LETO X. ST. 7 (442) / TRST, GORICA CETRTEK, 24. FEBRUARJA 2005 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCUE -TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITA LY NOVI CENA1 EVRO ivivw.noviglas.it NOVI GLAS JE NASTALZ ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLISKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Andrej Bratul Moc kulture Y uvodnem razmiSljanju se tokrat samo okvirno dotikamo aktualnega dogajanja in z njim povezanih polemik, ki jih je sprozil razvpiti film Srce v breznu in ki so dale pobudo za Stevilne dlanke v naäem slovenskem in italijanskem tisku, pa tudi v Sloveniji (glej npr. sobotno Delo, najnovejSo Stevilko Druzine, revijo Mag itd.). Francoski pisatelj in politik Andre Malraux je napisal, da je kultura skupek vseh oblik umetnosti, ljubezni in misli, ki so dloveku omogodile, da je manj suzenj. NaSe razmiSljanje se sicer ne tide suzenjstva v pravem pomenu besede, temved dlovekovih stisk na sploSno. Mod kulture je tudi v tem, da se z njo nanje odzivamo, da odgovarjamo na pritiske in ustrahovanja, ki nam jih prinaSa zivljenje, ter da utrjujemo v nas pogum in samozavest. Tu mislimo zlasti na nekatera obdobja, kot je bilo obdobje faSistidne strahovlade. Dogajanja v naSem dasu seveda ni mogode primerjati s tistimi zdaj ze daljnimi dasi, deprav lahko ugotavljamo neko analogijo. Ze v dvajsetih letih prejSnjega stoletja, v dasu prvih poskusov raznarodovanja in prvih unidevalnih akcij je npr. Alojzij Res ob 600-letnici Dantejeve smrti izdal zbornik v slovenSdini in italijanSdini, v katerem je zbral prispevke uglednih slovenskih in italijanskih osebnosti. Priblizno v istih letih je Andrej Budal objavil svoj slovenski prevod Manzonijevega romana I promessi sposi (Zarodenca). S takimi in drugadnimi kulturnimi dejanji so se slovenski ljudje upirali diktaturi, ki je bila na pohodu. V prvih dveh mesecih letoSnjega leta se v mrzlidnem tempu vrstijo prireditve v zvezi s praznikom slovenske kulture: od dveh osrednjih proslav do manjSih, a prav tako pomembnih. Skoraj v vsakem kraju, v vsakem druStvu so se s primernim programom spomnili slovenskega praznika. Sem spadajo tudi podelitve nagrad in priznanj v Trstu in Gorici, predstavitve novih publikacij, npr. Trinkovega koledarja v Cedadu, razstave itd. V italijanskem prevodu je izSlo Se eno delo Borisa Pahorja (Zibelka sveta / II petalo giallo), pred dnevi pa je pisatelju v Trzidu tamkajSnji zupan na posebni slovesnosti podelil lepo priznanje za njegovo delo, in sicer mestni pedat. Alojz Rebula je na povabilo goriSkega InStituta za druzbeno in versko zgodovino tudi italijanski publiki govoril o svojem delu in o zgodovinskih motivih v njem. Pisateljevo zivljenje in delo je prikazano v dokumentarnem filmu, ki smo ga lahko gledali pred dnevi na slovenskem programu Italijanske radiotelevizije. Bogata kulturna bera je nedvomno dokaz naSe neunidljive volje, da kljub nam nenaklonjenim dasom in okoliSdinam vztrajamo in se potrjujemo v svojem jeziku in kulturi. Kot odgovor na izkrivljena prikazovanja zgodovine, od zamoldevanja naSe preteklosti do sodobnih neutemeljenih obtozb in ustvarjanja napetosti se iz naSih kulturnih domov oglaSa PreSernova kitica, ki je postala slovenska himna in ki govori o miru, svobodi in sozitju med narodi. Kako plemenito sporodilo nam samim in drugim narodom, zlasti tistim, s katerimi nam je usojeno deliti prostor v tem delu Evrope. Po obisku Visoki obisk iz Slovenije je bil po-treben in koristen. Krovni organi-zaciji sta drzavnega sekretarja PukSida z Urada pri predsedniku vlade hoteli seznaniti z bogato razdlenjenostjo manjSinskega kul-turnega in Sportnega zivljenja ter s problemi, ki spremljajo delovanje nasib ustanov. Program obiska pa je omogodil le delno izpolnitev za-stavljenega cilja, saj je slovenska de-legacija imela ved sredanj s pred-stavniki krajevnih oblasti ter je obi-skala tudi Rezijo in Benedijo. Zara-di tega ni bilo mogode pokazati, kaj vse dela in razvija manjSina na raz-lidnih podrodjih na TrzaSkem, Go-riSkem ter v Kanalski dolini. Zato bi taki obiski morali biti mnogo bolj redni in sistematidni, kar bi go-tovo izboljSalo informiranost in poznanje situacije na terenu, ki sa-ma po sebi veliko ved pove kot pa suhoparna porodila o delovanju. IzboljSalo bi se tudi poznanje proble-mov, s katerimi se ukvarjajo naSe ustanove in drustva tako z rednim delom kot z vzdrzevanjem Struktur. Manjäina bi rada tudi opozorila na potrebo po strategiji, ki naj jo za-sledujejo slovenske institucije za krepitev manjSine in utrjevanje nje-nih ustanov. Pidlo odmerjeni das za sredanj e z vodstvi krovnih organizacij je v glavnem sluzil za obrazlozitev novih kriterijev razpisa za uporabo fi-nandnih sredstev, ki jih manjSini namenja Slovenija. Krovni organi-zaciji sta naglasili, da so dosedanji kriteriji preizkuSeni in preverjeni in da bi bilo zato napadno v tem tre-nutku spreminjati nadin financi-ranja, kajti najavljeni razpis ze sam zamuja in bo to gotovo povzrodilo nadaljnji zastoj pri izpladevanju pri-spevkov naSim ustanovam in druStvom, prispevkov, na katere naSa drustva resno radunajo za ne-moteno delovanje. V primeru, da bo do te spremembe zares priSlo, bo to gotovo spremenilo vlogo krovnih organizacij pri razporedit-vah in razdeljevanju finandnih sredstev. Dosedanji kriteriji, ki sta jih krovni organizaciji imeli, ko sta porazdeljevali sredstva, so se poka-zali za dovolj udinkovite, pa deprav lahko mirno zapiserno tudi to, da bi prav vsaka naSa ustanova in vsako drustvo rado dobilo ved sredstev. Bojimo se, da bi s podelje-vanjem finandne pomodi preko novega razpisa priSlo do tezav, ki jih naSa narodna manjSina v tem trenutku ne potrebuje, Se posebej pa ne potrebuje "vojne med ubogi-mi", do katere bi tudi lahko priSlo. Prav zato bi morali resno razmisli-ti o umestnosti takega razpisa v le-toSnjem letu. Na soncni Floridi je zrasla Slovenska palma. Zasadila sta jo Silvester Subotnjicki in Mojca Klaves. 2 r Pretrgala se je zivljenjska nit s. Lucije iz Fatime, najbolj znane pastirice in redovnice v 20. stoletju. 70 let je dopolnil kulturnik, pesnik, gledaliscnik in javni delavec dr. Filibert Benedetic. Dvodnevni obisk drzavnega sekretarja RS Franca Puksica pri nas FotoJMP Boris Pahor prejel mestni pecat Trzica TrziSki zupan Gianfranco Pizzolitto je v detrtek, 17. februarja, na PreSernovi proslavi v obdinskem gledaliSdu podelil Borisu Pahorju pedat mesta Trzid kot priznanje za njegovo delo in pridevanje. Aktualno Odprto pismo evropskim poslancem SpoStovani evropski poslan-ci: Alojz Peterle, Borut Pahor, dr. Mihael Brejc, dr. Romana Jordan - Cizelj, Jelko Kacin, Ljudmila Novak, mag. Mojca Drdar - Murko. Kmalu bo leto dni, odkar smo del zveze evropskih drzav. Polnopravno, v duhu evropske ustave, sodelujemo pri upravljanju evropskih razmer. Skupaj z ostalimi evropskimi drzavami in na-rodi lahko nadrtujemo pota v prihodnost.Toda ta ima svoje korenine in izhodiSda v preteklosti, in kot pravi evro-pska ustava v svoji preambu-li, so narodi Evrope, "deprav ponosni na svojo nacional-no identiteto in zgodovino, odlodeni presedi starodavne delitve in v vedno tesnejSi povezanosti oblikovati sku-pno usodo." V zvezi s pravkar povedanim si Vam dovoljujemo postaviti tri vpraSanja. 1. Se Vam zdijo aktivnosti italijanske vlade in dela ita-lijanske javnosti ob letoSnjem "dnevu spomina" (10. februar) dejanja in do-gajanja, ki presegajo staro- davne delitve in vodijo k vedno tesnejSi povezanosti med evropskimi narodi? Ne-nehno obzalovanje in zlasti oporekanje dolodilom pariSke mirovne konference (1947) ima zagotovo svoj na-men. 2. Ste morda opazili na dokumentarnih posnetkih, ki so jih predvajali ob nedav-ni Sestdeseti obletnici - spo-min je obhajal ves demokra-tidni svet - osvoboditve in-ternirancev vAuschwitzu znake, ki so jih nosili vojaki armade, osvoboditeljice ta-boriSda? Evropski nekonser-vativni poslanci, po vedini iz nekdanjih socialistidnih drzav, so se namenili uzako-niti prepoved javnega prika-zovanja ne le nacistidnih simbolov, marved tudi znaka s srpom in kladivom pa tudi rdedo zvezdo? Pomislite, da so prav rdedo zvezdo na svojih bojnih obladilih in na orozju nosili partizanski bor-ci, prav tisti, ki so v odlodilni meri prispevali, da se je Pri-morska mogla prikljuditi k matidni domovini. 3. Ali sodite, da je sedanja slovenska vlada "ponosna na svojo nacionalno identiteto in zgodovino", kot beremo v evropski ustavi? To vpraSanje velja tudi za primer, ko avstrijski politik odreka Sloveniji pra-vico, da je naslednica bivSe Jugoslavije. V evropskem parlamentu, ki je glas Evrope, "ponovno zdruzene po bridkih izkuSnjah", pridakujemo vaSo odlodno besedo in uk-repanje. Predlagamo, da v evropskem parlamentu po-stavite interpelacijo o vse modnejSem ozivljanju faSiz-ma in nestrpnosti do drugih narodov v nekaterih drzavah Evropske zveze (Italija, Av-strija). Pridakujemo tudi VaS poseg v domade, slovenske razmere. Obmodni odbor ZB NOB Nova Gorica, DruStvo za negovanje tradidj TIGR Primorske, Obmodno zdruZenje druStva izgnancev Slovenlje -Nova Gorica, OZWS VETERAN Nova Gorica, DruStvo Sever Primorske DruStvo dvilnih invalidov vojn Primorske, DruStvo vojaSkih vojnih invalidovSPR Nova Gorica, Zupani obdn Brda, Kanal, Miren -Kostanjevica, Sempeter-Vrtojba in Mestne obdne Nova Gorica, Zupani obdn Aj-dovSdna, Idrija, Tolmin, Cerkno in Bovec Dan spomina na medvojne dogodke Nekaj paberkov ob njegovem praznovanju Kot je bilo predvidevati, je prvo uradno prazno-vanje dneva spomina na mnozidno izselitev italijanske-ga prebivalstva iz Istre, z Reke in iz Dalmacije (pri tem je treba povedati, da so tudi Stevilni Hr-vati in Slovenci zapustili svoje kraje) potekalo v vzduäju eno-stranskega obravnavanja med-vojnih in povojnih dogodkov. Na proslavi v Trstu, kjer so se zbrali tudi predstavniki begun-skih skupnosti iz raznih delov sveta, kamor so se zatekli po vojni, so glavno besedo imeli politidni predstavniki Nacio-nalnega zavezniStva, od zu-nanjega ministra Finija do mi-nistrov Gasparrija (ki je pobud-nik znanega televizijskega filma o fojbah Srce v breznu) in ministra za Italijane po svetu Mirka Tremaglia. Zlasti slednji ni prik- rival svojih politidnih nazorov in preteklosti. Po kapitulaciji Italije leta 1943 se je kot mlad vojak zavestno pridruzil Musso-linijevi Salojski republiki pod Hitlerjevim pokroviteljstvom in je to svojo izbiro äe danes za-govarjal. Kljub pristanku Levih demokratov na uvedbo praz-nika spomina je Tremaglia od tajnika Fassina zahteval, da jav-no obsodi zadrzanje Palmira Togliattija ob prihodu jugoslo-vanskih partizanov v Trst leta 1945. Veliko pridakovanje je vladalo za nastop Finija, zunanjega ministra in vsedrzavnega tajnika Nacionalnega zavezniätva. Treba je priznati, da tokrat prvid po ätevilnih obiskih v Trstu ni iz-postavil svojih strankarskih sta-li5d, temved je govoril predvsem v vlogi drzavniSke funkcije, ki Na dnu... PO STIRIH LETIH NEPLODNEGA ZAKONA IMAM HUDE TEZAVE Z ZA5CITNIC0 Cv Zivahno politicno delovanje Romano "zvezi" Pol milijona ljudi se je v so-boto, 19.t.m., udelezilo povorke po ulicah italijanske prestolnice in zahteva-lo takojSnjo osvoboditev da-snikarke Giuliane Sgrena (na sliki). Ta je dopisnica komuni-stidnega dnevnika "Manifesto" in so jo "neznanci" ugrabili 4. februarja, potem ko je v pred-mestju Bagdada posnela nekaj pogovorov z ubezniki iz skoraj poruSene Faluze. Za njeno osvoboditev in vrnitev v domovi-no so se izrekle vse politidne stranke in skupine, v povorki pa so bili le pristaSi levosredinskih strank in mirovniki, ker so so-miSljeniki desne sredine bili mnenja, da se ne morejo druzi-ti s tistimi, ki zahtevajo takojSen umik italijanskih vojakov iz Iraka. Po rimskih ulicah so v pr-vi vrsti bili Giulianini starSi in ozji sorodniki, videti pa je bilo tudi Romana Prodija in mnogo vodilnih predstavnikov levosredinskih strank in skupin. Manifestacija je potekala v naj-lepSem redu in je bila zares mnozidna. Samo po sebi se ra-zume, da je bila povorka tudi osrednji politidni dogodek, ki je za nekaj dni zasendil ostalo notranjepolitidno dogajanje. Ne glede na to pa je treba vsekakor zabeleziti, da se je do- prav vse stranke in skupine, zdruzene v Zvezi. S tem progra-mom se bo Zveza predstavila volilnemu zboru in ga prosila, naj ji zaupa svoj glas. Potem ko je oSvrknil predsednika vlade Berlusconija, deS da Italija pod njegovim vodstvom nima v mednarodni politiki ustrezne teze, deprav sam hodi po svetu z zapestno uro, vredno 800 mi-lijonov lir. Dejstvo je, je Se dejal, da je zu-nanja politika sedanje vlade "brez vsebine” in se zadovoljuje "s trepljanjem po ramenih", posledica vsega tega pa je osamljenost Italije na medna-rodnem prizoriSdu. /stran 12 Drago LegiSa jo ima v sedanji vladi. To oditno ni bilo pogodu nacionalistidno nastrojenim prisotnim begun-cem v Verdijevi dvorani, ki so ga ob omembi Slovenije in Hr-vaäke v zvezi z Evropsko unijo izzvizgali, kar je nemalo prese-netilo trzasko politidno javnost. Trdo jedro trzaSke desnice nam-red ne sprejema misli na po-mirjenje ob meji in sodelovanje s sosedi. Bolj umirjeno oziroma normal-no je potekala druga vedja pro-slava spomina v Turinu, kjer so se zbrali pripadniki bolj zmer-nih begunskih zdruzenj. Tudi tu je spregovoril zunanji minister Fini, ki je priSel sem narav-nost iz "vrodega" Trsta. Tu je na-stopil tudi nadelnik poslanske skupine Leviih demokratov Violante, ki se je med drugim zavzel, da bi se drzava kondno resno lotila izpladevanja od-Skodnine za zapuSdena pre-mozenja beguncev. Tudi v senatu in poslanski zbor-nici so se 10. februarja spomni-li usode istrskih izseljencev in zrtev medvojnih pobojev. V za-devno razpravo sta med drugi-mi posegla minister za odnose s parlamentom Senator Carlo Giovanardi in nadelnik poslanske skupine Marjetice Willer Bordon, ki ga poznamo tudi kot bivSega zupana iz vrst KPI v Miljah. Senator Giovanardi je bil v svojem posegu dokaj urav-notezen glede zgodovinske preteklosti Istre. Seveda ni pozabil poudariti tisodletne prisotnosti italijanske kulture. Omenil je tudi odgovornost faSizma, ki je hotel izbrisati slovensko in hr-vaSko identiteto na omenje-nem obmodju, a obenem oz-nadil za "etnidno diSdenje", kar se je tarn dogajalo med letoma 1945 in 1947. Zavzel se je za ok-repitev kulturne, gospodarske in jezikovne prisotnosti v Istri. Tudi poslanec Bordon je omenil veliko nesredo, v katero je Italijo pahnil faSizem z osvajal-nimi vojnami, zlasti napad na Jugoslavijo leta 1941. /stran 12 Alojz Tul Zahvala drzavnemu sekretarju Dezelni svetnik Slovenske skupnosti se zah-valjuje v imenu manjSinske stranke drzavnemu sekretarju RS za stike s Slovenci po svetu gospodu Francu Pukäidu za obisk, ki ga je opravil v teh dneh v zamejstvu v Italiji. S tem je sam, in z njim seveda vsa nova vlada pre-miera Janeza JanSe, pokazala, da ji je pri sr-cu vse, kar se slovenskega dogaja tudi preko drzavnih meja. Predvsem je vazno, da je obi-skal ne samo kulturne organizacije, pad pa tudi slovenske dezelne svetovalce in predsednika dezele Riccarda Illyja, ki so v prvi vrsti lahko soudelezeni pri zakonih, ki se tidejo manjSine, pa tudi pri vsakdanjih stikih, ki jih Slovenija mora navezati z dezelo Furlanijo- Julijsko krajino. Drzavni sekretar PukSid se je na lastne odi lahko prepridal o vseh po-manjkljivostih in nedostatkih italijanske re-publike do slovenske manjSine in njenih or-ganizacij, obenem pa to zalostno stanje lahko primerjal z naravnost zgledno ureje-nostjo razmer z italijansko manjSino v Sloveniji. Slovenska skupnost je prepridana, da bo prav sklicevanje na odlidno ravnanje z Ita-lijani in Madzari v