češ. ljudstvo še ne zna samo misliti,trpi jenje je še preveliko. Toda — organizirano ljudstvo je tem strahopetnežem in njih prebrisanim hujskačem pokazalo, da že zna misliti in da bo samo odločevalo vsaj v lastnih vrstah- V stranki ni več tlačanstva in ga nikdar več ne bo.
*
Toda zmage še ne bo kar takoj! Ta uspeh pomeni samo da smo si izvojevali dostop na pot do zmage. Ob tej poti pa preže na nas nevarnosti od vseh strani. Pred seboj vidimo močnega sovražnika, dobro oboroženega in popolnoma strnjenega. enotnega, čeprav je razdeljen na razne vrste orožja: pešci,konjeniki, topničarji. pomorščaki, zrakoplovci itd. itd. — razne stranke se bore proti nam na razne načine, a vse služijo edinemu poveljniku, kapitalizmu. Toda najnevarnejši so tisti sovražnikovi oddelki, ki so se od njega oddelili in se preoblečeni vrinili med »aše vrste, da nas o priliki najhujših bitk napadejo odzadaj...
Proletarci imamo svoio vojsko razdeljeno na štiri vrste orožja: strokovno, gospodarsko, kulturno in politično se bojujemo proti kapitalizmu. Dostop na pot do zmage smo si izbojevali še samo na političnem bojišču, na drugih treh bojiščih vrste še niso izčiščene, tam je še vedno mogoče, da se vrinejo preoblečeni sovražniki med nas- *
Za danes naj se ozremo samo na gospodarsko bojišče. Člani našega konsum-nega društvav n. pr. se mnogo premalo zanimajo za gospodarstvo v njem. zato tuu veliko premalo zaupajo, ga veliko premalo podpirajo. Da pa to zanimanje, zaupanje in podpiranje še nadalje ostane tako nezadostno za to skrbe vsi tisti, ki Praviio. da nase ljudstvo še ni zrelo za svobodo in za samoodločevanje; zato da
ni mogoče odpraviti v njem — tlačanovo in da za zdaj še ostane vse lepo pri starem: odločuje naj graščak, ki naj po •^Veljnik. glavar in sodnik obenem.
Najvišji nastavljenci tega društva so J^enem tudi člani njegovega načelstva. Ljudstvo želi, da se to izpremeni, in zahteva prhnemo izpremembo pravil- Tisti ha. ki mislijo, da imajo patent na pamet, nasprotujejo in pravijo, da tega ni treba, češ. saj ptc dobro- Posebno pa se izgovarjajo tudi s tem, da bi bila to nezaupnica, ki je dosedanje vodstvo ne zasluži, her je bilo zmožno in požrtvovalno itd. Saj ni nihče zahteval, da morajo biti odstranjeni, saj jim je treba odvzeti le sodno oblast gospodarji naj pa ostanejo še nadalje! Nikakor ne gre, da bi v 20. sto-
letju imeli še graščake, ki bi imeli poveljniško. glavarsko in sodno oblast obenem. Kajti vse to je združeno, dokler odločujejo nastavljenci, ki so stalno skupaj in vodijo vse posle.
O stranki govore, da je njen tajnik terorist. Kaj bi šele govorili, če bi bil ta tajnik tako terorističen, da bi zahteval, nai bo načelstvo sestavljeno iz nastav-Ijencev tajništva- To .primero je treba dobro premisliti, vsak mora priti do zaključka. da je treba odgovornost razdeliti tako. kakor smo jo v stranki razdelili.
Seja centralnega odbora kovinarjev
se bo vršila v ponedeljek, dne 5- t- m. takoj po delu v društvenih prostorih Šelen-burgova ulica 6. II. nadstropje.
Gospodarstvo.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 97—98 Din, 100 avstrijskih kron 13 8 para. 1 francoski frank 6 Din. 1 lira 4-65 do 4.70 Din. V Curihu stane 100 naših dinarjev 5-35 švicarskih frankov.
= Predsedstvo »Ljubljanskega velesejma« sporoča vsem društvom, korporacijam klubom itd., da se letošnji vzorčni velesemenj vrši v času od 1. do 10. septembra ter jih naproša, da blagovolijo svoje nameravane kongrese, koncerte itd-, skicati oziroma prirediti v času letošnjega velesejma. Vse svoje tozadevne namere, želje itd-, naj blagovolijo sporočiti uradu »Ljubljanskega velesejma« v Ljubljani.
V Brcdu ob Savi se ustanovi delniška družba za elektrifikacijo mesta-
Kdo se je spomnil na posipanje cest? Ali je to še zasluga dosedanjega gerenta, torej demokratov ali že novega občinskega odbora, torej klerikalcev?
Zakaj vprašuješ — ali ni vse eno?
Vedel bi rad. koga naj volim- Kdor nam je ceste res popravil, ta ne obljublja, ta res dela. Sit sem že večnih obljub, po delu bom sodil in volil.