Sloveniji dobra odskodna deska za drzavnega sekretarja v odnosu z italijansko diplomacijo. SmotrnejSa organizira-nost slovenske narodne skupnosti v Italiji pa bo tudi slovenski vladi omogodila hitrejSe in podrobnejäe ukrepanje v njeno korist. Povejmo naglas Vstiski Casa sti V postnem dasu, ki naj bi bil predvsem das razbremenjujode notranje poglobitve, kaj hi-tro dospemo do vpraSanja, katere so tiste da-naSnje preizkuSnje, ki jih je mogode priSteti vsem znanim. In ne nazadnje, kateri je lahko tisti naS varljivi gospodar, ki mu v svojo Sko-do sluzimo, ne da bi nmogokrat vedeli, da je temu tako. Iz beznih vsakodnevnih pogovorov zmnogimi in tudi s samim seboj ni tezko ugotoviti, da je to das, ki ga zivimo, das, ki tede hitro in vse hitreje, ki nas vklepa in preganja in ga je v tem smislu mogode poimenovati kotosrednjo preizkuSnjo velika dela dloveStva v enaindvajsetem stoletju, das, ki nas takopo-gosto dela nemodne in Sibke in se v nas zari-va kotstres, kot tisto posebno stanje duSevne odrevenelosti, ki je neverjetno razSirjeno in ga praktidno pozna vsakdo od nas. Mudno podutje, ki v nas poraja otipljiv obdutek, da smo zaradi njega pomanjSani in zmanjSani, dobesedno pokopani pod preStevilnimi opra-vili in dolznostmi. In v tem tako znadilnem in pogostoma prisotnem stanju, kot da bi bile usodno zmanjSane naSe sposobnosti prav za uveljavljanje vrednot, ki so v bistvu vse veza-ne na sodloveka. Za tega sodloveka - razen za dlane najozjega druzinskega kroga - nimamo dovolj dasa. Ce pa ta das ze imamo, se vse pre-redko zgodi, da smo sodloveka veseli, veseli iz srca, veseli vsakogar, kiga sredamo, toliko bolj tistih, ki jih poznamo. Saj ne, da bi nam bilo prav, ker nimamo dasa, gotovo ni res, da bi bi- lo to po naSi volji, toda dejstvo je, da nmogokrat nimamo modi, nimamo vsebi toliko ener- gij, da bi se sodloveku zares posvetili. Za vrat nas drzi das, pritiska na nas, pritiska kotgora, ki nam je sedla na rame in mukoma se pre-bijamo skozi obveznosti dneva. In nekega dne se zavemo, kako nam je v breme, ko za-gledamo znanca, ki nam prihaja naproti. Te-daj se lahko upravideno globoko zamislimo, globoko zamislimo nad sabo, saj oditno ne zmoremo tega znanca zares veselo in iskreno pozdraviti in mu nameniti iskreno ter dutedo pozornost. Pa Se sreda je, de se te svoje nemodi zavemo, ker Sele v tem trenutku svoje stanje prepoznamo, izredemo nad njim svojo oce-no in ga tudi odklonimo. S strani dasa tako zmanjSani, da nam je sodlo-vek odved, seveda ne moremo pridakovati nid dobrega, saj smo tudi mi odved drugim. To pa pomeni, da so v tem stisnjenem ozradju posledidno utesnjene in pomanjSane tudi vrednote, ki so uresnidene todno do tiste me-re, do katere seze naSe veselje nad bliznjim in bliznjimi. Iz te utesnjenosti se zato lahkopo-rodi le Se vedja utesnjenost in iz nje celo ne-strpnost, nasilje, borba dloveka proti druge-mu dloveku, vojne vvelikem in malern. Iz te utesnjenosti se tezko porodi ljubezen kotno-tranji vzgib srednega sobivanja vseh. Ljubezen se lahko porodi le iz svobode in Sirine, iz Sirjavneba in srca in tedaj tudi oklep dasa raz-pade, stiske sedanjosti izgubijo tla pod noga-mi. Ljubezen je namred zatrdno od vsega modnejSa, seveda pa si jo moramo zeleti in se zanjo odloditi. Janez PovSe Prodi o svoji madi politiki zadel intenzivno posvedati prof. Romano Prodi, ki je, kot vemo, kandidat leve sredine za mesto predsednika vlade na drzavnozborskih volit-vah prihodnje leto. Tako se je pred dnevi v Neaplju udelezil drugega kongresa politidne skupine UDEUR, v kateri so or-ganizirani bivSi krSdanski de-mokrati. Njihov voditelj je poslanec Clemente Mastella. "Stranke so nenadomestljiv in-strument demokracije in jih nihde izmed nas node zamenja-ti ali jih postaviti na stranski tir", je s povzdignjenim glasom dejal Romano Prodi. S tem je tudi SirSi javnosti dal razumeti, kako je trdno odloden tudi osebno prispevati k odstranje-vanju nesporazumov in neso-glasij v vrstah levosredinskega zavezniStva, ki naj bi se po njegovem predlogu imenovalo "Zveza". Ta naj bi bila osnova-na federalno, kar pomeni, da bi vsaka komponenta ohranila svoje specifidnosti. Slo naj bi to-rej za stvarno izvedbo znanega nadela "enotnost v razlidnosti”, kot ga med drugim poznamo iz zgodovine nastajanja nase "Slovenske skupnosti”, edine politidne organizacije Slovencev v Italiji. Prof. Prodi je v Neaplju zagoto-vil, da bodo osnutek programa Zveze izoblikovali v prostorih nekdanje tovarne v Bologni, odobriti pa ga bodo morale NOVI GLAS Intervju / Silvester Subotnjicki in Mojca Klaves "Druzita nas ljubezen do domovine in veselje do slovenske dediscine" foto www.slovenskapalma.org NaS namen je ustanoviti po-tujoCo knjiznico, kjer bi si naSi rojaki lahko izposojali knjige, tako knjizno literaturo kot otroSke knjige in uCbenike slo-venSCine, ter tudi na ta nacin obdrzali in izpopolnjevali slo-venski jezik. Knjige nam je po-daril SVET KNJIGE, ucbenikc pa MINISTRSTVO Z4 SOL- Naäi rojaki po svetu so izvirni in vitalni. Tisti v Zdruzenih drzavah Amerike se znajo na poseben nacin vziveti v okolje, kjer zi-vijo, v njem biti uspeSni in s svojo ljubeznijo do vsega, kar "diäi" po slovenskem, tudi "nalezljivi" za bliznje. Pred kratkim smo izvedeli, da je na jugu sonCne Floride, velikega polotoka sanjskih plaz in na-ravnih lepot, nekaj mladih in zagnanih Slovencev ustanovi- lo nov klub, ki je v nekaj mese-cih ze postal zivo zariSCe naSih rojakov. Izbrali so si ime, ki cu-dovito ponazarja njihovi dve duäi: Slovenska palma. O vsem tem in ambicioznih naCrtih kluba sta nam veliko zanimi-vega povedala Silvester in Mojca, ustanovitelja in "stebra" nove druSCine, za kar se jima srCno zahvaljujemo. Lani poleti ste ustanovili in registrirali klub Slovenska palma. Kako je priälo do te pobude? Kdo so ustanovi-telji? Slovenska palma je bila urad-no registrirana avgusta 2004 na Floridi. Ustanovitelja sva Silvester Subotnjicki in Mojca Klaves, ki to neprofitno orga-nizacijo tudi finanöno podpi-rava z lastnimi sredstvi. Do te pobude je priSlo predvsem po Silvestrovem obisku Slovencev v Clevelandu. Tarn se Slo-venci redno sre£ujejo in imajo kar precej klubov. Silvester je bil navduSen nad idejo, da bi se Slovenci sreCevali bolj orga-nizirano tudi na Floridi, in to predstavil Mojci. Tudi ona si je ze dolgo zelela, da bi Slovenci na Floridi imeli svoj klub, saj pred enajstimi leti, ko se je pre-selila na Florido, ni poznala nobenega rojaka. Prav tako je predpetimi letipriSel na Florido Silvester in si zelel stika z domovino. Tako je po vseh teh letih druzenja in spoznavanja Slovencev na jugu Floride priSlo do ustanovitve naSega kluba. Koliko Clanov Steje vaS klub in odkod prihajajo? Clanstva za zdaj Se ni, saj se nam lahko pridruzi vsakdo, ki ga zanimata Slovenija in slovenska kultura. Na vsa naSa sreCanja so vabljeni vsi, negle-dena narodnost, jezik, politiC-no ali versko prepriCanje. Druzita nas ljubezen do domovine in veselje do slovenske de-diSöne. Vkratkem sicer name-ravamo uvesti öanstvo, ven-dar bo veöna dejavnosti Se vedno odprta vsem, ki bi se nam radi pridruzili. Na vaSi spletni strani (www.slovenskapalma.org) piSe, da ste skupina mladih, ki so se vsi rodili v Sloveniji. Kako to? Ste se poznali 2e v matiöii domovini? Kako to, da ste se preselili na Florido? Izvirno skupino, ki se je zaCela druziti pod Slovensko palmo, sestavljajo mladi Slovenci, rojeni v Sloveniji. Med sabo smo se spoznava-li in druzili ter tako Sirili slovensko identiteto. Na Florido smo priSli z razliönimi nameni. Nekateri smo se sem preselili zaradi sluzbe ali Studija, druge pa so sem pripeljala poznanstva. Glavni namen kluba je predstavitev Slovenije, njene kulture, jezika, gla-sbe in naravnih lepot. Na kakSen naCin si prizade-vate doseä te cilje? Slovenski jezik bomo prven-stveno ohranjali na naSih sredanjih. Preko spletne strani in z naSimi novicami Pod Slovensko palmo bomo Sirili in ohranjali slovenSü-no tudi med rojaki na drugih celinah. Za naSe älane bomo ustanovili potujoöo knjiznico, kjer si bodo lahko izposojali knjige in uCbenike. Glasbo in naSo kulturo bomo Sirili predvsem na naSih sreCanjih. NaS namen je tudi, da v prihodnosti organiziramo go-stovanja slovenskih kulturnih delavcev, igralskih skupin, glasbenikov itd. Slovenijo bomo najprej zaCeli pred-stavljati po univerzah predvsem s pomoäjo Stu-dentov, ki bodo hodili na ekskurzije. Prva predstavitev bo sredi februarja, na-slednja pa enkrat v aprilu. KakSna je slovenska stvamost na Floridi? Obstajajo ali so obstajala tarn tudi druga slovenska druStva? Koliko Slovencev sploh 2ivi na Floridi? Na Floridi zivi precej Slovencev; ko smo ustanavljali naS klub, zanje Se nismo vedeli. Kasneje smo ugotovili, da ti klubi obstajajo ze ogromno let, vendar so njihovi Üani ze pripadniki druge ali celo tretje generacije Slovencev. Veöna teh oseb ne govori slovensko, vendar jih Se vedno pove-zujejo slovenske koreni-ne. Ena izmed najveCjih povezav v Ameriki je SNPJ (Slovenska narod-na podporna jednota), ki izvira nekje iz Pennsilva-nije. Te SNPJ-postojanke so skoraj v vsaki zvezni drzavi Amerike, kar Stiri na Floridi. Omenjena or-ganizacija je bila usta-novljena na zaäetku 19. stoletja. V mestu Boca Raton poznamo SNPJ 787. Z njenimi ölani smo zelo dobro poveza-ni, saj bodo priSli na naSe drugo sreCanje s skupino harmonikarjev. Tezko je red, koliko Slovencev zivi na Floridi. Vsak dan nas kliCe ali nam poSlje sporoülo kakSen nov Slovenec. Na ju-govzhodnem delu Floride, od Miamija pa do West Palm Bea-cha, nas je poznanih priblizno 100 ljudi; cKe pa Stejemo Se Slo-vence druge in tretje generacije, lahko dodamo Se drugih 150 do 200 ljudi. Gojite stike z drugimi slo-venskimi druStvi/klubi v Ameriki? Povezujemo se predvsem z SNPJ iz kraja Boca Raton, pa tudi z ostalimi SNPJ klubi (Spring Hill, Samsula itd). Stike imamo tudi s klubi v Clevelandu, namen pa imamo obiskati tudi rojake v New Yorku in Chicagu. Hvalevredna in izvirna je vaSa pobuda, da bi ustanovili slovensko potujoCo knjiZnico. Ste Ze nabrali kaj knjig? Odkod jih dobivate? “Nasa Palma povezuje Slovence od Rusije do Argentine in od Kanade vse do Avstralije. ” STVO, za kar smo jima zelo hvalezni. Nekaj knjig so nam podarili naSi rojaki vZDA, prav tako smo dobili nekaj poSiljk tudi iz Slovenije. Vsake knjige smo zelo veseli. Ker ste mladi, odliCno tudi obvladate elektronske me-dije, kar vam je lahko v veliko oporo pri ohranjanju stikov s sorodnimi druStvi po svetu in raznimi ustano-vami matifne domovine. Vam to pomaga pri ohranjanju narodne zavesti, kulture in jezika? Pozdrave in Cestitke dobiva-mo z vseh koncev sveta. Veseli smo, da naSa Palma povezuje Slovence od Rusije pa do Argentine in od Kanade pa vse do Avstralije. Vse, ki bi se nam radi pridruzili ali veä izvedeli o naSih pobu-dah, vabimo, naj nam piSejo na elektronski naslov: klub-slovencev@aol.com. Tako boste obveSCeni o naSih sreCanjih, dogodkih in no-vicah priblizno vsaka dva tedna. VaS klub promovira tudi tu-ristiCno in gospodarsko so-delovanje s Slovenijo. Kak-Sne cilje ste si zastavili? So Ze vidni kakSni sadovi teh prizadevanj? Namen kluba je predstavitev in ohranjanje slovenske kulture med Slovenci v ZDA in predvsem na Floridi. Radi bi predstavili lepote naSe domovine tudi naSim prija-teljem, sodelavcem in znan-cem, ki ne govorijo slovensko. Na ta nacin bi promovi-rali slovensko kulturo in tu-rizem ter omogoöli in po-speSevali gospodarsko sodelovanje s Slovenijo. Slovenijo in njeno kulturo ter naravne lepote bomo zaCeli javno predstavljati najprej na univerzah. Povezava bodo naSi Studentje, ki prihajajo sem na ekskurzije. Prva skupina Stirinajstih Stu-dentovjeze tu, naslednjapa bo priSla meseca aprila. Nam lahko kaj veC poveste o vaSem prvem sreCanju, pra- vi slovenski veselici, ki je bila novembra lani? Prvo srccanjc je mimo in veseli smo, da je bilo tako uspeSno. Udelezilo se ga je Cez 80 Slovencev; zbrali smo se z vseh koncev Floride. Prijetno smo bili prese-neCeni, ker so se nam pridruzili tudi Cla-ni ostalih slovenskih klubov. Kulturni program se je zaCel s slovensko himno in nadaljeval s predstavitvijo ciljev in name-nov naSe orga-nizacije. Vpro-gramu je sode-loval Phillip z Grenade; zai-gral je pesem V imenu ljubezni, ki jo je skom-poniral sam in zapel besedilo v slovenScini. Nastopila je tudi operna pevka Veronika, ki pri-haja iz Argentine in pripada ze drugi generaciji Slovencev: predstavila nam je in zapela slovensko ljudsko pesem. Za njo je stopil na oder Matej (www.okolisveta.com), ki je na svoji odiseji po svetu. Priko-rakal je na oder in z opisom svoje nenavadne pustolovSCi-ne spravil navzode vsmeh. Nato je vzel vroke kitaro in raz-grel publiko s svojim reper-toarjem pesmi. NaSa povezo-valka Maja je na koncu tudi zapela in zaplesala kot Senorita Margarita. Sledila je prava slovenska veCerja z golazem, joto in segedinom, ki so jo pripravi-le naSe mame Damjanajozi in Vesna. Posladkali smo se Se z orehovo in pehtranovo poti-co, jabolcnim zavitkom in prekmursko gibanico, ki so bili speCeni vpeäcah Kati, Erike, Paule in Marije. Vmes smo pi-li vino Traviata, ki nam ga je podarila Vinska Klet GoriSka Brda (www.aviawines.com) po zaslugi Franceta in Martine, za kar se vsem srCno zahvaljujemo. Proti koncu veCera smo imeli sreColov in seveda ples. Vmes nas je zabaval tudi Ervin. Res smo veseli, da je bilo prvo sredanje tako uspeSno. Naslednje sreCanje boste imeli 5. marca. KakSen je spored tega dne? Sredanje bo potekalo nekako takole: ob Sestih se bomo z.aCe-li zbirati. Sledil bo kulturni program, kjer bo po slovenski himni predsednik Silvester pozdravil goste in predstavil naüte naSega kluba. V kultur-nem programu bodo nastopa- li harmonikaSi iz sosednjega kluba SNPJ, naSi otroci ter ostali clani. Po pravi slovenski veCerji (golaz, klobase, jota) in potici bomo imeli sreColov. Nagrade so podarila slovenska podjetja. Predstavili bomo tudi naSo potujoCo knjiznico. Vmes bomo zaplesali na do-maco polko in valcck, pa tudi kakSen slovenski pop in rock se bosta sliSala. KakSne naüte Se imate za le-toSnje leto? In za naprej? NaCrti so veliki, saj imamo precej zamisli in zelja za naSo Palmo. Radi bi ustanovili pouk slovenSCine, saj je za to veliko povpraSevanja. Problem je, ker zivimo precej daleC drug od drugega in kernimamo pravih prostorov, kjer bi se lahko redno sreCevali in pou£evali. Na-slednji cilj je, da pripravimo gostovanje kulturnih skupin (gledaliSka igra ali literarni veCer). Za vse to potrebujemo veCja financna sredstva in pro-store. Ve£ pa lahko izveste, Ce si ogledate naSo spletno stran www.slovenskapalma.org. Danijel Devetak foto www.slovenskapalma.org Za bolj so komunikacijo manjsinskih strank z Republik) Slovenijo Damijan Terpin in Vladimir Smrtnik pri Janezu Krambergerju redsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu mag. Janez Kramberger je 16. februarja sprejel predsednika stranke Enotne liste v Avstriji mag. Vladimirja Smrtnika in dezelnega tajnika politifne stranke Slovenske skupnosti v Italiji Damijana Terpina. Pogovori so potekali v zvezi s potrebno vefjo vkljucitvijo osrednjih manjsinskib strank v komunikacijo med zamejstvom in Republiko Slovenijo. V zadnjem mandatu so se po mnenju sogovornikov slovenski drzavni organi pogovarjali izkljuCno s krovnimi organizacijami SSO-SKGZ oz. NSKS-ZSO. Enotna lista in Slovenska skupnost sta osrednji manjSinski politiCni stranki v Avstriji in Italiji in sta vidni tudi v politiCnem prostoru obeh sosednjih drzav, zato sta lahko pomemben dejavnik pri vzpostavljanju predvsem politiäiega sodelovanja med Republiko Slovenijo in obema sosednjima drzavama. Stranki Slovenska skupnost in Enotna lista med seboj dobro sodelujeta in sta ze izoblikovali skupna staliSCa in predloge v zvezi z reSevanjem nekaterih problemov slovenske narodne skupnosti v obeh sosednjih drzavah ter jih posredovali Komisiji DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. 24. februarja 2005 Kristiani in druzba NOVI GLAS PapezJanez Pavel II. prvic po vrnitvi iz bolnisnice sam nagovoril vernike "Biti naslednik sv. Petra je prizadevan je za edinost Cerkve! // nulo soboto prviC od zaCetka svojega papezevanja leta 1978 ni udelezil tradicionalne svete maäe, ki zaznamuje zac'etek po-stnega Casa pred najveCjim kräCanskim praznikom, Veliko noCjo. Papeza so 1. februarja letos zara-di tezav z dihanjem sprejeli v rimsko bolniänico, od koder so ga po desetih dnevih odpustili. Papezeva hospitalizacija je povzroäla nemir med verniki po vsem svetu in sprozila vrsto smiselnih in tudi nesmiselnih ugibanj o prihodnosti njegove-ga nacelovanja Cerkvi in tudi o tem, ali bi moral odstopiti s po-lozaja Petrovega naslednika. Sveti oce janez Pavel II. sicer ze nekaj let boleha za Parkinsono-vo boleznijo, ki ga je prikovala na invalidski vozi&k in zaradi katere vse tezje govori. Mnenje profesorice slovenskega jezika v Novi Gorici o romanu Alojza Rebule Aktualnost romana Nokturno za Primorsko za sedanji cas Vzadnjih dveh ätevilkah Oznanil, glasilu zupnij na obmoCju Nove Gori-ce, je bilo objavljeno tudi raz-miäljanje oz. mnenje o romanu Alojza Rebule z naslovom Nokturno za Primorsko, ki je lani izäel pri Mohorjevi druzbi v Celju. Avtorica prispevka je prof. Mimi Jelen, upokojena profesorica slovenskega jezika na novogoriäki gimnaziji. Uvo-doma je zapisala, da je omenje-ni Rebulov roman lepo brati iz dveh razlogov: ker smo Pri-morci in kristjani obenem. Pa tudi zato, ker naäi sosedi onk-raj meje gledajo zloglasni film Srce v breznu, ki sprevraca zgo-dovino, äe vedno boleco, pri-sotno v zavesti Primorcev. Prof. Mimi Jelen bralce spo-minja, da je tridelnost romana pogojena s tremi obdobji: s faäizmom, to je bil Cas, ko so cez Vipavsko dolino vräeli de-moni in je Nanos Cakal na kres v spomin na Bidovca, Marusica, Miloäa in Valencica, na obdobje druge svetovne vojne, to je bil Cas, ko je nemäka turkmenistanska divi-zija precesavala Trnovski gozd, in Cas po vojni. To je bilo sredi onega cudovitega maja, ko je povratnik iz Dachaua padel na kolena in poljubil most na reki Soä. Glavna pripovedna oseba je Florijan Burnik, ki pride kapla-novat v Borovje, v zgornji Vipav-ski dolini. Bil je predvsem vnet za slovenstvo. Bil je pravi Martin Cedermac, torej zvest Bogu, svoji zemlji in je-ziku. Zato mora v zapor v Köper, temu pa sledi se-demletna inter-nacija v Campo-bassu. Pozneje je izbral boj za na-rodno osvobodi-tev, obenem pa zavracal komunistiCno revolu-cijo za nov druzbeni red. Oeite k komunista Ferda, tudi lika v romanu, da je primorska duhoväCina nacionalistiCna, Florijan zavrne z utemeljitvijo: domoljubna je. Kako jasno raz-likovanje dveh pojmov, prve-ga z negativnim predznakom in drugega nesporno pozitiv-nega. Mimi Jelen se spraäuje, zakaj celo primorski zgodovi-narji nocejo razlikovati obeh pojmov, tudi na terminoloäki ravni ne. Avtorica opozarja, da so imena glavne sporoCilne r B'ffc / u ■ Foto JMP osebe Florijana in nekaterih drugih sicer le fiktivna, vendar to romanu ne jemlje zgodo-vinske sporocilnosti. Bralci romana pa vseeno prepoznava-mo v izmiäljenih imenih pra-va. V Florijanu Burniku mnogi vidimo duhovnika Filipa TerCelja, ki so ga preganjali faäisti, ustrelili pa komunisti 7. januarja 1946, in sicer nad Davco na Gorenjskem in ne na Primorskem. Vendar je veliko Ml drugih istovetnih po-drobnosti. Tako gre po vsej verjetnosti zgolj za prototip literarne osebe. V Florijanovem so-delavcu Ivanu, ki je bil v romanu pri koänji ustreljen, in to pred oc-mi dveh mladoletnih otrok, prepoznavamo Iva Brica, ki je dozivel v Dornberku 2. junija 1943 enako tragiCno smrt kot romaneskni Ivan. Prvi duhovnik in pisatelj, dru-gi kmet in prosvetni dela-vec, oba z duäo in sreem zapisana Bogu in narodu. Katoliäka Cerkev ju uvräCa med priCevalce za vero. Profesorica slovenäöne in slavistka Mimi Jelen, svoja prispevka o romanu Nokturno za Primorsko, objavlje-na v glasilu zupnij na ob-moCju Nove Gorice, zakljuCuje z naslednjimi mislimi: "V Casu, ko Ita-lijani praznujejo svoj dan spomina, je z nami Alojz Rebula z Nokturnom za Primorsko. Razkriva nam uso-do slovenskega naroda in Clo-veäke usode, ki se giblje v vse-prisotnem obeutju absolutne-ga. Zaradi prepriCljivosti umet-niäke pripovedi vemo, da zgo-dovine ne gre poenostavljati in iztrgati iz celote. Predvsem pa je ne svojevoljno razlagati na äkodo sosedov, Ce hoCemo v novem stoletju pozabiti Stare rane in ziveti v sozitju". M Mladim, mojim prijateljem in znancem! Zakaj ne bi bili zadovoljni, da smo kristjani? Kdor pu-sti, da ga Gospod v zivljenju doseze in stopi v njegovo srce, je skratka zadovoljen. Ne bodite preveC zaskrblje-ni s stvarmi ali okoliäCinami! Skrbite, da boste lahko naäli pravilo vaäega zivljenja, konkretna znamenja, s katerimi boste lahko z notranjimi oCmi brali Gospodo-vo prisotnost. Vzgajajte sami sebe k spreobrnjenju in k askezi, da boste znali premostiti nelagodje, da ste kot kristjani "mala Creda". Izrazajte se mirno in gotovo, radostno, ker zivite v svetu kot Kristusovi prijatelji in ker priCevanje ni neka povräinska in uspeäna propaganda, ampak je predvsem prepriCanje v drzi zahvale, da ste prejeli dar, blagostanje, ki ga je potrebno äiriti, oziroma radost, ki jo je treba izkusiti. IäCite Jezusa v vsakdanjem zivljenju: druzina, uCenje, delo, univerza so v prvi vrsti okoliäCine zivljenja, v ka-terih lahko sreCaä Gospoda. Ostanite zvesti molitvi, vsakodnevni jutranji in veCer-ni molitvi! Gradite srene in radostne poteze vaäega znaCaja, bodite odprti do srecanja in konkretne po-moci ljudem, ozivite vaäo inteligenco z zivimi mislimi o stvareh in svetu, razpolozite vase srce k ljubezni: lju-bezen je Bozji dar in je sluzenje vsem bratom in se- stram. V teh stvareh si kristjani zaigrajo zivljenje. Vi, mladi, Cutite in si zelo zelite, da bi vaäa vera pogna-la v zivljenju bratstvo med verujoCimi in neverujoCi-mi. Vi Cutite potrebo po bolj smiselnih odnosih z vse-mi, ki so oddaljeni od cerkvenih skupnosti. Tudi izkuSnja prostovoljnega dela je veCkrat priloznost za pomenljiva sreCanja, pristna telovadnica bivanjskih vprasanj, v kateri zivljenjska, temeljna vpraSanja po-stajajo plodna priloznost za poklice, kakrSni so lahko zakon, duhovniStvo ali redovniStvo. Zakaj se z vsem ponaSate, le ko je treba z naravno drzo veselja priznati oziroma ne skrivati, da ste verni, vam to ustvarja tezave? Zakaj raje ne pomislite, da je verjet-no "problem" tisti, ki lahko ima do vas kakSen predso-dek ali kako posmehujoCo drzo ali nerazumevanje? Vera je sad velike ljubezni; brez nje je ideologija. Ce je ljubezen prava ljubezen, potem terja konkretnost, terja delo. Zato je vera brez del lahko le lepa misel. Ljubezen in zivljenje izhajata iz nevidnega in noben clovek ju ne bo razumsko posedoval. Zato ne bojte se izpovedovati svojih del iz vere in ljubezni do Gospoda. Bodi pogumen, mladi prijatelj! 3. POSTNA NEDELJA 2 Mz 17,3-7; Ps 95; Rim l-2.5-8;Jn 4,5-42 Postni Cas ni samo pokora, ampak tudi naj-prej krstni katehumenat ali spomin oziroma priprava na krst. Danes beremo evangelij o Samarijanki, ki jo je sreCanje z Jezusom tako prevzelo, da je stekla v vas oznanjat vse, kar ji je Jezus po-vedal (Jn 4,28-29). Na Cetrtopostno nedeljo se bomo poglobi- li vpiemiSljevanje äudovitega ozdravljenja slepega üoveka, na peto postno nedeljo pa bomo strmeli nad najve£jim Cudezem, nad obuditvijo namreö Lazarja od mrtvih. Kar naSi mladi pri nedeljskem bogosluzju, pri sv. maSi berejo, nas prevzame zato, ker po njih govori sam Bog. In zato nas Bozja beseda more spreobrniti, prevzeti, na novo roditi (Jn 4,41.42; 3,3-4 nss). Apostol in evangelist Janez uporablja veC izrazov ali besed, ki pomenijo globoke re-snice. Tako tudi, ko govori o vodi pri vodnjaku v Samariji, misli na duhovno pijado, ki odzeja Clovekova najgloblja hre-penenja. To nam seze do srea posebno danes, ko se je zdelo za ogromno Stevilo ljudi v ju-govzhodni Aziji potresno bobnenje in i timen je razbesnelih voda kakor konec sve-ta in vesoljna sodba. Tako je moralo biti tudi ob vesoljnem poto-pu (1 Mz 7,11). Ognjen in zveplen dez nad Sodomo in Gomoro je straSno in neusmilje-no pokonöaval ljudi (1 Mz 19,24-29). Egipäanom ob izhodu Izraela je postalo Rdeöe morje zares kruta smrt (2 Mz 14,24.28). Nekateri se ob teh grozljivih dogodkih spraSujejo, kje da je Bog, ki ne poseze vmes, da bi reSil vsaj nedolzne. Toda prav tako Bog molö pri milijonih splavljencev, ki vemo, da jih ljudje oprav-Ijajo, in ne Bog. In Se, zakaj molö ob mi-lijonskih pokolih po svetu, Se posebej po Afriki? Toda, zakaj se ne postavi vbran Clovek? Saj se vendarponaSa s svobodno voljo ter s teh-niko, ki naj bi zmogla vse. Bog je sicer dal vroke Clovek u vse stvarstvo (1 Mz 2,19-20). Toda älovek zna svobodno voljo tudi hudo zlorabljati. Ceprav je pok-lican, da zBogom sodeluje, da naredi ta svet bolj CloveSki. Pa, glej, ljudje svet kvarimo, zastrupljamo, zlasti duhovno. Podobni smo bedaku, ki govori: "Ni Boga!" (Ps 10,4; 14,1; 116,11). Cepa Bog je, po njihovem ne vidi ali noCe videti naSe hudobije. Clovek je trdovratno zaljubljen vase. Ce se sreCa s pomanjkanjem, zzejo in lakoto, te-daj se zna z godrnjanjem spraviti ne le nad üoveka, v prvem danaSnjem berilu nad Mojzesa (2 Mz 17,3 nss), marveCzdvomi tudi nad Gospodom. Je podoben otrokom, ki jih Jezus navaja v evangeliju in ki tozijo, CeS da piskajo in pojejo, ne da bi zeli pozorno-sti s strani drugih (Lk 7,32). Toda BogpriCakuje od nas vsaj kozarechva-leznosti. Saj se nas je usmilil, ko smo bili Se slabotni, brezbozni in greSniki, po drugem danaSnjem berilu (Rim 5,6.8). In daje vo-do, ki teCe v veCno zivljenje, ne samo greSni Samarijanki, ampak tudi nam in vsem greSnikom. Saj Bog noCe smrti kriviCnika, marveC da se spreobrne in zivi (Ezk 33,11). Od navadne vode Jezus preide k zivi vodi. Vztraja pri tem daru veCnega zivljenja, kljub temu in prav zaradi tega, ker smo ljudje uje- ti le v vidno, v blagostanje, v CloveSko. Jezuspozabi na svojo zejo in utrujenost, ker bi nas rad osvobodil za izpolnjevanje Bozje volje, za zivljenje po Duhu, za svet OCeta, za svet resnice. Zato potrpezljivo in vztrajno odkriva Oäetovo skrivnost, delo, ki ga mora dokoncati. Sv. Pavel bo zapisal v listu Rimljanom, da vse stvarstvo skupno zdihuje in trpiporodne boleöne; mipa zelj-no pridakujemo posinovljenje, odreSenje svojega telesa (Rim 8,22-23). Samarijanka in Samarijani ter apostoli se spraSujejo, kajpomeni jed in pijaCa, o kateri govori Jezus. To jim bo polagoma razode-to. Ker samo Bog ve, kaj je v Cloveku in kaj Clovek vnotranjosti spraSuje (Jn 2,24). Gotovo pa je, da Bog vsakega Cloveka ljubi in ga nam na n edo um 1 ji v naein nagovarja. Vsekakor tudi Samarijanka postane apostol, poslanec reSenja, Cetudi Se ne razume vsega. Samarijani pa vsi sreCni zadrzijo Jezusa pri sebi kar dva dni. Tako jim govori on sam, ne veC Samarijanka, in njegova ziva beseda. Ta jih je osvojila (Jn 4,5-42). Jezusova beseda lahko tudi pri nas osvoji mladega Cloveka za duhovniStvo, za sluzbo Besedi. Papez Janez Pavel II. je minulo nedeljo na Trgu svetega Petra v Vatikanu prviC sam nagovoril vernike, odkar je priSel iz bolniSnice, kamor so ga bili odpeljali zaradi hujäega vnetja grla in sa-pnika. Kot so porocale ti-skovne ageneije in Slo-venska tiskovna agen-cija, je sveti oce celotno besedilo nagovora ob tradicionalni molitvi an-gelskega CeSCenja prebral sam. S hripavim, a moCnim in odloCnim glasom je sveti oCe skoraj ne-prekinjeno govoril priblizno tri minute. Ob tem je znova nami-gnil, da bo kljub tezavam z zdravjem äe naprej vodil Cerkev, ko je dejal, da v svoji duäi äe posebno zivo cuti Jezu-sov poziv, naj "pazi na svoje ovCice". Ob prvem javnem nastopu po tednu dni je papeza navduäeno pozdravilo kakih deset tisoC ver-nikov, ki so se zbrali na Trgu sv. Petra. 84-letni papez je ob koncu molit-ve in nagovora s svojega okna äe posebej pozdra-vil slovenske in italijanske vernike: "Pozdrav romarjem iz Murske Sobote in Stranic v Slove-niji! Bogzvami!" Slovenske ro-marje je sveti oce pozdravil v slovenskem jeziku. Pred tednom dni je veäno pa-pezevega govora prebral njegov pomoenik. Sveti oce Janez Pavel II. se mi- NOVI GLAS Kristiani in druzba 24. februarja 2005 Skoraj sto let je uCakala s. Lucija, zadnja od treh pa-stirckov iz Fatime, ki se je prejSnjo nedeljo proti veCeru konCno spet znaSla v objemu "naSe gospe v belem". POGREB Na Portugalsko je legla tiSina, vse se je ustavilo; zaradi javne-ga zalovanja so zamrznili poli-tiCno volilno kampanjo, mnozice ljudi so se trle po cerk-vah, po televiziji so Crtali nere-sne oddaje. Kaj lahko povzroCi Car skrivnosti, nadnaravnega, smrt "malega" Cloveka, ki se ga je dotaknila Bozja roka! Poleg veC kot 40 Skofov, predstav-nikov oblasti, ministrov in ge-neralov ter neSteto Casnikarjev in snemalcev iz vsega sveta se je v torek, 15. t.m., po uliCicah portugalskega mesta Coimbre (150 km severno od Lizbone), kjer je s. Lucija zivela, zgrudilo nekaj tisoC ljudi z roznimi ven-ci v rokah, ki se niso utegnili ni-ti priblizati cerkvi, kjer je po-poldne potekal pogreb. Po vsem mestu so odmevale Ma-rijine pesmi in plapolali beli robCki v slovo najbolj znani re-dovnici 20. stoletja. Ze sedaj so se mnogi - kljub varnostnikom, ki niso imeli lahkega dela -skuSali dotakniti krste ali nanjo pripeti sliko bolnega sorodnika, saj je v oCeh ljudi tudi zadnja fatimska pastirica ze svetnica. Obred je vodil genovski nadSkof, kard. Tarcisio Bertone, ki je prinesel pokojnici sporoCi-lo njenega velikega prijatelja, sv. oceta Janeza Pavla II. Ze od meseca decembra je bila redov-nica hudo bolna, je povedal njen zdravnik, zadnje tedne vse SibkejSa, dokler ni ugasnila "kot plamenCek na sveCi". Zadnje dneve je odvraCala hrano in sa-ma priznala, da to svojo zrtev posveCa papezevi ozdravitvi. Njen obraz na parah je bil umirjen in skoraj pomlajen, prava ikona blazenosti; tezko je bilo misliti, da gre za 97 let sta-ro osebo. Kard. Bertone je povedal, da se je sv. oce Cutil mocno povezanega z njo; zlasti se je za-vedal, da ga je njena molitev podpirala v trenutkih najvecjib preizkuSenj in trpljenja. Bila je "ponizna in pobozna karme-liCanka, ... ki je vse svoje zivljenje ostala zvesta svojemu edinstvenemu poslanstvu". Pokopali so jo na samostan- Dne 13. februarja je v 97. letu starosti izdihnila Lucija de Jesus dos Santos Umrla tretja pastirica iz Fatime, ki je hranila tretjo fatimsko skrivnost skem pokopaliSCu, naslednje le-to pa naj bi jo prenesli v fatimsko svetiSCe. BIOGRAFIJA Lucia de Jesus dos Santos se je rodila v revni kmecki druzini v vasi Aljustrel 20. marca 1907. Bila je preprosta deklica, ki je gledala na svet z oCmi vere. Ko-maj 14-letna je stopila v samo-stan Vilar v Portu. Oktobra 1928 je naredila prve zaoblju-be, leta 1949 pa trajne. Leta 1948 je stopila v karmeliCanski samostan sv. Terezije v Coim-bri, kjer je z imenom Maria Lucia de Jesus e do Coracao Im-maculado ostala do smrti. Pra-vijo, da je v samostanu preje-mala ogromno pisem iz vsega sveta; za ljudi, ki se se zatekali k njej, je molila. Do zadnjega je imela odlicen spomin, rada je pisala, in to tudi na racunalnik. FATIMSKA PRDCAZOVAN[A Dne 13. maja 1917, sredi prve svetovne vojne, se je zacela njena velika "pustolovSCina", ko se ji je v Fatimi skupaj z bra-tranCkona Jacinto (1910-1920) in FranCiSkom