Potem moraš voliti delavce, ki so kamenje raztolkli, gramoz naložili in pripeljali ga nasuli in po cesti razravnali. Niti gerent, niti župan, niti občinski odborniki nimaio pri tem nikakih zaslug. K večjemu če jim šteješ v zaslugo to. da niso vsega občinskega denarja zapili, kakor bi ga lahko, ker se delavci nič ne brigajo za občinsko gospodarstvo.
(Op. ured-: To velja samo za Ljubljano. drugod so delavci postavili svojo lastno Skrinjico za skupščinske volitve, na Kranjskem in na Štajerskem bodo imeli osmo).
SD opisi.
Trbovlje. V torek. 27. februarja smo imeli članski sestanek kraj. org. SSJ, na katerem je eden izmed udeležnikov »revolucionarne« Korunove konference z dne
11.	februarja poskušal pridobiti naše rudarje za Korunov puč — na je govoril popolnoma zastoni. tako da na koncu še sam ni imel poguma pridružiti se štiriperesni deteljici, ampak je izjavil, da bo ostal v naši organizaciji- — V četrtek, 1-marca smo imeli pa volilni shod v polni veliki dvorani »Delavskega doma«. Poročala sta ss. Bernot in Krušič. Izmed nasprotnikov se ni oglasil prav nobeden, čeprav so bili pozvani. Niti tisti neodvis-než, ki govori prav na vsakem trboveljskem shodu, se ni oglasil: ne vemo. ali Je bil zadovoljen s stvarnimi izvajanji naših
govornikov, ali ie pa uvidel, da znajo rudarji že sami toliko misliti in preudariti, da vedo, kaj je prav.
Griže. Dne 25. februarja se je vršil tu shod SSJ in KDZ. Čeravno ni bil shod posebno dobro obiskan, vendar je bila debata zelo živahna. Na shodu je poročal sodrug Hrastnik iz Celja, ki nam je orisal naše državno gospodarstvo in pa pomen prihodnjih volitev- Povedal nam je med drugim o klerikalcih in njihovi avtonomiji, kako delajo sedaj vse v prid delavstva, ko je bil pa Korošec železničarski minister, je vrgel okoli 5000 železničarjev na cesto. Tudi ni pozabil na Zaloško cesto. Pri zadnjih volitvah v ob* činski svet ljubljanski so se klerikalci združili s svojimi doslej največjimi na* sprotniki, komunisti in pa s socialisti Peričevega kalibra, ali vse to ne bo nič pomagalo. Naj še tako hodijo s svojimi obljubami okoli delavcev, mi že vemo, kam bomo spustili svojo kroglico 18. marca, namreč v skrinjico, katere nosilec je sodrug Franjo Koren iz Celja. — K besedi se je prijavil naš župan sodr. Kajtner. Akoravno že prileten mož, vendar so njegove besede jedrnate in v njegovih očeh še zmirom ogenj bojevitosti za proletarski dobrobit- Razložil nam je težave malega kmeta, kakor tudi delavca. Omenil nam je, kdo nam bo delavčeve pravice izbojeval. Ali jih bodo morda milijonarji, škofje, veliki posestniki ali župniki? Ne, nobeden od teh, zato. ker vsi so kapitalisti, ki imajo interes na tem, da se iz delavnega ljudstva čim več izmozga, pa tu* di kaolančki ne, čeravno nhnajo danes še takšnih trebuhov kakor njih predstojniku Upajo, da jih bodo še dobili, ko dobijo kakšno mastno faro. Torej, kmetje in delavci, če si hočete svoj položaj izboljšati, vrzi Je 18. marca kroglico v skrinjico SSJ in KDZ. Tudi sodr. Bratec se je prijavil k besedi. Razkrinkal je klerikalno hinavščino v Grižah in njihovo delo v občini. Rekel je, da so klerikalci imeli občino desetletja v rokah, a ni bilo denarja, da bi se šola popravila, pač pa je bil denar za farovške svinjake. Sedaj pa. ko so dobili občino socialisti v roke, so obljubljali, da bodo na premožne kmete tako vplivali, da bodo dali potrebni denar za popravilo šole- Ali glejte, ravno nasprotno je bilo; delali so. da bi nihče nič ne dal, češ, samo da se občina čimbolj zadolži, dokler jo imajo socialisti v rokah. Tako se je baje izrazil neki klerikalni občinski odbornik. Mi socialisti smo pa vseeno delali na to. da se je šola popravila, ker noče* mo, da bi naša mladina zahajala v šolo, katera je morala biti s koli podprta, da se ni strop podrl. Zato vi, delavci, proč s klerikalci pri prihodnjih volitvah! Naj gredo tja. kamor spadajo in učijo naj v resnici Kristusov naivk; če ga več ne znajo, naj prečitajo knjigo »Socializem in vera«. K besedi se je prijavilo še več so* drugov. med drugimi tudi sodr- Bučar, kateri je poudarjal, kako važno je čašo* pisje in pa socialistični tisk. Nabral je za tiskovni sklad 52 dinarjev. Zaključno besedo je imel še enkrat sodr- Hrastnik, ki ie še posebno poudarial. da se delavci in kmetje ne smejo dati premotiti od raznih demagogov klerikalne in samostojne vrste, ko jim gre samo za to. da pridejo na stolčke. Potem jim je dobrobit delavstva deveta briga. — Nato se je shod zaključil z obljubo, da bomo delali vsi na to. da bo prišlo čimveč kroglic v socialistično skrinjico, za katere listo je nosilec sodr. Franjo Koren. — Torej vsi na delo!