Martom (1908-1919) med paSo prviC prikazala "gospa v belem". Prikazovanja so se nadaljevala vsak mesec do 13. oktobra istega leta, ko je 70 tisoC prisotnih videlo cu de/na znamenja na nebu: sonce je po-stalo velika srebrna ploSCa in se je zaCelo vrteti. Bili so hudi Ca-si, ki so otrokom prinesli tudi veliko gorja; Lucijo, ki je edina tudi sliSala Marijine besede, so med drugim tudi priprli. "NaSa M. aHB gospa" je Jacinti in FranCiSku napovedala, da bosta kmalu v nebesih, Luciji pa, da bo zivela dalje. Trem preprostim otrokom je razkrila tri skrivnosti; prva dva dela (objavljena sta bila leta 1937) - po interpretaciji Sv. sedeza - imata opraviti s strahovito vizijo pekla, s poboz-nostjo Brezmadeznemu Mariji-nemu srcu, z drugo svetovno vojno in z vizijo ogromne Sko-de, ki naj bi jo povzroCila Rusija CloveStvu s tem, da je odvrnila krSCanstvo in se oklenila komu-nisticnega totalitarizma. Leta 1917 - Se poudarjajo uradni va-tikanski viri - bi si nihCe ne mo-gel predstavljati vsega tega! TRETJA SKRIVNOST Dne 3. januarja 1944 je s. Lucija - na prigovarjanje cerkvenih vrhov - koncno le zapisala tudi tretjo skrivnost, ki je dolgo ostala najbolj sporna, sploh pa ena najbolj znanih in tudi med strokovnjaki zanimanje vz-bujajoCih. Njeno besedilo je bilo leta 1957 poslano Janezu XXIII., prebrali so ga vsi papezi in redki sodelavci, objavil pa ga je - ne brez resnih pridrzkov rimske kurije - Janez Pavel II.: v njegovem imenu ga je 26. ju-nija 2000 v mondoviziji prebral kard. Angelo Sodano. Tretja skrivnost govori o angelu z ognje-nim meCem, o "Skofu, oblegenem v belo," Skofih, duhov-nikih, redovnikih in redovni-cah, ki hodijo na visoko goro, na vrhu katere je stal kriz. Skof v belem je na poti hodil "sredi pol poruSenega mesta z negoto-vim korakom, pod tezo trpljenja in boleCin," in molil za umrle ljudi okrog sebe. Na vrhu gore je pokleknil in "skupina vojakov" ga je umorila "s streli in puSCicami"; za njim so tako umrli Se Skofje, duhovniki in redovniki ter preprosti ljudje, "pripadniki razliCnih druzbe-nih slojev". Ob krizu sta stala "dva angela s kristalnima zali-valkama v rokah, s katerima sta pobirala kri muCencev in z njo zalivala duSe, ki so se priblize-vale Bogu." Gre za apokaliptiCno vizijo, iz-razeno s simboli in je zato ni mogoCe brati na razumarski ravni. Kot prerokbo jo je mogoCe interpretirati samo potem, ko se je zgodilo, kar je napove-dovala. S. LUCIJA IN PAPEZl Pet papezev je imelo opravka s s. Lucijo, ki je v klavzuri prezi-vela 84 let. Pij XII. in Janez Pavel II. sta veCkrat posvetila Clo-veStvo Marijinemu Brezmadeznemu srcu, kot je Ona sama ze-lela. Pavel VI. je redovnico sreCal v Fatimi leta 1967, Wojty- r f r ft *1 Ä P . » fSrYr 9 i «k*. la pa jo je sreCal trikrat: leta 1982, ko se je v Fatimi zahvalil Mariji, ker je posegla in mu v atentatu reSila zivljenje, leta 1991, ob 10-letnici strelov na Trgu sv. Petra, in junija 2000, ko je razglasil za blazena Jacinto in FranCiSka. Sedanji papez je namreC videl v "belem Skofu" sebe, ki ga je 13. maja (istega dne se je Marija prvic prikazala v Fatimi!) 1981 ustrelil "sivi volk" Ali Agca. Ne Pij XII. ne Janez XXIII. ne Pavel VI. niso ho-teli objaviti tretje skrivnosti. Janez Pavel II. jo je hotel prebrati v bolniSnici Gemelli kmalu po atentatu, leta 2000 pa je bil mnenja, da so Casi zreli za njeno objavo, saj se je prerokba uresniCila, preganjanja totali-tarnih rezimov pa so se konCa-la. S. Lucija je umrla 13. dan v me-secu. Isti dan je Marija izbrala za prvo prikazanje, isti dan je iz-bral Ali Agca za atentat. NakljuCje? Z razliko od lurSkih prikazovanj, pravijo strokovnjaki, ohranja Fatima Se veliko skrivnostnih plati. Mar-sikdo se spraSuje, zakaj je Marija izbrala edino mesto na Zahodu, ki nosi ime po najljubSi Mohamedovi hCerki, liku, ki ima v islamskem svetu -zlasti med Siiti - podobno vlogo kot Marija. Kljub enigmatiCnim vpraSanjem je tezko trditi, da se ne bi na Portugalskem leta 1917 zgodilo nekaj velikega. Se najbolj zakrknjeni "svobodomisle-ci” so se spreobrnili ob pogledu na plesoce sonce oktobra 1917. Fatima vsekakor ostaja eden iz-med temeljnih krajev Marijinih prikazovanj, ki jih je Cerkev do-slej uradno priznala: 1. 1830 v Parizu ob padcu Burbonov in koncu t.i. Anden Regime, 1. 1858 v Lurdu ob zmagoslavju ateistiCnega pozitivizma, 1. 1917 v Fatimi tik pred sovjetsko revolucijo, 1. 1933 v Belgiji ob Hitlerjevem prevzemu oblasti. Nekako se zdi, kot bi Gospodar zgodovine v kljudiih zgodo-vinskih trenutkih zelel na po-seben naCin spregovoriti Clo-veStvu. Konec koncev ali ni najvecja fatimska skrivnost in obenem Cu-dez ta, da je v skoraj 90 letih ta kraj obiskalo na milijone ljudi, tarn molilo in notranje pre-novljeno poneslo nekaj milosti v svoje vsakdanje zivljenje? DanijdDevetak Ukmarjev pogled nad zvezde (2) Na smrtni postelji vprasa: Koliko je ura? KakrSno zivljenje, takäna smrt, pravi znani prego-vor. V veliko primerih to zares drzi. Zagotovo v primeru Jakoba Ukmarja. Navedel bom pricevanje pisatelja Alojza Re-bule iz knjige Jakob Ukmar, apostol sozitja (Trst 2000). Pro-fesor Rebula je bil v zadnjih letih se posebej blizu Jakobu Uk-marju, korigiral je njegovo predzadnjo in zadnjo knjigo, Mariologijo in Eshatologijo. O trenutku odhoda s tega sveta Rebula piäe: "V prvih oktobr-skih dneh leta 1971 zakljuä svojo knjigo o poslednjih receh. Cez mesec dni, 30. oktobra, zazna avtor prvo teh poslednjih reCi: med posluSanjem veCernih radij-skih poroCil ga obide slabost. Spravi se v posteljo in 2. no-vembra izdihne. Tudi njegove zadnje besede bi ne mogle biti bolj ukmarjanske: Koliko je ura?" Cas je skrivnost, v kateri nam je dano ziveti. Sv. AvguStin je dejal: Ce me vpraSaS, kaj je Cas, ne vem; Ce me ne vpraSaS, vem. Jakob Ukmar se je vse zivljenje dobro zavedal te skrivnosti. Kot ljubitelj in dober poznavalec astronomije je meril "vesoljski Cas", Cas planetov in zvezd. Za-nimali so ga predvsem Jupiter, Saturn, Venera. V astronom-skem observatoriju je skupaj z nekim astronavtom izraCuna-val toCnost predvidenega mrka ene izmed Jupitrovih lun, meril in izraCunaval je Venerine mene, leta 1937 je opazoval "kozmiCni pozar" in pet veCe-rov zapored eksplozijo prej ne-vidne zvezde Nove. Ukmar je bil tudi sicer obdarjen z darom Casa. Ze kot otrok je z rodnih OpCin po "Scali santi" (svetih stopnicah) hodil v Trst v Solo tako toCno, da so se kraäke mlekarice in zene z jerbasi na glavi, ki so hodile prodajat v mesto, ravnale po njem kot po uri. Vsak trenutek dneva je bil v njegovem delovniku toCno doloCen in ovrednoten. Tudi smrt, ki jo je v tistih oktobrskih dneh leta 1971 ze priCakoval, je priäla skoraj napovedana. Ni Cudno, da je, preden se je po-slovil, vpraäal: Koliko je ura? V knjigi Eshatologija, ki jo zeli-mo predstaviti, je dobrsen del posveCen prav skrivnosti smrti. Preden je knjiga izSla, jo je pre-gledal ljubljanski teolog, pro-fesor dogmatike, dr. Anton Str-le. Njegova ocena, ki je objavljena kot kratek predgo-vor, nosi datum: 10. novembra 1971, torej osem dni po smrti Jakoba Ukmarja in tri dni po njegovem veliCastnem pogre-bu, ki je priklical toliko ljudi kot jih je Trst malokdaj videl. Zal je dogmatik Strle iz knjige odstranil nekatere tipiCno ukmarjanske uvide v skrivnostni eshaton, zlasti kar zadeva ne-skonCno in nepredvidljivo Bozje usmiljenje in dobroto. Ti naj bi bili na robu herezije, kri-vega nauka. Na to se bomo Se veCkrat vrnili. V svoji oceni pa je Se posebej izpostavil vredno-st in enkratnost Ukmarjevega pisanja o smrti. "Posebno lepo poglavje", piSe Strle, "se mi zdi o smrti (nad 70 strani rokopi-sa), kjer je Se posebno mnogo zdrave in evangeljsko presijane zivljenjske modrosti" (Eshato- logija. str. 7). TeoloSki strokovnjak Strle se nato zaCu-di in zapiSe: "Naravnost obCu-dovanja je vredno, da je mogel ta moz v tako visoki starosti (Cez 93 let, op. ZS) napisati tako dobro, sveze in koristno delo... dobri moz, vneti spo-vednik in iskani duhovni vod-nik je hotel pomagati k resniC-nejSemu in vse globljemu krSCanskemu miSljenju in zivljenju premnogih danaSnjih strtih ljudi." Lepe in pomenljive besede dogmatsko natanCnega in velikega teologa. Tudi Ce ga bomo v prihodnje sreCevali "s Skarjami v rokah", kot cenzorja Ukmarjevega spisa, mu ne gre odrekati iskrenega in spoStlji-vega obCudovanja svetniSkega "dobrega moza, vnetega spo-vednika in iskanega duhovne-ga vodnika", Jakoba Ukmarja. Tudi teolog Strle, ki je vzgojil in teoloSko izobrazil cele gene-racije slovenskih bogoslovcev, je proti koncu svojega zivljenja postajal Cedalje bolj podoben Ukmarju: v preprostosti, v vz-trajni natanCnosti, v globoki in skoraj mistiCni duhovnosti. Kdo ve, Ce ni Jakob Ukmar po-stal celo njegov vzornik, iz "eshatona" pa najverjetneje tudi priproSnjik? Zvone Stmbelj Apostolsko pismo "Hitri napredek1 V ponedeljek, 21. t.m., so v Vatikanu predstavili zadnje apostolsko pismo Janeza Pavla II. z naslovom Hitri napredek. “Ne bojte se novih tehnologij! To so cudoviti pripomocki, ki nam jih je Bog dal na razpolago, da odkrivamo, uporab-Ijamo in spoznavamo resnico,” pravi papez v pismu, ki je v prvi vrsti namenjeno "delavcem pri sredstvih druzbenega obvescanja in zlasti vernikom, ki delujejo na tem pomembnem druz-benem podrocju”. Sveti oce, ki tudi sam uporablja internet, je se enkrat poudaril velik pomen tega sredstva, saj medmrezje “ne le omogoca dostop do virov za boljse informiranje, ampak tudi navaja ljudi k interaktivnemu komuniciranju.” Tudi Cerkev, navaja papez, uporablja na ustvarjalen nacin to sredstvo vevangelizaciji, vzgoji, notranji komunikaciji in upravljanju. Katoliski tisk, radio in televizija vsekakor ohranjajo svoj nepogresljivi pomen v sirsem kontekstu cerkvenih obcil. Sredstva druzbenega obvescanja so "dobrina, namenjena vsemu clovestvu,” se poudarja sv. oce. Zato je treba stalno iskati nove oblike, da bi - tudi z zakonskimi dolocili - jamcili pluralizem in omogocili soudelezenost vseh pri njihovem upravljanju. Sredstva druzbenega obvescanja pa so lahko v danasnjem svetu tudi glavno vodilo in vir navdiha za osebno obnasanje. To je ena izmed nevarnosti t.i. “globalizirane kulture”. V apostolskem pismu Janez Pavel II. tudi spodbuja, da bi vsi mediji ostali -kolikor je le mogoce - svobodni politicnih in gospodarskih pritiskov. V19 strani dolgem pismu papez kartrikrat ponovi: “Ne bojte se!” Ne smemo se bati novih tehnologij, pa niti tega, da se nam svet postavlja proti. Na koncu pa nas se svari: “Ne bojte se niti svoje sibkosti in nesposobnosti! Bozji Ucitelj je rekel: ’Jazsem zvami vse dni do konca sveta’.” Kratke Slovenska obcinska konzulta: za po(pre)imenovanje ulic Na goriski obcini se je 17. t.m. sestala slovenska konzulta, ki je posvetila pozornosttrem temam: slovenski toponomastiki in poimenovanjem ulic, trgu pred severno zeleznisko postajo in pobratenju Gorica-Nova Gorica. Gledetoponomastike konzulta poziva rajonske svete in drustva, naj izdelajo predloge in jih posredujejo konzulti in pristojni obcinski komisiji za toponomastiko. To velja predvsem za slovenske predele goriske obcine: Stmaver, Oslavje, Pevmo, Podgoro, Standrez in druge, v katerih prevec imen spominja na prvo svetovno vojno in ki v danasnjem evropskem prostoru nimajo smisla. Ulice naj se poimenujejo ali preimenujejo po zasluznih slovenskih ljudeh. Ze na sestanku je prislo do nekaterih predlogov: v ulici sv. Ivana naj se prostor pred istoimensko cerkvijo poimenuje po dr. Francetu Mocniku, v Standrezu pa po Franu Erjavcu, Andreju Marusicu, Josipu Kosovelu in Andreju Budalu. Konzulta predlaga, da bi poimenovali tudi slovenske vrtce v obcini in slovenski solski center po nadskofu F.B. Sedeju. Gledetrga pred severno zeleznisko postajo je konzulta mnenja, da mora ta prostor dobiti ime, ki naj bo skupno. Konzulta tudi poziva obcinsko upravo, naj zacne postopek za pobratenje Gorice z Novo Gorico. Naslednja seja konzulte bo v zacetku marca in bo posvecena kulturni politiki obcine. Prisoten bo odbornik Claudio Cressati. Obcinska konzulta se bo sestala tudi s slovensko pokrajinsko konzulto. SD Soncnica: tretje predavanje V sredo, 2. marca, bo ob 20.30 v domu Franc Mocnik ob cerkvi sv. Ivana v Gorici govoril Simon Spazzapan na temo Kaditi? Ne, hvala. Tudi malo kajenja zelo Skoduje. Gost niza predavanj, ki jih prireja Skupnost druzin Soncnica, je goriski rojak, ki pa zivi v Pordenonu, saj je zaposlen na drzavnem institutu za rakasta obolenja (CRO) v Avianu, obenem je tudi direktor hospica Via di Natale. Je avtor stevilnih clankov v uglednih evropskih in ameriskih revijah in organizator mednarodnih medicinskih simpozijev. Na gorici drevo raste Na Valentinovo, 14. t.m., so v Kulturnem domu v Gorici predstavili dokumentarni film, ki je nastal v koprodukciji Rumitrskega jusa (kije bil uradno ustanovljen na isti dan lani) in Vitela, z naslovom Na gorici drevo raste. Zrezirala ga je Vesna Flumar, ki je tudi avtorica besedila. Film vsebuje posnetke dvigovanja mlajevstreh dosedanjih natecajev Naj goriski mlaj in prizore, ki so jih posneli lani jeseni v blizini Cepovana, kjer so Rumitarji s pomocjo domacinov in znancev iz Dragovice ozivili stari obicaj zaznamovanega drevesa. 0 omenjeni navadi je spregovoril Pavel Medvescek. Gre torej za lepo pobudo, ki ohranja spomin in vrednoti lep slovenski obicaj. Gostovanje v Smartnem pri Paki: Stara garda spet odlicna Spisek uspesnih gostovanj na odrih v vecjih ali manjsih krajih Slovenije se za dramski odsek PD Standrez neustavljivo daljsa iz tedna v teden. V soboto, 19. t.m., so bili Marko Brajnik, Bozidar Tabaj in Majda Zavadlav v gosteh v Smartnem pri Paki blizu Velenja. Tja jih je v staro, a zelo akusticno obcinsko dvorano povabilo Kulturno drustvo Smartno, ki letos slavi stoletnico obstoja. V njem poleg pevskega zbora, baletne in folklorne skupine ter pihalnega orkestra ze 30 let plodno ustvarja tudi dramska skupina Gledalisce pod kozolcem, ki je vdomacem kulturnem hramu organizirala abonmajsko sezono petih predstav ljubiteljskih gledalisc in vanjo vkljucila tudi standreski dramski odsek po njegovi blesceci uveljavitvi na 43. izvedbi Linhartovega srecanja z odrsko postavitvijo dela Aida Nicolaja Stara garda v prodorni reziji Janeza Starine. Predstava, ki je na premieri in ponovitvah segla do dna duse vsakega gledalca in orosila marsikatero oko, je povsem osvojila tudi sto deset abonentov in mnogo drugih priloznostnih gledalcev, ki so napolnili dvorano v Smartnem ter ob burnem ploskanju veckrat priklicali na oder nasetri vrhunske ljubiteljske igralce. Le-teje kot vselej spremljala vsa zakulisna ekipa, brez katere bi se gostovanja ne mogla uresnicevati. Med prevzeto publikoje bil tudi reziserJoze Kranjc, kije pred casom gostoval v Standrezu z dramsko skupino iz Vrbja. Po ogledu predstave je standreskim izvajalcem zaupal, da je njihova Stara garda mnogo boljsa, kot si jo je predstavljal po opisu tistih, ki so si jo ogledali na Linhartovem srecanju. Ta nastop je dramskemu odseku PD Standrez omogocil obetajoco navezo z novim kulturnim drustvom in gledalisko skupino iz maticne domovine, ki bo prej ali slej prav gotovo prisla v goste v Standrez, in upati je, da se bo novi umetniski stik prelevil v trajno kulturno izmenjavo in prijateljsko povezovanje med sorodnima drustvoma. IK T'J oris Pahor je velik kulturnik in velik JLJ Clovek," je v Cetrtek, 17. februarja, uvedel svoj poz-drav na PreSernovem dnevu v obCinskem gledaliSCu trziSki zu-pan Gianfranco Pizzolitto, ki je trzaSkemu pisatelju poklonil zgodovinski mestni peCat. Na proslavi ob dnevu slovenske kulture, ki jo je priredilo dru-Stvo Trzic v sodelovanju z obCin-sko upravo, je bilo mogoCe "dihati" res prijetno vzduSje ne le spoStovanja razlicnib jezikov in kultur, ampak tudi tvornega sozitja in sodelovanja. V prvi vr-sti so poleg zupana med drugi-mi sedeli pokrajinski odbornik Marko MarinCiC, predsednik trziSkega obcinskega sveta Fabio Del Bello in obcinski odbornik Stefano Piredda, podzupan obcine Doberdob Nordio Ger-golet in odbornica za kulturo Daniela KlanCiC. Po uvodnem pozdravu Clanice druStva Trzic Barbare UrSiC je Pizzolitto povedal, da z veseljem daje Pahorju prestizno priz-nanje, saj gre za Cloveka, ki je z veliko drzavljansko zavzetostjo znal opisati grozovito izkuSnjo vojne in lagerja ter obenem do-stojanstvo vsake osebe, zaradi Cesar je treba njegovo zivljenj-sko sporoCilo "ohranjati in §iri-ti". Delati moramo za sozitje: "V to verjamemo," je pribil. Trzic sicer ni mesto ob meji, toda prihod pripadnikov razlicnih narodnosti v zadnjih letih "tve- ga postavljati nove meje v nas. In danes smo tu, da bi se uCili jih presegati." Pisatelj se je zu-panu iskreno zahvalil za odliko-vanje "tako simpati enega in po-membnega mesta"; pomemb-nega zato, ker je odprto do Slo-vencev, tudi ko se skuSata netiti mrznja in sovraStvo med naro-doma, ki zelita ostati prijatelja. "Ko bi vsi gledali v prihodnost tako, kot to delate vi, bi Evropa res postala to, kar upamo, da bo postala." S slovenskim petjem je vecer oplemenitil zbor Vox 13 iz Kam-nika. Pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika, enega naj mlaj Sih in najbolj obetavnih slovenskih dirigentov, so odlicni pevci pok-lonili navzoCim domiseln re-pertoar s slovensko himno, dve-ma samospevoma, ljudskimi in umetnimi pesmimi. Prof. Tatjana Rojc je o trzaSkem pisatelju povedala, da je izjemen priCevalec naSega Casa. Njegov opus se osredotoCa na zivljenje trzaSkega slovenskega mestnega Cloveka, ki je ostal trdno zave-zan slovenstvu. "Njegova bese-da je jasna in Cista." Dela so bi-la pri prestiznih zaloznikih pre-vedena v nemSCino, francoSCi-no, angleSCino, katalonSCino in italijanSCino, o njem so pisali najprestiznejSi evropski Casopi-si. UpraviCeno ga lahko imamo za enega najviSjih izrazov slovenske knjizevnosti in obenem za klasika evropske literature. Njegovo zivljenje je CloveSko in intelektualno priCevanje o zlu, ki so ga v 20. stol. prizadeli trije totalitarizmi. Diktature ga niso strle; z zivljenjsko moCjo in meCem besede se jim je upiral. Beseda namreC lahko vrne zivljenje in dostojanstvo sen-cam tistih, ki se niso vrnili. "Med faSizmom smo bili veC kot samo ponizani in razzalje-ni," je povedal avtor, potem ko je NataSa FerletiC prebrala nekaj odlomkov iz njegovih del. "Imeli so nas za stenice, ki sploh nimajo svojega jezika." Mi pa smo prevajali ZaroCenca in Dekameron; to je bilo pravo "kulturno maSCevanje." Pahor je spregovoril tudi o svoji reviji Zaliv, s katero se je boril za reSevanje slovenske identitete in proti "tretji" diktaturi. Problem je koCljivtudi danes, je dejal, ko ima italijanska desnica v "krip-tofaSistiCnem ozraCju" neevro-pske teznje. "PoSteno bi bilo, ko bi minister Fini povedal tudi v Ljubljani, kot je storil v Jeruzale-mu, da je faSistizem zlo.” DD Dan slovenske kulture v Rupi Zavedanje lastnih korenin Prosvetno druStvo Rupa-PeC je priredilo 16. t.m. v druStvenih prostorih prijetno proslavo ob dnevu slovenske kulture. VeCer je uvedlo petje meSanega zbora Rupa-PeC, ki ga vodi Zdravko KlanjäCek. Slavnostni govornik je bil letos Casnikar Vlado Klemäe. Praznik kulture je priloznost, da premi-slimo naäo polpreteklo zgodo-vino, da pretehtamo sedanje stanje in spregovorimo o tem, kar nas povezuje in zdruzuje, je rekel. Cez dobra dva meseca bo minilo 60 let od konca druge vojne, ki je prinesla veliko na- silja, gorja in trpljenja. Kako da-leC v Casu in kako blizu v naäi zavesti so ti dogodki, se je vpraSal KlemSe: kako so pove-zani z danaänjim zivljenjem? "Kultura je osnovni element na§e biti, ... kultura je naCin zivljenja, ... zavedanje lastnih korenin." Dogodki zadnjih me-secev silijo v razmiäljanje o bist-vu dojemanja kulture tudi v nasi mali skupnosti. Zaskr-bljujoCih razlogov je veliko, saj se stopnjujejo pritiski na pri-padnike slovenske narodnostne skupnosti. Prepogosto tudi sa-mi - "zaradi lagodnosti, egoiz-ma, otopelosti ali drugih razlogov" - ne znamo na najbolj Si naCin odgovoriti na vpraäanje, ali zelimo biti in ostati to, kar Dan slovenske kulture v Doberdobu Glasba in verzi o kraski gmajni Februar je za Slovence v pr- vi vrsti mesec, posveCen naäi kulturi, ki jo pooseblja njen najveCji pesnik France PreSeren. V tem obdobju se na-vadno v vsaki Se tako majhni va-si spomnijo tega posebnega do-godka s skupnim trenutkom, ki v krajevni kulturni center privabi Stevilne vaSCane. Doberdobci so praznik slovenske kulture letos skupno proslavljali v petek, 18. februarja, v zupnijski dvorani v Doberdobu. Prireditev sta organizirala Godba na pihala Kras in SKD Hrast, sodelovala pa so vaSka druStva, ki ze desetletja tkejo kulturno zivljenje na zahodnih obronkih Krasa. VeCer je bil posveCen predvsem matiCni vasici in kraSkim plano-tam, ki jo obkrozajo. Posamezne glasbene toCke so se namreC pre-pletale z verzi domaCina Cristia-na LavrenCiCa, ki so opevali do-maCo apnenCasto pokrajino, in mislimi o doberdobski kraSki gmajni. Verze je obCinstvu poda-la Mateja Cernic. Koncert ob dnevu slovenske kulture so odprli otroci ZaCetniSkega otroSkega zborCka iz Doberdoba pod vodstvom Mateje Cernic. StarSe, sorodnike in vse posluSal-ce so razveselili z otroSkima pri-redbama. Car instrumentalne glasbe sta obCinstvu razkrili Alenka AdamiC na saksofonu in Katja LavrenCiC na klavirju. r r’.m j « lö'iiSfÄ|Ä ||| d vtä • V-! NOVI Gonska glas Vsak preberite svezi slovenski v Pisatelj Boris Pahor prejel mestni pecat Trzica Poklon "velikemu kulturniku in cloveku" Dan slovenske kulture v Trzicu Foto Bumbaca smo. KlemSe se je spomnil sve-tlega lika Stanka Vuka, ki je "z neverjetno moCjo izpovedal svoje hotenje, svoje dojemanje in svojo iskreno ljubezen in na- vezanost na ta prostor, na te ljudi, na to kulturo," in pa na Edvarda Kocbeka, "ki se mu po desetletjih pozabe vraCa mesto v kulturni in politiCni zgodovini slovenskega naro-da". Tudi danes moramo za kulturo kot vrednoto kaj zrt-vovati. Kot skupnost "potre-bujemo enotnost, pokonC-nost, dostojanstvo in samo-spoStovanje." VeCer, ki ga je povezovala Majda KlemSe, se je nadalje-val z recitalom mladih Cla-nov drustva o liku Edvarda Kocbeka ob 100-letnici nje-govega rojstva. Recitirali so LuCka TomsiC, Manuel Ko-vic, Tanja Kovic, NataSa Oz-bot, Martina Quaggiato in Katja BatistiC. Recital je s svojo kitaro obogatila Martina Gereon, veCer pa sta sklenila go-dalni kvartet Weber in solist-klarinetist. ObCinstvu sta predstavili slovenske in tuje avtorje. Gostje veCera so tokrat bile Irina Perosa, Zinaj-da KodriC, Sara Bembi in Meta Stare, Clanice kvarteta flavt z Glasbene matice z dvema sklopoma francoskih skladb. Vokalno glasbeno podlago veCera sta ustvarila dva vaSka zbora. MoPZ Jezero je pod vodstvom Marija Pavlice izvajal Venturi- nijevo Kam, VodopivCevo KraSka jesen ter SnikaSiCevo Mlinar. VeCer je sklenil MePZ Hrast pod tak-tirko Hilarija LavrenCiCa. V slovo so doberdobski pevci in pevke zapeli VrabCevo Kre-sno jutro in Le-biCevo Vem, da je priSla pomlad. Po sklepnih zahvalah so doberdobski pevci in pevke kot zadnji pozdrav obCinstvu zapeli VrabCevo Zdravljico. Praznik slovenske kulture je tudi v doberdobsko zupnijsko dvorano privabil Stevilne posluSalce kot dokaz o sploSni obCutljivosti ljudi na pomembne kulturne dogodke v matiCni vasi. NOVI GLAS Prvo predavanje Skupnosti druzin Soncnica Meje pomagajo rasti Oenem najtezjih delov vzgoje, postavljanju meja, je 16. tm. sprego-vorila mag. Marinka Pahole, ki se ukvarja v Ljubljani s psiho-dramo mladostnikov in odra-slih. V uvodu je poudarila, da je postavljanje meja danes prav-zaprav problem starSev. Ti jih tako tezko postavljajo, ker imajo obCutek, da s tem ni-majo radi svojih otrok. Vendar otrok potrebuje mejo, ker se le ob njej lahko odloca in je meja neka loCnica med njegovo svo-bodo in svobodo drugega. Psihoterapevtka je obravnava-la tri vrste vzgoje: avtoritarno, permisivno in vzgojo za odgo-vornost. Zelo ostro postavljena meja pri avtoritarni vzgoji ne daje otroku moznosti, da bi se uc'il sam odlocati. Ko bo pritisk nad njim prenehal, se bo pokazala Sibka stran take vzgoje: otrok ne zna preudarno izbirati. Fa-sciniran bo od tega sveta in zivljenje bo zajemal z veliko zli-co, ker zivljenju ne vidi "v no-tranjost". Imel bo velike teza-ve. Permisivna vzgoja, ki ima v ozadju filozofijo "naj imajo otroci to, Cesar mi nismo ime-li", je v resnici mehka oblika agresivne vzgoje in prav tako Skodljiva kot prva. Razvajen otrok, ki dobi vse, ne da bi se potrudil, bo kmalu dozivel, da v svetu tako ne gre. Zato se bo v druzbi cutil izkljucenega, ne-sposobnega in nesamozavest-nega. Predati take otroke svetu je agresija in kaze na nesposob-nost in neodgovornost starke v. Poleg tega imajo taki otroci obciitek, da niso ljubljeni in da Foto Bumbaca so zapuSCeni, zatekli se bodo v droge in druge lazne potrebe, kjer se jim bo paC zdelo, da so sprejeti. Meja naredi odnos obvladljiv. Prostor svobode, ki je za otroka majhen, se bo z leti postopno veCal do mere, kolikor jo bo znal odgovorno ziveti. Staräe naj ne bo strah postavljati meje, naj bodo pa argumenti-rane in logiCne. Hkrati naj otroka seznanijo s posledicami. Postavljeno mejo je treba po-tem tudi neizprosno braniti, ko ob prestopu otrok-mladostnik moleduje. Naj pa le-ta vedno zazna, da ga kljub neodobra-vanju staräi imajo radi. Vzgoja z mejami je torej vzgoja za odgovornost. Pri taki vzgoji si starSi ne lastijo otrokovega problema, ampak se z otrokom usedejo in pogovorijo o njego-vi reäitvi, povedo svoje vidike in mozne izhode, a odloCitev naj bo otrokova, ker je problem njegov in ga vidi s svojega sta-liäCa. Dopustiti je treba, da otrok naredi napake in dozivi neprijetne posledice. Naj se uCi na stvareh, ki niso tako po-membne. Ob meji se otrok nauä kritiC-nosti. NauCi se sprejeti doloce-ne omejitve in omejenosti (bo-lezen, razveza starSev, druge tezave) in ziveti znotraj nekega okvira svobodo, ki ima mejo. Ce gremo skupno z otrokom skozi nek problem, gradimo odnos z njim in njegovo zau-panje v nas. Nauäl se bo, da ga bomo podprli, ko bo potrebo-val. Sokrat je vzgojo ponazoril z odprto dlanjo, ki obdrzi pesek. Vzgoja je torej kot odprta dlan, v kateri je prostor za svobodo in hkrati meja, ki daje varnost in oporo. HarjetDomik V duhovniji sv. Ivana v Gorici 25. in 26. februarja bo duhovno obnovo vodil msgr. Alojz Uran, 27. februarja pa bo srecanje s Francetom Cukjatijem Petek, 25. februarja: ob 19.30 masa in nagovor; ob 20.30 srecanje s starsi, starimi starsi, vzgojitelji, kateheti (krscanski pristop vzgoje). Sobota, 26. februarja: od 8.30 do 12. ure obisk bolnikov; od 15. do 16.45 srecanje z goriskimi skavti (volcici, izvidniki), birmanci, prvoobhajanci; ob 17. uri srecanje s kulturnimi delavci; ob 18.30 kateheza mladih - predstavitev Svetovnega dneva | mladih v Kölnu; ob 19.30 masa nagovor; po masi druzabnost. Nedelja, 27. februarja: pri masi ob 10. uri bo prisoten France Cukjati, predsednik drzavnega zbora Republike Slovenije; ob 11. uri srecanje na temo: Kaj lahko pricakuje kristjan od politike in politika od kristjana? P.S.: veCerni maSi v petek, 25., in soboto, 26., bosta ob 19.30, tako da se ju bodo lahko udelezili tudi trgovci. OproSCamo se Starejsim osebam, ki jim kasnejSa ura manj ustieza. Prosimoza razumevanje za skupno dobro in blagor. PrisrCno vabljeni! Vimenu mestne duhovnijep. Mirko SLOVENSKO STALNO GLEDALISCE Gostovanje Mestnega gledalsca ljubljanskega Reko Lundim VEDNO SE KDO IZGUBI Rezija: ZVONE SEDLBAUER Sodobno finsko besedilo o islcanju poti v zivljenju, na kateri se "vedno kdo izgubi" Ponedeljek, 28. februarja 2005, ob 20.30 Red A, B in T Kulturni center L. Bratuz (Drevored 20. Septembra 85) OBVESCAMO CENJENE ABONENTE, DA BO ZARADI ZRUZENIH ABONMAJEV IZBIRA SEDEZEV PROSTA! Avtobus vozi po obicajnem voznem redu. Obcni zbor sekcije SSk za Steverjan Sekcija pred novimi preizkusnjami in izzivi cetrtek, 17. februarja 2005, je v Sedejevem domu potekal obCni zbor Steverjan ske sekcije stranke Slovenske skupnosti. Poleg ätevilnih Clanov so se seje udelezili tudi prijatelji in somiSljeniki iz drugih krajev na GoriSkem. Vodstvo obfinega zbora je po soglasni izvolitvi prevzel dol-goletni Clan sekcije Simon Komjanc. Uvodnim besedam predsednika so sledili razliCni pozdravi. Kot prvi je spregovo-ril predsednik Steverjanske sekcije SSk Branko Tercic, ki je to-plo pozdravil vse prisotne. Sle-dil je pozdrav zupana Hadrija-na Corsija, ki je pohvalil vse Clane stranke, ki se redno se-stajajo in pozrtvovalno spremljajo delovanje obfiine; svoj poseg je osredotoCil na nekatere pereCe probleme da-naSnje globalizirane druzbe, npr. zdrahe okrog druzbe Iris, ki se brez dvoma neposredno dotikajo tudi Steverjanske skupnosti. Svoj pozdrav so prinesli tudi dezelni predsednik SSk Drago Stoka, za goriSko pok-rajinsko tajniStvo SSk pokrajin-ski svetovalec David Grinove-ro, predsednik sovodenjske sekcije SSk Julijan Caudek. Stoka je podcrtal pokoncnost stranke SSk, ki ne kloni nobe-nim politicnim in drugim in-teresom ter ima za cilj ohrani-tev in ojacitev obzorij edine slovenske stranke v Italiji. Gri-novero je podcrtal pomen trd-nega jedra Steverjanske sekcije: neprekinjena aktivnost sekcije je vidna in naj bo vsem osta-lim organizacijam za zgled. Caudek je izpostavil dejstvo ohranitve narodne identitete in pa teritorialnosti, kar je za celotno skupnost izjemne vaz-nosti. Predsednik obCnega zbora je prebral telegrama, ki sta ga poslala dezelni svetovalec Mirko Spacapan in pok-rajinski predsednik SSk za GoriSko Ivan Cernic. Nato je pre-pustil besedo tajniku Steverjanske sekcije, Ivanu VogriCu, ki je s svojim posegom osvetlil celotno delovanje sekcije od zadnjega obcnega zbora, ki je potekal 11. novembra 2001, vse do danes. Sekcijo cakajo torej nove preizkuSnje in izzivi. Besedo je nato prevzel odbor-nik na goriSki obCini ter dezelni tajnik SSk, Damijan Terpin, ki je pohvalil celotno sekcijo, ker je znala privabiti mlade ter tako pripomogla k razvoju po-liticnega delovanja v Steverja-nu. Dotaknil se je tudi SirSih tem, med temi spodbudno naklonjenost novonastale vla-de RS do stranke SSk. Soglasno je bil izvoljen tudi novi odbor, ki ga sestavlajo Rinaldo Dorni, Boris Hladnik, Alojz Ivan in Jurij Hlede, Ga-brijel Komjanc, Ivan Maraz, Darko Miklus, Ivan MuziC, Mirko Muzina, Izidor Princic, Edi Skok, Branko Tercic, Janez Terpin, statutarni Clani odbora so kandidati lipove vejice na zadnjih obdnskih volitvah, v nadzorni odbor pa so bili po-trjeni Roman Di Battista, Marino Humar, Simon Komjanc. SreCanje se je zakljuCilo z eno-minutnim molkom v spomin na pokojno Anko Cernic. MD Rqzpis 5. srecanjo Zlata grla Mladinski pevski zborVrhsv. Mihaela razpisuje 5. Srecanje otroskih in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2005. Revijalni del srecanja bo v soboto, 9. aprila 2005, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, tekmovalni del pa v Kulturnem centru Lojze Bratuz v nedeljo, 10. aprila, ob 16.30. Na srecanju lahko nastopijo naslednje zasedbe: - otroski zbori, v katerih pojejo pevke in pevci, rojeni v letih 1994-1998 (osnovnosolci); v zboru lahko 15% pevcev presega starostno omejitev; - mladinski zbori, v katerih pojejo pevke in pevci, rojeni 1.1991 in mlajsi (srednjesolci). Zbori morajo pred nastopom predloziti seznam pevcev z rojstnim datumom. V zboru lahko 15% pevcev presega starostno