Nagraiaa tekma
Izjava.
Podpisana „starisa“ izjavljava, da nisva plačnika za Gabrielo Dollnško vo iz Trbovelj.
___________Lorija	In	Blaž M\M.
Pridobivajte naročnike!
1000 frankov matiio
zaslužijo lahko ženske in moški vsakega stanu s sodelovanjem pri neki
holandski tvrdki.
Zahtevajte vzorce in brušure proti poslanim 10 Din v bankovcih pri: E. Boc k« WiM, VL, GumpendorferslraGe Nr. 109/14.
Na;bolše peči sedanjosti so emajlirane
LllC-ove peči.
Glavna zaloga, prodaja in zastopstvo za Slovenijo in južne kra e pri
F. P. Vidic & Komo.
9 trgovina stavbnega materijala
LJUBlJANA Pr.infnoua ulica
Bremen - New-York
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki Neprekosljivi po udobnosti, čistoči in po izborni oskrbi. Nagle in varue ladje.
»George Wasbington“ .Amerika*
»President Roosevelt*
,President Harding*
Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar, list št. 287.
UNITED STATES LINES
Generrlno zastopstvo za Jugoslavijo:
Beograd, Palata Beogradske Zadruge.
Vsak, kdor hoče vsaj de-lomo poznati socializem in biti socialist, naj čita knjigo
„Soeializem in vera**.
Naroča se pri tainištvu SSJ, Ljubljana, poštni predal 168, in stane lepo in trdno vezana 9 Din, bro-- - - šlrana pa 7 Din. - - -
PERILO
za dame. gospode ia otroke
v volikl lablrl pri
a.Sinkovič msi-K. SOSS,
Ljubljana, Mestni trg 19. j
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
ŠE ENBURGOVA ULICA ŠT. 1
(p, el SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000.
Izvršu e vse bančne posle najtočneje in najkulantneše.
Brzojavi: TRGOVSKA.	Telefoni:	139,	146,	458.
PODRUŽNICE: Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska B strica
EKSPOZITURE:
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici)
Prava sredstva lepote! KI drže, kar obetalo!
Že 23 let v vs;h deželah preizkušena, h aljena in priljubljena bo prava E'za-lepoto pospešujoča sredstva lekarnarja Feller.
Mn pomada nim pegam, solnčni opeklini,
lisam, hrapovi koži, odstrani zajedavce, ogrce, nabore iu vsakovrstne druge nečistosti kože. 2 velika porcelanasta lončka 8 pakovanjem in poštnino 25 d n.
Eiza-lilijiio mlečna milo
Popolnoma neškodljivo, se jako dobro peni in je milega finega duha. 4 velik« kose s pakovanjem in poštnino 35 dinarjev.
Elza-pemada za resi las,
krepi kožo na glavi, zabranjuje izpadanje, trganje in cepljenje las, prhut in prerano osivelost i. t. d. 2 velika porcelanasta lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev.
En poizkus zadostuje da tudi vi rečete:
„To ie ono pravo 1“
Iščite v vseh lekarnah samo prave Elza-prepa-rate od lekarnarja Feller.
RAZLIČICO: Lilijno mleko 6 Din; brkomaz 3 Din; najfneiši Heg.i-Puder dr. K ugerja v velikih origi-glna.nih škat jah 15 Din; najf nej«i zobni prašek ,H"ga“ v patent-dozah 10 Din; puder za dame v
vrečicah 2 Din: zobni prašek v šltafljah 3 Din; ▼ vrečicah po 2 Din; saehel (dišava) za perilo 3 Din; Šampon za lase 2 Din; rumenilo za obraz 12 pitmov 12 Din; najfinejše parfe ne od 15 Din dalje; cvet za lase 20 D.n; Elza-katranovo milo 5 Din. Za različne predmete se pakovanje in poštnina posebej računa.
Na vse gornje cene se računa za sedaj še 5#/. doplačila.
Naročilna pisma adresirati na:
EUGEN V. FELLER, lekarnar,
Stub.ca cfonja Elza trg 252. Hrvatsko.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.