omejitev. Srecanje bo potekalo v kategoriji A (tekmovalni del) in B (revijalni del). V revijalnem delu lahko nastopa vsak zbor. Program naj obsega dve pesmi slovenskih skladateljev po lastni izbiri. Spremljava po zelji. Program za tekmovalni del: obvezna pesem za otroski in obvezna za mladinski zbor. Poleg tega naj pevovodje izberejo se dve pesmi slovenskih skladateljev po lastni izbiri; izvajanje je mozno “a cappella’’ ali s klavirsko spremljavo. Posebna komisija bo ocenila zbore, ki tekmujejo, in dodelila nagrade. Podeljena bodo tudi priznanja. Vpisni rok: najkasneje do 5. marca 2005. Pisna prijava mora vsebovati: uradno ime pevskega zbora, vrsto zasedbe, postni naslov, predvideno stevilo sodelujocih, opredelitev, v katero kategorijo se zbor prijavlja (A ali B), program nastopa. Prijave posljite po faksu (0481882488). Za dodatne informacije se lahko obrnete na tel. 333 1706760 (ga. Nerina). Obvestila SirSi odbor ZSKP se bo sestal v cetrtek, 24. t.m., ob 20.30 na sedezu v Gorici. SKRD Jadro skupaj z Vecnamen-skim trziskim srediscem in ob-cinsko odbornistvo za kulturo organizirata vecer, posvecen Sre-cku Kosovelu. Petek, 25. t.m., ob 20.30 v obcinski palaci v Ronkah. Naslednja otroSka urica v Feiglovi knjiznici bo v pon., 28. t.m., ob 17.30. Dijakinje liceja Gregorcic bodo izvajale delo: Prijatelj in pol. DruStvo slov. upokojencev za Gorisko sporoca, da je za izlet v Gonars, vilo Manin in Pordenon 8. marca se nekaj prostih mest. Vpis na tel. 0481882024. Novi glas vabi na potovanje po sledeh sv. bratov Cirila in Metoda na Cesko, Moravsko in Slovasko z avtobusom od 17. do 24. maja 2005. Pri vpisu akontacija 200,00 evrov. Na upravi (0481 533177) informacije in programi potovanja. Pohitite! Strukelj Kovic 20,00; Vida 15,00 evrov. Ostali darovi prihodnjiC. Cestitke Praporscak dela Irena Bednarich je uspesno zakljucila univerzitetni studij na pariski grande ecole Sciences Po Paris (IEP). Dr. Ireni prisrcno cestitamo in ji zelimo, da bi njena delovna kariera bila plodovita in pol na zadoscenja. Mama Sonja, tata Slavko in sestra Kristina. RADIO SPAZIO 103 Slovenske oddaie (od 25.2. do 3.3.2005) Darovi Za Novi glas: Anica Pirc 22,00; ob nabirki za katoliski tisk: zupnija Sempolaj 215; zupnija Zgonik 120.00 evrov. Za misijone: N.N. za lacne otroke v misijonu nase skofije na Slonokosceni obali 100,00 evrov. Zamisijon p. Dina v Dehliju 50,00 evrov. Za revne otroke: nabrali na pustni torek Petra Mosetti, Sara Devetak in Samuel Devetak 286,00 evrov. Za cerkev v Rupi: Ivica Rozic Koncut v spomin na Angelo Pahor 50.00 evrov. Za cerkev na Peci - za cvetje: Oliva Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu sfrekvencami za Gorisko 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsakdan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. Spored: Petek, 25. febnraija (v studiu Andrej Baucon): V diskoteki 103 z Andrejem: domace vize, zanimivosti in obvestila. - Iz krscanskega sveta. Ponedeljek 28. februarja (v studiu Andrej Baucon): Glasbeni listici z Andrejem: moderna glasba, zanimivosti in obvestila. Torek, 1. marca (v studiu Matjaz Pintar): Ali veste, da... glasbena oddaja z Matjazem. Sreda, 2. marca (v studiu Daniio Cotar): Pogled v duso in svet: Narod iri narodna zavest. - Izbor melodij. Cetrtek, 3. marca: zvocni zapis: Posnetki z nasih kulturnih prireditev. - Glasba iz studia 2. \X~ V KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ vabi na odprtje prodajne razstave UM IKI KARITAS Avtorje in dela, ki so nastala na 10. likovni delavnici na Sinjem Vrhu, bo predstavila Anamarija Stibilj Sajn. Na razstavi bodo tudi dela, ki so jih poklonili slovenski goriski umetniki. Kulturni center Lojze Bratuz cetrtek, 3. marca 2005, ob 18. uri PROSVETNO DRUSTVO PODGORA vabi na SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK POSEBNl GOST: Miroslav Kosuta SODELOVALl BODO: recitatorji domace dramske skupine, MePZ Podgora, moska skupina Akord in otroski pevski zbor. Zupnijska dvorana v Podgori, petek, 25. februarja, ob 19.30 uri Top/o vabljeni! 'S* SKUPNOST DRUZIN SONCNICA Predavanja 2005 Simon Spazzapan KADITI? NE, HVALA. TUDI MALO KAJENJA ZELO SKODUJE Sreda, 2. marca, ob 20.30 Dom Franc Mocnik, Gorica, ul. San Giovanni 9 SKPD FRANCISEK B. SEDEJ vabi ob dnevu slovenske kulture na proslavo PESEM JE NASE VESELJE Ob 30. obletnici rednega delovanja Otroskega in Mladinskega zbora F. B. Sedej nedelja, 6. marca 2005, ob 16. uri v Sedejevem domu v Steverjanu. Ob priloznosti bo na voljo jubilejna brosura POD POKROVITEUSTVOM ZDRUZENJA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IZ GORICE NOVI GLAS // Predsednika krovnih organizacij pisala zunanjemu ministru Pricakujemo, da nam boste priznali trpljenje, ki nam ga je povzroäl fasizem! ;; SpoSt. Gianfranco Fini, zunanji minister Repu-blike Italije! Slovenska kulturno - gospo-darska zveza in Svet sloven-skih organizaciji sta najbolj reprezen ta tivni organizaciji slovenske civilne druzbe v Italiji in povezujeta nekaj nad 300 organizacij, druStev in institucij manjSinske kul-turne, Sportne in gospodar-ske organiziranosti iz trzaSke, goriSke in videmske pokraji-ne. PriCujoCe pismo pa na-slavljamo na Vas v Casu, ko se pripravljate, da uradno obiSCete Slovenijo. Kot italijanski drzavljani slovenske narodnosti poz-dravljamo VaSo odloötev, da obiSCete sosednjo Slovenijo, kjer prebiva veCinski del slo-venskega naroda. Menimo, da bo lahko to dejanje uspeSno, kotso bili VaSi obi-ski v Izraelu, na Kitajskem in drugje. Ko ste sedaj namenjeni v Slovenijo, pa bi Vam zeleli pre-doCiti nekajproblematik, s katerimi ste gotovo seznanje-ni. Od Vas s stvarnim upanjem priCakujemo, da boste tudi napram Slovencem v Italiji in slovenskega naroda nasploh izpolnili tisto pot oGSCenja, ki ste jo opravili do zidovskega naroda in Izraela. Italijanski Parlament je do-loül Dan spomina in priznal trpeüm zasluzeno pozornost. Zato pricakujemo, da nam boste, vprizadevanju od-pravljanja grozot zgodovin-ske polpreteklosti, priznali trpljenje, ki nam ga je kot lju-dem in narodu povzroäl faSizem. Pri tem tudi mi opravljamo in bomo opravili potrebne in dasu primerne korake. Nadalje Vam moramo iskre-no povedati, da nikakorne moremo biti zadovoljni z iz-vajanjem zaSäitnega zakona za Slovence St. 38 iz leta 2001. V bistvu nam je konk-retno podrzavil le slovensko dvojeziCno Solo v Spetru Slo-venov v videmski pokrajini in nam zagotavlja doloäena sredstva za kulturo, ki pa so v bistvu vsako leto nizja. Z vsem ostalim ni niC, kajti do-loCeni ljudje in skupine naütno zavirajo proces pra-vic in pozitivne medsebojne integracije, ki bi moral biti danes povsem normalen in neproblemski. To ne bi sme-lo ve£ biti podroöje, ki opre- Fojbe so delo tistih, ki so se Solali v moskovski partij-ski Soli in delali po direk-tivah kominterne in Stalina. Revolucija, ki je v zadnjih dneh odpora nemSkega okupatorja pljusknila tudi pred naSe se-danje drzavne meje, je poteka-la pod vodstvom jugoslovan-skih komunistov v sodelovanju z italijanskimi. Gre torej za zloCin pod vodstvom kominterne. Gre torej za ideoloSko in ne za nacionalno obraCuna-vanje. Zgodovinarji in vladajoCi politiki, tako italijanski kot sloven-ski, poznajo Komuni-sticni manifest ter cilje in metodologi[o raz-rednega boja. Cudno, da Italija hoCe to zlo dejanje obravnavati kot problem odnosov med Slovenci in Italijani. To pa verjetno zato, ker je komunizem kot teorija in praksa propadel in krivec za fojbe ni veC nevaren. Slovenci pa smo Se tu, na svoji zemlji, v svoji drzavi, veCna napota osvajal-nim nacrtoni proti vzhodu. Drugo vpraSanje pa je, zakaj naSi vladajoCi politiki ne pred-stavijo pravih krivcev pobojev, saj se toCno ve, kdo je vodil vse vojaSke in civilne operacije v tistih dneh osvobajanja Trsta in Gorice. Zakaj naSi politiki do- Ob filmu Srce v breznu Za objektivno zgodovino (2) puSCajo, da pada Crni madez na Slovence, da nas pred-stavljajo kot barbare muCitelje, vampirje, ljudi najslabSe vrste? Zakaj ne znamo odpraviti te tezke zgodovinske more, kot so to opravili Nemci, pri katerih so krivci za zloCine nacisti? Zakaj naSa oblast noce povedati, da so za fojbe krivi komuni-sti ali "prejSnja oblast", v glav-nem isti, ki so zakrivili povojne poboje na slovenskih tleh? Ali je morda naSim vladajocim po-litikom pomembnejSa zaSCita ideologije preteklosti kot na-rodnih interesov? Torej je ideoloSko Se vedno pred nacional-nim. Z zagovarjanjem in opra vice van jem zloCinskih dejanj svet ne more spremeniti drugorazrednega odno-sa do nas, kakor ga pred-stavlja italijanska publi-citeta. VpraSanje fojb in vseh povojnih pobojev moramo razCistiti sami. Ne dovolimo, da nas bodo v to prisilili naSi okupatorji in raznaro-dovalci, in to opravili po svoje, v dolgotrajno Skodo naSemu narodu in drzavi. Tudi italijanske oblasti Se niso dokoncno razCi-stile s faSistiCno preteklostjo, niso obsodile faSistiCnih zloCi-nov. Nobenih procesov ni bilo proti krivcem. Nobene volje, da bi se popravile krivice in da bi se odpravile posledice geno-cidne faSistiCne zakonodaje. Obe drzavi bi morali objaviti Vrocicni delirij Na sreCo delirij ni le vroCiCni, v spisku izkustev pa slednjega - pravega vroCiC-nega delirija - Se ni bilo. Do pred kratkim, ko sem se s svojo visoko vroCi-no drsala od postelje do kopalnice ali kuhinje in mogoCe naslanjaCa, a karko-li, tudi enostavno gledanje televizije ali branje je bilo prenaporno. Eno tistih noCi sem kratkomalo prebedela, pa Ce-prav z zaprtimi oCmi, s stotinami razliC-nih prebliskov, slikovnih predstav, obra-zov pred oCmi, besed, barv, v nekem nesmiselnem vrtincu, ki ga ne moreS |pj ustaviti. Freud je analiziral sanje, a je mozno analizirati pomen tudi vroCiC-nih fantazijskih predstav? Najbolj ab-surdna med njimi je vizija sebe, ko me panirajo - toCno tako: gora drobtinic, mleko, jajce - vrzejo me (kdo?kdo?) v ogromno ponev, kjer me nekajkrat obraCajo in potem ogenj ugasnejo. In preden bi se lahko moje misli umirile (ali vsaj razumele, na Cigav kroznik sem priromala...), se to fantazijsko kotaljenje nadaljuje po povsem drugaCnem tiru. Tokrat sem s kosom (?) starinskega pi-salnega stroja v rokah, lebdim nekje v zraku, od tarn pa ta zelezni kos zaluCam v dobrega prijatelja, ki je bil vedno veC kot dober do mene. In tako gre dalje, osebe, zivali, razliCna prizoriSCa, vCasih zelo hitro, vCasih poCasi, neverjetno, kako moCan organ so naSi mozgani. Ne-mogoCe je ukazati: niC veC ne bom tega mislil, ker je potem rezultat Cisto obraten. Ne vem, Ce fantazijske predstave v vroCiCnem deliriju lahko kaj pomenijo, kot kaki signali, ki ti jih poSilja podzave-st. Vedno bolj pa se zavedam, kako je CloveSka psiha ogromna in v mno-goCem Se neraziskana dezela. Ce smo npr. "navajeni" na prisotnost psihiCno motenih oseb, so v naSih predstavah te osebe vedno odrasle. Pred nekaj meseci sem v avtobusu dozi-vela nekaj, kar me je zelo presunilo: pred mano je sedel fantek, mogoCe enajst, dvanajstletni. Naenkrat si priti-sne dlan na uho in bevskne dokaj gla-sno: "Opozarjam te, si sliSal? Opo-zarjam te!" Mislila sem na kako kavboj-sko igrico v moderni preobleki, z mo-biteli namesto piStol, a ko je ze tretjiC ali CetrtiC v petih minutah pritisnil dlan na uho in spet zrl v prazno, ko je izrekal svoj stavek, sem opazila, da v dlani ni-ma nobenega aparata in da groznjo iz-reka nekemu namiSljenemu sovraz-niku, vedno znova, vedno na isti naän. Kot smo "navajeni" videti pri psihiCno motenih odraslih. In, Cetudi racionalno vem, da se veC psihiCnih bolezni razvije v zelo zgodnji dobi, nikakor nisem mo-gla predvideti, kako bo name deloval ta enajstletni fantek, Cisto lep, Cisto „normalen", s svojim fantazijskim svetom, ki ga ne uspe razlikovati od realnosti in predvsem tako sam. Misel o psihiCnih motnjah me vleCe veC kot trinajst let nazaj, v Wales, ko sem zi-vela skupno z drugimi petimi osebami. Med njimi Emyr. Lep tridesetletnik, di-plomirani matematik, ki je prevajal uC-benike iz angleSCine v valizanSCino, ka-dil kot Turek in ki je bil "le" malce sra-mezljiv in rezerviran. Za prijateljico, ki je rabila slike za glamour revijo, je pozi-ral obleCen v volnene puloverje s kelt-skimi motivi. Ko danes gledam te slike, si ne morem kaj, da bi ne pomislila, kako so se stvari za Emyrja odvijale dalje. "ObCutki preganjavice, kroniCna nespeCnost, radio stalno prizgan - ko pa potrkaS in vstopiS v njegovo sobo, doze-neS, da Emyrja sploh ni in da radio zve-ni v prazno - pozablja odklapljati gospo-dinjske aparate - upihati ogenj! - kadi kot obseden, nasilne teznje, dan prej je normalno sproSCen in prijazen, dan ka-sneje pa z mraCnim pogledom na obra-zu in strah te je, Ce ga samo sreCaS na hiSnih stopnicah" so mi pisale bivSe so-stanovalke. In taki opisi so si sledili eden drugemu, Emyr, lepi Emyr-shizo-fren. V letih si je zapravil nekaj sluzbe-nih mest in predvsem zivel kot kaka ranjena zival, samotarsko in izgubljeno. Danes je pod zdravniSko kontrolo in si skuSa ponovno ustvariti zivljenje z raz-naSanjem paketov. Kdo ve, mogoCe je tudi enajstletni Emyr imel obCasne iz-pade v javnosti kot trzaSki deCek, a jih seveda nihCe ni opazil. deljuje ljudi za to ali ono po-litiCno opcijo, biti bi moralo sploSno priznano dejstvo, a zal Se ni. Zato upamo, da boste aktivno posegli pri pre-moSCanju tezavvzveziz zakonom, ki konec koncev pogojuje tudi odnose med dvema narodoma in drzava-ma, Cesar manjSine noCemo, saj se stalno prizadevamo za dobrososedske in vluü evro-pskega duha konstruktivne odnose. Obenem bi Vas radi seznani-li, da podpiramo prizade-vanja italijanske manjSine v Istri in zagovarjamo tezo, da je treba ustvarjati pogoje za sploSno rast italijanske na-rodnostne skupnosti v Slove-niji in na HrvaSkem. Sicer pa vedno tesneje sodelujemo z italijansko manjSino v Istri in si od tega sodelovanja obeta-mo veliko dobrega. SpoStovani g. zunanji minister, ker je doloCene stvari tezje povedati vpismu kot v medosebnem stiku in razgo-voru, Vam izrazava zeljo, da bi se z Vami sreCala, preden obiSCete Slovenijo, ter si iz-menjali mnenja in staliSCa o nakazanih in drugih temah. V upanju, da boste ugodili tej najini zelji, se Vam vnaprej zahvaljujeva in Vam voSüva uspeSno delo v visoki funk-ciji, ki jo opravljate za Italijo in njene drzavljane ter za Evropo. Rudi PavSiä, Predsednik SKGZ SergijPahor, Predsednik SSO krivice, se sooCiti z resnico in obsoditi vsaka svoj totalitarni rezim in lastno zloCinsko rav-nanje. Senca krivic in hudodel-stva bi tako zbledela in omo-goCala pravo sozitje. Zatiskanje oci in sprenevedanje ne more koristiti sosedskim odnosom in je velik nesmisel. "Zemlja niCesar tako ne skrije, kar luC dneva, Cas ne razkrije." (Horac) Vse navedeno kaze, da italijanska politika do Slovencev ni bi-la nikoli dobrohotna, odkrita in poStena, vedno se je do Slovencev vedla superiorno, pod-cenjevalno, z bolj ali manj prikrito teznjo po asimilaciji. Ta pojav se je popolnooma raz-galil v obliki faSizma. Bolj pre-finjeno in prikrito pa se je na-daljeval v povojnih letih in se spet okrepil, ko zelijo Slovenci postati enakopraven in enako-vreden evropski narod. NaSi odnosi s sosedi bodo ja-snejSi, ko bo napisana objek-tivnejSa zgodovina. Tedaj bomo znali bolje presojati in ra-zumevati politiko naSih mejaSev, brez primesi utopiC-nega proletarskega internacio-nalizma, ki ga je s krvavimi dokazi ovrgla druzbena praksa, vendar mu Se vedno nase-dajo nekateri vodilni slovenski politiki doma in v zamejstvu in ga posodabljajo z iluzijami o multikulturnosti. Mira Cencid / konec In memoriam AlesBonutti V soboto, 5. februarja 2005, je v vecernih urah na domu v San Franciscu izdihnil Ales Bonutti v 53. letu starosti. Cela druzina, trije bratje in dve sestri, mama Herminka in oce Karlo, ki sta priletela iz Gorice, in stevilni necaki so se stisnili ob njem za poslednji pozdrav. Pred zadnjim izdihom je oce Karlo naglas vodil slovensko molitev, da bi ga v domacem duhovnem ozracju pospremili do praga zivljenja. Ales se je rodil 25. junija v Clevelandu kot prvi izmed sestih otrok. Briljanten, po lepem otrostvu, je uspel na najboljsih solah v Zdruzenih drzavah Amerike in se uveljavil kot uspesen arhitekt v Ameriki ter dosegel predsednisko mesto zdruzenja vseh arhitektov Kalifornije. Njegovi arhitektonski posegi po svetu, ureditev obale v samem San Franciscu in poslopje nadskofijskega kanclerstva bodo ostali trajen spomin na njegovo osebo in plodno delo. Pogreba se je udelezila zelo velika mnozica ljudi. Veliko stevilo kolegov zdruzenja arhitektov je obcuteno pristopilo k poslednjemu slovesu. Pri masi sami sta spregovorila brat Henrik Bonutti in arh. Roger Alan Swanson, predsednik podjetja arhitektov Anshen & Allen. “Ales je bil v vseh smislih izjemen - je dejal Roger Swanson - imel je talente in zrelost celostnega cloveka”. Brat Henrik pa je na pogrebu na ganljiv nacin izpovedal svojo navezanost na najstarejsega brata: "Vem, da je Ales pri Bogu. Zaspal je v notranjem miru". Henrik je rodni brat, ki je bil najbolj povezan z Alesem v mladostnih letih in mu je stal ob strani tudi v mesecih slabega pocutja, trpljenja in umiranja. Vsem v druzini Bonutti bo ostal vklesan Alesev solzni pogled ob ocetovem vodenju molitve ocenas v materinem jeziku, v tistem pac, v katerem so ga starsi ucili odnosa z Bogom. Ocetu in nekdanjemu veleposlaniku Republike Slovenije pri Svetem sedezu Karlu in mami Herminki najiskrenejse sozalje v imenu slovenske duhovnije sv. Ivana, kamor obcasno prijateljsko zahajata. P. Mirko Za nas iezik Menjati ali spremeniti? Pred meseci smo brali v dnevniku izzivalno sporoCilo, ki je omenjalo naSega "prijatelja" Menio v verCevsko-kobalovskem kabaretnem slogu: Ce Menia ne menja, menjamo mi? Duhovita besedna igra! Zal je v stavku napaka, saj bi morali uporabiti glagol spremeniti se in ne menjati. A potem bi seveda ne bilo besedne igre! Salo na stran: menjujemo, menjamo ali zamenjamo eno stvar za drugo, npr.: zamenjamo veliko stanovanje za manjSe, menjujemo evre za tolarje ali obratno, trener zamenja igralca sredi tekme (kar pomeni, da poSlje igrat drugega na njegovo mesto). Spreminjamo ali spremenimo sami sebe, svojo zunanjost ali karkoli drugega, npr.: izkuSnje spremenijo floveka, spremenimo besedilo, vreme se zelo hitro spreminja. Ce sem malo hudomuSna, lahko reCem: Rajäi kot da menjam mo2a (vzamem drugega), bom skuSala spremeniti sedanjega (z njegovim sodelovanjem, seveda!). NOVI GLAS Zivljenjski jubilej Filibert Benedetic 70-letnik Odmev Se o filmu Nekaj bi se dodal k filmu, ki ga je deset milijonov sodrzavljanov pred kratkim gledalo po prvi drzavni televizijski mrezi. Skrbi me mnenje, ki si gajetakostevilni del Italijanov ustvarilo po predvajanju tvfilma. Skrbi me predvsem sied, ki jo je Negrinov celovecerec zapustil v zavesti oz. psihi (naj me psihologi popravijo) nasih sodrzavljanov, saj gotovo ni v vecini izmed njih spodbudilo zanimanja po poglobljeni in nepristranski zgodovinski radovednosti. Menda se bo v vecini le-teh tak zgodovinski prikaz vsidral in zasidral globoko, zelo globoko, in to ne da bi naposled ne obrodil grenkih protislovanskih (saj smo za nase zahodne sosede kratkomalo vsi ’Slovani’ oziroma slavi) sadezev. Sprasujem torej izvedence stroke - po pravici povedano, ne vem katere -, ali ni nedopustno prepustiti toliksnim in tovrstnim sodrzavljanom zgodovino, kakor neumno je predati atomsko bombo v roke - vsaj tako poznanemu - najhujsemu sovrazniku Berlusconijevega teksaskega prijatelja? Dodal bi se nasvet reziserju Negrinu: kaj ko bi duo Tremaglia - de’ Vidovich igrala v njegovem novem westernu, v katerem bi v vlogi Indijancev nastopali taboriscniki, rablji z nacisticnim simbolom, ki ga hocejo nekateri enaciti z drugim ’znakom’, ki je sicer bistveno polnil vrste Zaveznikov - dalec od tega, da ne bi tudi ta simbol skrival okostnjakov v omarah -, pa bi poosebljali slovite plavosrajcnike? Med slednjimi bi gotovo zaslovela prej omenjena dvojica. Bralec Dve novi knjigi pri GMD Pri Goriski Mohorjevi druzbi sta v teh dneh izsli dve novi knjigi: antologija mladih trzaskih ustvarjalcevs povednim naslovom BESEDE MLADIH SRCZBORNIK PROZE IN POEZIJE MLADIH USTVARJALCEVter zbirka pravljic Anamarije Volk Zlobec ter ilustratorke Magde Starec TavcarO SRECNIHISICI IN DRUGE PRAVUICE. Zbornik proze in poezije mladih ustvarjalcev BESEDE MLADIH SRC je izsel v sodelovanju s Skladom Nade Pertot iz Trsta in zajema najznacilnejsa literarna besedila, s katerimi so dijaki trzaskih visjih srednjih sol sodelovali na literarnih natecajih, ki jih ob Presernovem dnevu razpisuje Sklad, posvecen spominu profesorice in ravnateljice, kulturne delavke in publicistke Nade Pertot. Ob letosnji sestdesetletnici obnovitve siovenskega solstva na Trzaskem in Goriskem je zbornik obenem poklon vsem solnikom, ki so s svojim neutrudnim delom vzgojili kar nekaj mladih generacij v zamejstvu. Gre za zvrstno in vsebinsko raznolike tekste, od krajsih razmisljanj, impresij, pesmi v prozi pa do soneta in crtice: mladi pisci v njih odkrivajo svet, tako svoj notranji svet custev in vzgibov kot tudi svet odraslih, v katerega sele vstopajo na svoji poti (zivljenjskega in literarnega) dozorevanja. Utrip mladih src, iz katerih najpogosteje privrejo besede ljubezen, mir, pravicnost, strpnost, svoboda, je na platnico ujel in vtoplih barvah oblikoval mladi goriski likovnik Ivan Zerjal. Besedila so izbrale in uredile profesorice Majda Artac, Majda Cibic in Slava Stare. Predstavitev bo v cetrtek, 24. februarja 2005, ob 18. uri v Trzaski knjigarni, ul. sv. Franciska 20 v Trstu. S knjigo 0 SRECNI HISICI IN DRUGE PRAVUICE se avtorica Anamarija Vol k Zlobec, ki se je za mejski m m lad i m bralcem ze veckrat predstavila z lepimi ilustriranimi slikanicami, tokrat predstavlja s sestnajstimi novimi pravljicami, kijihjesspretno roko ilustrirala Magda Starec Tavcar. Avtorica v teh pravljicah razkriva vedrino otroskega sveta z vrsto malihjunakov, pa naj soto otroci, zivali ali cisto vsakdanji predmeti in poosebljeni naravni pojavi, ki pricarajo svet se nepokvarjenega otrostva, kjer se lahko se tako neprijeten spodrsljaj ali nepremisljenost sprevrze v dober konec. Predstavitev bo v nedeljo, 27. februarja 2005, ob 17. uri v na sedezu pevskih zborov v Devinu. Kup posebnih izdaj in celodnevna praznovanja po Sloveniji Jubilej Mladinske knjige VletoSnjem letu praznuje svojo Sestdesetletnico najvecja in najpomembnejSa slovenska zalozba, ki je danes se veliko in marsikaj vec kot zgolj zalozba. Skupina Mladinska knjiga je v slovenskih razmerjih mocan poslovno-gospodarski subjekt, ki kljub Siroki paleti svojih dejavnosti ne pozablja svojega prvotnega poslanstva, spodbujanja ustvarjanja in izdajanja kakovostne otroSke in mladinske knjizevnosti -tako izvirne kot prevodne. Mladinska knjiga je bila ustanovljena kot zalozba knjig in casopisov za otroke in mladino. Zacela je s se Stirn i naslovi na leto, medtem ko danes toliko naslovov v povpreCju izide na teden. Skupno Stevilo knjiznih izdaj ter izdaj na drugih nosilcih (avdio, video, CD-romi) je v letu 2004 doseglo Stevilo 430, njihova skupna naklada pa 1.822.262 izvodov (63 enot in 568.492 izvodov veC kot leto prej, novih izdaj je bilo 25 ve£). V slovenskih druzbah skupine je zaposlenih 1500 ljudi, ki so lani ustvarili Cisti prihodek od prodaje v znesku 110 milijonov evrov. Po zdruzitvi s Cankarjevo zalozbo je Mladinska knjiga z 38 knjigarnami v 19 slovenskih mestih postala najvecja knjigotrSka veriga v drzavi. NajveCja med njimi je Knjigarna Konzorcij v Ljubljani. Prvi in najstarejSi slovenski knjizni klub Svet knjige ima po drzavi ze 20 klubskih centrov, polovico tega Stevila pa tudi na HrvaSkem. Cankarjeva zalozba je tudi po zdruzitvi z MK ohranila svoje "blagovne znamke" oziroma zbirke, ki po mnenju urednikov za leposlovje, Zdravka DuSe in Andrej a Blatnika, pomenijo enega od vrhov siovenskega zalozniStva. Nova direktorica CZJelka Ovaska je za leto 2005 napovedala 50 novih knjiznih naslovov in veC ponatisov. Knjige MK so lani osvojile Stiri nagrade: Slavko Pregl je za knjigo Srebro iz modre Spilje prejel nagrado veCernica, Deso Muck in Znani goriSki kulturnik, pesnik, predvsem pa kul-turni organizator in Clo-vek gletlal iSt'a dr. Filibert Ben-detiC je minuli teden dopolnil 70 let, za kar mu v imenu nasih bralcev in v naSem iskre-no Cestitamo in voSCimo veliko dobrega, predvsem pa po-trebnega zdravja, da bi se Cim-prej v polni mofi vrnil med nas, v javno zivljenje, v katerem je bil eden glavnih prota-gonistov zivljenja slovenske narodne manjSine v Italiji in ne samo, saj je vedno znal naj-ti sogovornike med vecinskim narodom. Rodil se je 17. februarja 1935 v TrziCu v delavski druzini. Mama Zofija Kocina in oCe Jozef, ki je delal v trziski ladjedelnici, sta bila Brica, kar je po duSi tudi naS slavljenec vse zivljenje ostal, saj je tudi zivljenjsko so-potnico, zeno Nadjo, poiskal v Gravnerjevi druzini. Trdo zivljenje in revSCina sta mno-ge Brice pognala v svet s tre-buhom za kruhom. Tako je bilo tudi z Benedeticevo druzino. VTrziCu je nas slavljenec hodil v italijansko osnovno Solo do petega razreda, ki ga je opravil v slovenski Soli, nakar je Sei v nizjo srednjo Solo v Trst in ka-sneje v Gorico, kjer je med leti 1949-1953 obiskoval slovito slovensko goriSko uCiteljiSCe in zivel v DijaSkem domu, kjer se je tudi aktivno udejstvoval v povojnem obnavljanju kultur-nega zivljenja slovenske manjSine. OdSel je na Studij v Benetke, na katere je ostal traj-no navezan, predvsem pa je na Filozofski fakulteti, kjer je Stu-diral gledaliSCe in ruski jezik, spoznal vrsto italijanskih izo-brazencev, s katerimi je ostal v stiku tudi pozneje, ko je postal gledaliSCnik. Pravzaprav je v gledaliSCu najprej delal kot ho- njene zgodbe o Anici so bralci izbrali v okviru akeije Moja najljubSa knjiga, poleg tega je zalozba prej ela stanovsko nagrado za izvirno slikanico in nagrado za najlepSo slovensko otroSko oziroma mladinsko knjigo na knjiznem sejmu. Nagrade so priznanje za izvirnost ter vsebinsko in oblikovno kakovost knjig, kar spodbuja tudi njihovo prodajo, vseeno pa se ne morejo kosati na Foto JMP norarec, Sele leta 1967 je postal ravnatelj Siovenskega stalnega gledalisca v Trstu, ki se mu je trajno zapisal. Leta 1973 je di-plomiral na univerzi s tezo, ki ni mogla biti drugaena od gle-daliSke, naslov je imela Upri-zarjanje ruskih del v trzaSkem slovenskem gledaliSCu. Zapisal sem, da je naS slavljenec pesnik in to je tudi vedno ostal, pa Ceprav se je zapisal gledaliSCu in za naSe gledaliSCe napisal veC odmevnih del, med njimi omenimo samo tekst Rizarna in danes ze legen-darno predstavo Krvava rihta. Izdal je eno samo, odliCno pe-sniSko zbirko, ki nosi naslov Razpoke in je izSla ze davnega leta 1966. V tej zbirki je zajel svoj in naS svet kot malokdo drug, razpet med lirizmom obCutljivega pesnika in zemljo, primer z Da Vincijevo Sifro, svetovno uspeSnico Dana Browna, ki je bila v slovenskem prevodu doslej prodana v 10.000 izvodih. Veliko prodajno uspeSnost so doziveli Se Slovenski veliki leksikon, Slovenski etnoloSki leksikon, Evropa - naSa preteklost in sedanjost, Vinski leksikon in Ikarjev sen. Redno nastopanje MK na mednarodnih sejmih moCno prispeva k uveljavljanju in "mamico zemljo", na katero je ostal vedno navezan z zivljenjsko popkovino izobrazenca, ki se zaveda svoje umeSCenosti v prostor in Cas. Udejstvoval se je tudi na politiCnem podroCju kot pripadnik socialistiCne stranke, zmerne in narodno vedno zavedne levice, brez katere si naSega Filiberta Benede-tiCa niti ne moremo pred-stavljati: deloval je tudi v okviru SKGZ. Iz siovenskega gledaliSca je za nekaj Casa odSel na Radio Trst A, kjer je postal direkter pro-gramskega oddelka slovenskih oddaj. Prav njemu gre veliko zaslug za to, da imamo danes Slovenci na programih RAI slovensko televizijo, kot smo mu lahko prenekateri (takrat mladi) knjizevniki Se danes hvalez-ni, da je imel posluh za naSa prepoznavnosti slovenske knjizevnosti po svetu. Zalozba je samo v lanskem letu tujim zaloznikom prodala 57 avtorskih pravic. NajveC zanimanja so pokazali za slikanice Lile Prap, Mojce Osojnik, Jelke Reichman in MaSe Kozjek. 60-letnico svojega delovanja bo MK obelezila s tremi celodnevnimi prireditvami. Prva je bila prejSnji teden v Kopru, aprila bo v Mariboru, junija pa v Ljubljani. Skrbno so izbrali tudi posebne, jubileju posveCene knjizne izdaj e, med katerimi so tudi: Vse najboljSe, Ciciban, izbor vec kot sto najboljSih literarnih besedil, ki so v zadnjih letih izSle v reviji Ciciban, naj starej Sem projektu MK, Album slovenskih ilustratorjev, ki v besedi in sliki predstavlja veC kot 30 uspeSnih slovenskih ilustratorjev in ilustratork, ter Sest velikih slikanic uspeSnic: od Macka Murija do Zakaj? Lile Prap. Med jubilejne izdaje MK so se uvrstili Se Vitezi slovenske poezije - zbirke Cirila Zlobca, Janeza Menarta in Toneta PavCka, Spanzel -monografija, Samopodoba prva pisanja in snovanja, ko nam je odpiral vrata in nas iivrScal v programe Radia Trst A, ki bi nam sicer ostala zaprta, Ce Filibert BenedetiC ne bi sam poznal zaCetkov pisanja... Imel je posluh za mlade ustvarjalce, Se posebej so mu lahko hvalez-ni gledaliSCniki, ki jim je dal delo, duSo in zivljenje. Kot direkter slovenskiih pro-gramov Radia Trst A je slovensko manjSino imenitno pred-stavljal na vsedrzavni ravni s svojo briljantno italijansäno; uzitek ga je bilo in ga je Se danes posluSati, ko je govoril in govori tako v italijanskem kot v slovenskem jeziku. Zadnjic nas je nagovoril pred Trgovskim domom v Gorici. Veliko je prevajal, veliko pisal, zadnja vec ja Benedeticeva pri-reditev je trijeziCna pesniSka uprizoritev ob 20-letnici Kul-turnega doma, ko je mestu in nam pokazal, da je bogastvo, Ce smo zmozni govoriti v treh jezikih naSe dezele. Po upokojitvi na Radiu Trst A je priäel zivet v Gorico in ponov-no se je ves posvetil naSemu gledaliSCu, brez katerega ne more niti danes. Postal je pred-sednik SSG-ja, trudil se je pri-dobiti sredstva za gledaliSCe na vseh ravneh, bil je tudi prvi, ki je povsod govoril, da je treba za SSG najti politieno reSitev. Bil je tudi najbolj zasluzen za to, da je SSG eno od drzavnih italijanskiih gledaliSc in mu za to po zakonu pritice denar. Se bi lahko pisali predvsem o njegovih lepih pesniSkih na-stopih in o njegovih pogostih in prijetnih obiskih v naäem uredniStvu, o kavi v kavarni Vittoria na Travniku, kjer se sreCujemo in se bomo Se sreCe-vali. Na mnoga leta, dragi Filibert! JUP slovenstva in Biseri sveta v oceh popotnikov. Ceprav se je Slovenskemu velikemu leksikonu na zaCetku zalomilo, saj sta zalozbo zaradi nesoglasij zapustila nosilea projekta, odlicna leksikologa Marta Kocjan Barle in Drago Bajt, je zalozba nadaljevala izdaj anje zvezkov; letos naj bi izSel Se zadnji z gesli od P do Z. V doslej izdanih knjigah je zaradi navedenega vzroka kar precej napak, tako da uporabniki lahko upraviceno priCakujemo, da bodo izdali tudi zvezek s popravki. V jubilejnem letu bosta izSla tudi Atlas Slovenije (1: 50.000) in Slovenska novejSa zgodovina, skupinsko delo 20 priznanih zgodovinarjev. Sestdeseto obletnico konca druge svetovne vojne pa bo MK obelezila s fotokroniko Zdenka Cepica z naslovom Podobe iz zivljenja Slovencev (1939-1945). Poleg omenjenih knjig bo MK v svojem jubilejnem letu izdala tudi Stevilne leposlovne novosti. O naStetih in drugih zanimivejSih delih bomo sproti porocali tudi v Novem glasu. DR Mladinska knjiga se je iz majhnega podjetja v sestih desetletjih razvila v skupino sestih slovenskih druzb -poleg Zalozbe so v skupini se Trgovina, Logistika, Cankarjeva zalozba. Zaloiba Lipa ter Izobrazevalni center za tnjejezike -in 12 druzb, ki delujejo v petih drzavah. Rekorder Mladinske knjige je slikanica Martin Krpan Frana Levstika z ilustracijami Toneta Kralja. Doslej so jo trinajstkrat ponatisnili in prodali vec kot 110.000 izvodov; skupna naklada Martina Krpana v slovenscini in devetih tujih jezikih presega 200.000 izvodov. NOVI GLAS Kratke Poseg Mirka Spacapana pri vodstvu dezelne civilne zascite Dezelni svetnik Mirko Spacapan je posegel pri vodstvu dezelne civilne zascite glede globokega in mestoma odvecnega posega v naravo z namenom, da se ocistijo ali popravijo poti za protipozarno obrambo na kraskem obmocju. Vodja dr. Berlasso je Spacapanu objasnil, da je civilna zascita imela kar nekaj dela in skrbi, ko je ogenj pred dvema letoma razsajal nad Jamljami in Brestovico. Takrat je poseg letal vrste Canadair omilil posledice, ki bi lahko bile katastrofalne na italijanski strani, medtem ko so na primer v Sloveniji vzorno urejeni dostopi in ceste, ki so same po sebi ognju v napoto, omogocili tamkajsnjim operaterjem boljse in ucinkovitejse pogoje za gasenje pozara. To je tudi pri nas povzrocilo teznjo in prepricanje, da je treba teren bolje pripraviti za nujna poseganja. Slovenski svetnik je dezelnemu direktorju civilne zascite priporocil, naj pri vsakem posegu v kraski gozd ali gmajno uposteva posestvo jusov in srenj, ki od nekdaj skrbno pazijo na cistoco gozda, ga negujejo in odpravljajo podrast ali suho vejevje, ki je v koncni fazi krivo za sirjenje ognja in pozarov. Po pravici povedano se je dr. Berlasso, kot ze marsikdaj doslej, pokazal zelo pozornega in spostljivega za potrebe narave in prebivalstva in se je obvezal, da se bo osebno zavzel za to, da posegi ne bodo sli preko dovoljenih in dostojnih meja ter da bodo tudi jusi in srenje obvesceni in soudelezeni pri delih, ki jih civilna zascita izvaja na njihovem ozemlju. Ze stiri leta pogresamo g. Zivca Dne 18. februarja smo obhajali 4. obetnico smrti g. Marijana Zivca. Ljubezniv spomin nanj se danes gojijo vascani iz Socerge in tisti, ki so pred mnogo leti zapustili istrsko vasico, kjer je bil nepozabni g. Zivc dolgo let dusni pastir, in se preselili v Trst. Pred casom so se domacini odlocili, da bodo v cast in spomin na g. Zivca popravili zupnijske prostore v Socergi, kar pa je zahtevalo visoko vsoto denarja, dela pa se niso popolnoma dokoncana. Kdor bi rad prispeval kancek svoje radodarnosti, lahko stopi v stik z gospo Marijo Zanevro (040 575525) ali pa se lahko obrne na Nikota Rupnika, zupnika v Socergi. Vascani se zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli k dosedanjim popravilom in vnaprej izrazajo svojo hvaleznosttistim, ki bodo odslej pomagali, da bo zupnisce na novo zablestelo. Fotokrozek Foto Trst 80 / Jubilejno leto polno nacrtov Razvejano in pestro zivljenje nase manjsine se meri predvsem po stevilnih kulturnih pobudah, ki imajo za naso skupnost nenadomestljivo povezovalno vlogo. Med slednje sodi tudi delovanje fotografskega krozka Foto Trst 80, ki ravno letos proslavlja 25. obletnico delovanja. Ravno zato bodo vse letosnje pobude fotografskih amaterjev zazivele v luci tako pomembnega jubileja. Prvi predsednik je bil Sasa Ota, nepozabni Video operater, zrtev bratomorne balkanske vojne. Delovanje krozka je bilo vedno razdeljeno na dvoje, ce povemo drugace: dve dusi pod enim samim okriljem, se pravi fotografija in video film. Slednji razdelekje boljse deloval kot fotografski (pred casom smo ze porocali o nagradnem video natecaju Ota - Flrovatin). Kaze pa, da se letos zacenja dogajati nekaj novega tudi na fotografskem odseku, predvsem zaradi prizadevanja novega, pomlajenega clanstva, iz katerega bi moral v kratkem nastati novi odbor. Mlajsa generacija je ze udejanjila dolocene Projekte, kot na primer tecaj fotografije pod mentorstvom mojstra stroke Radovana Coka. Na programu je tudi razstava, ki jo bodo namestili v Kulturnem domu ob novi premieri SSG, prvi petek v marcu ob 19. uri. Maja pa bo razstava romala v goriski Kulturni dom. Na njej bo razstavljala skupina ljubiteljskih fotografov, ki so vezani na krozek. Vsak bo predstavil fotografije na svobodno izbrano temo. Tekoce leto predstavlja za pomlajeni krozek pravo prelomnico, ki jo zaznamuje kar nekaj siroko zasnovanih nacrtov, med katere sodita gotovo sodelovanje na lonjerskem Artednu in izdaja brosure ob 25. obletnici delovanja, v kateri ne bo manjkalo kar nekaj ’zgodovinskih’ fotografskih utrinkov dolgoletnega gojenja umetnosti, ki jo je Cartier-Bresson imel kar tako za sredstvo, s katerim ovekovecis trenutek. Gostovanje Slovenskega okteta Obcina Dolina, ZSKD in Slovenska prosveta vabijo na dva koncerta Slovenskega okteta, ki bosta v petek, 25. februarja, ob 20. uri, v obcinskem gledaliscu France Preseren v Boljuncu in v soboto, 26. februarja, ob 20. uri, v zupnijski cerkvi v Rojanu. Ob praznovanju Dneva slovenske kulture bo v boljunskem gledaliscu podal priloznostne misli pisatelj Alojz Rebula, slikarja Deziderij Svara in Boris Zuljan bosta pa prejela odlicje prijateljstva. V soboto dopoldne bo Slovenski oktet imel didakticno uro zborovskega petja za dijake nizjih srednjih sol v Marijinem domu v ulici Risorta. Gostovanje Slovenskega okteta na Trzaskem so omogocili se Zadruzna kraska banka, SKD France Preseren- Boljunec, SKD Barkovlje, KSD Rojanski Krpan, Marijin dom v ul. Risorta, Nizja srednja sola Ivan Cankar, Nizja srednja sola Ciril in Metod, Drustvena gostilna na Opcinah in Hotel Milano. Vlak spomina in clovekovih pravic Romanje v najhujse zlo minulega stoletja Na peronu St. 9 trzaSke zelezniSke postaje je minuli teden stal Vlak spomina in dlovekovih pravic, ki prica o trenutku, ko "je norost vstopila v zgodovino", kot je poudaril Nobelov na-grajenec Elie Wiesel. Gre za odlicno potujodo raz-stavo, ki se obenem preko gla-sa recitatorke Irene Zagrebel-sky razäiri na pravi gledaliSki kons, namenjen predvsem dijakom nizjih in viSjih srednjih Sol, da bi postali tudi oni priCevalci najveCjega ge-nocida minulega stoletja. Pet hladnih, brezosebnih to-vornih vagonov je opremlje-nih s panoji, slikami, ki pona-zarjajo grozodejstva nacifaSistidne deportacije otrok, zena, starih - skratka vseh, ki so bili tako ali dru- vanje?, kakSno je bilo zivljenje v taboriSdu?, ali ste imeli stike s tistimi, ki so zi-veli v neposredni blizini la-gerjev? Marta Ascoli, Ljubomir Susid, Riccardo Goruppi s tezkim sr-cem in ganjenim glasom, a vendar s prepriCanjem, da so njihovi spomini koristni mla-dim generacijam, v kolikor pripomorejo k utrjevanju za-vesti o minulih grozotah, raz-lozijo to, kar tudi besede tezko razodenejo. Od Trsta je vlak odromal v Ve-rono in od tod se bo podal dalje po svoji poti, ki je ni konca in je ne sme biti, predvsem danes, ko nekateri Cedalje skuSajo brisati skupni spomin na pravo odporniätvo, katere-mu so pripadali tudi tisti, ki so svoje dni konCali v kaki hladni baraki sredi podezelja nacifaSistiCnega zlodeja. IG gade razlidni od tistih, ki so se imeli za predstavnike vzviSene rase. Sleherni vagon je kraj, kjer se obiskovalci sez-nanijo s strahom in muko zi-dov, jehovcev, partizanov, an-tifaSistov, homoseksualcev, Romov, ki so s Stevilnih ita- lijanskih postaj ro-mali v objem smrti unideval-nih tabo-riSC. Zresnjeni obrazi dijakov obCuteno pridajo, da je razstava zadela pravo struno Custvenega razpo-lozenja mladih, ki se nato v neposrednem stiku z bivSimi deportiranci, s kateri-mi se zaustavijo pri pogovoru v bliznji konferenCni dvorani postaje, prevesi v radovedno-st z vpraSanji: kako je sploh priSlo do tega?, kako so vas ujeli?, kako je potekalo poto- Tako v Trstu kot v Rimu Solidarnostna manifestacija za osvoboditev novinarke Sgrena Dolga CloveSka kaCa se je v soboto minulega tedna pod luCjo veder-nih zarometov mestne osve-tljave vila po trzaSkih ulicah. V tiSini je skupina 1.500 ma-nifestantov mirno in tiho sto-pala, da bi izkazala svojo blizi-no novinarki dnevnika II Manifeste), Giuliani Sgrena, ki so jo pred nedavnim ugrabili v Iraku. Obenem so shajajoCi odloCno nastopili tudi za umik italijanskih vojakov iz nekdanje Mezopotamije ter odklonili kakrSnokoli obliko terorizma. TrzaSki shod je priredil Stalni Preieli smo Odprto pismo kmeödm sin-dikalnim organizadjam SpoStovani! Pred dnevi sem podobno kot vi dobil v roke mnenje dezelnih uradov, ki naj bi jih morala obdnska uprava vnesti v kme-tijsko varianto. Ker smatram, da je dokument nesprejemljiv, ker "de facto" uvaja ponovno deli-tev obcinskega ozemlja z izo-blikovanjem "starih indijan-skih rezervatov" in ker menim, da se po drugi strani odpira moznost gradbenih Spekulacij na preostalem ozemlju, bi rad, da bi sindikalne organizacije zavzele v zvezi s tem pisno, ja-sno in nedvoumno staliSde. Prijateljski pozdrav V. Tanze obänski svetovalec P.S. Drznil bi Vam svetovati, da bi v zvezi s tem priredili infor-mativni veder. Foto Kroma odbor za mir, sozitje in soli-darnost; ob njem so stali tudi drugi dejavniki civilne in poli-tiCne druzbe, med katerimi gre omeniti Sklad Luc-chetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin, novinarsko zbornico in druge mirov-niSke organizacije. Povorka se je pridela na Borznem trgu in se po sre-diScu vila po Korzu do Tr-ga Goldoni, zakljudila pa se je na Trgu sv. Antona. Ceprav je bilo med ude-lezenci videti marsikate-rega politika, ni imela manifestacija politiCnega peCata, edini simbol, ki je pla-polal v surovem zimskem veCeru, je bila mavricna zasta-va miru. Kulturni klub | Torkova predavanja Amerika in demokracija "...Is a dream a lie if it don't co-me true - Or is it something worse..." ("...Sen, ki se ne ure-snici, je laz - ali kaj slabSega...") Tako poje ameriSki pesnik, ki je hkrati rocker (ali obratno, kakorkoli kdo zeli), Bruce Springsteen v svoji nezno dlo-veSko epski pesmi The River (Reka), v kateri opisuje tezko zivljenje poprednega ameriSke-ga podezelskega fanta, ki je zelo mlad postal oce in ravno takrat izgubil sluzbo v zidarskem podjetju, ko je bilo dela manj in manj. Od Zupancicevega Hamburga do Sprigsteenovih verzov: Amerika je oboje, upanje za boljSo prihodnost in spopad z dejan-sko stvarnostjo. To je bila tudi relacija, po kateri je potekal po-govor v Gregorcicevi dvorani minuli teden, ko sta bila v go-steh Kulturnega kluba odgo-vorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar in druzboslovec dr. Tomaz Mast-nak. Veder je potekal v obliki pogovora, pri katerem je novi-nar postavljal vpraSanja sogo-vorniku; ob koncu njunega sooCanja pa je z vpraSanji oz. razmisleki nastopilo tudi obfiinstvo. Ker sta oba govornika nepo-sredno seznanjena s stvarnostjo drzave onkraj luze, je pogovor stekel najprej v okviru osebnih izkuSenj in se naposled razple-tel do kopice tematik, ki jih ni mogoCe danes spregledati, ko je govor o najvedji velesili na svetu. Iz besed Tomaza Mastnaka, ki je obenem zgodovinar in izve- denec za muslimanski svet, je priSla do izraza dokaj grenka podoba 'obljubljene dezele' nove dobe, kjer "je omejenost obzorja posameznika posledic-no odvisna od tega, kolikor se vsakdo cuti AmeriCana". SploSno vzeto, so torej ljudje za-dovoljni, da v Ameriki zivijo, naj si bodo ti avtohtoni prebi- valci ali priSleki. Dodati pa je treba, da je v tej masi odsotna kriticna presoja do oblasti in njenega pocetja. "Gre namrec za tak patriotizem, ki je meni tuj: niso zmozni pogledati &z svoj plot", se je izrazil Mastnak in dodal, da je Evropejcu istove-tenje s simboli drzavnosti tuj pojem, kar pa je za America ne popolnoma naravno. Jztocnice, ki je Brezigar sogo-vorniku ponudil, so zadevale Se socialno ureditev, Solstvo, ver-sko zivljenje in politiko Bele hiSe. "Niso!", je Mastnak odlodno odvrnil, ko ga je novinar vpraSal, ali so ZDA urejena so-cialna drzava. "Socialna varno-st deluje na zelo specifiden nafin. V Ameriki je kar 40-50 milijonov ljudi brez zavaro- vanja", kar jim ne omogoca do-stojnega zdravljenja. "Medicin-ski in farmacevtski kompleksi so kapitalsko sicer zelo zanimi-vi, vendar so omejeni na redke, ki si jih lahko privoScijo". RazSirjena pa je uporaba zdra-vil, predvsem tistih, namenje-nih psiholoSkim motnjam, ki jih dokaj radodarno razm-nozujejo med otroSko popula-cijo. PorodniSkega dopusta sko-rajda ni, "saj zenske so zopet na delu 14 oz. 30 dni po porodu". Zaradi sluzbenih dolznosti prezivljajo starSi vedno manj casa s svojimi otroki, dopusta imajo najved 10 dni na leto, ni-vo zivljenja je v primerjavi z evropskim nizji, univerze so namenjene le elitam, kvaliteta hrane je grozna. "Drzava skratka ne skrbi za blaginjo svojih drzavljanov", je grenko sklenil sociolog. Kot zadnje sta sogovornika spregovorila o veri in ameriSki druzbi ter o vplivu, ki jo religija ima na vladajoCe kroge Bele hiSe. Brezigar je poudaril, kako je tudi versko udejstvovanje pod udarom socialne diskrimi-nante, "saj sem v San Franciscu zasledil, kako obstajajo cerkve za revne in cerkve za bogate". Obenem je Mastnak dodal, da druzba presoja siromake kot ljudi, ki so sami krivi za svoj po-lozaj, kar kaze na pomanjkanje osnovnih krscanskih vrednot. "V Ameriki se vera istoveti z moderno drzavo, a s progra-mom, ki je srednjeveSki”, je dejal sociolog. Na taki podlagi deluje danaSnja administra-cija."Vrednote v lanski volilni kampanji niso veljale, saj je Bush igral na karti strahu. Predsednik je Ameridanom podal vizijo in jo istovetil z ameriSkim poslanstvom v svetu." S takim poCetjem Bush vendar ustvarja realnost! Iz tega pa sledi, da, kdor je najmoCnejSi, kroji uso-do. "Novi ameriSki desnidarski krogi so tovrstno politiko celih 20 let potrpezljivo tkali in danes jo lahko udejanjajo.” IgorGregoti Foto Kroma NOVI Okrogla miza Predstavitevknjige Zakon 482/99: pridobitev ali zagonetka? Vdvorani dolinskega obCinskega sveta je v pe-tek minulega tedna po-tekala okrogla miza, ki sta jo pri-redili krovni organizaciji SKGZ in SSO pod pokroviteljstvom obCine Dolina, na kateri je bil govor o udejanjanju zaSCitne zakonodaje. Priloznost je bila predstavitev knjige pravnika in univerzitetnega profesorja Da-nieleja Bonamoreja Lingue mi-noritarie, lingue nazionali, lingue ufficiali nella legge 482/99 - ManjSinski, narodni in uradni jeziki v zakonu 482/99. Avtor namreC govori o zaSCiti 12 zgo-dovinskih manj Sin v Italiji. Omizje so poleg prof. Bonamoreja sestavljali Se zupanja obCine Dolina, Fulvia Premolin, pred-sednika krovnih organizacij Ser-gij Pahor in Rudi PavSiC, izvede-nec za manjSinska vprasanja prof. Sergio Salvi, odv. Rado Ra-ce, predsednik paritetnega od-bora, Ivo Jevnikar, Clan istega odbora, Bojan Brezigar, predsednik Evropskega urada za manj razSirjene jezike. Povezovalno vlogo med posameznimi posegi pa je imel prof. Emidij Susic. Po uvodnem pozdravu dolinske zupanje, ki je izrazila zaskr-bljenost zaradi neizvajanja zaSCitnega zakona in pou-darila potrebo po drugaCnem naCinu razmiSljanja in postopanja, je besedo prevzel Rudi PavSiC in glede spravnih dejanj dejal, da bodo mozna le v sluCaju, ko bi predsednik re-publike Ciampi podpisal dekret o doloCitvi ozemlja zascite. Ser-gij Pahor pa je poblizje pogledal v Bonamorejevo knjigo in jo oz-nacil za zanimiv priroCnik, ki bralca popelje med zanke in pa-sti zakona 482/99, ki pa je po Salvijevem mnenju sad dvoum-nega odnosa italijanskih poli- tikov do manjSinskega vpra-Sanja. Odv. Race se je podal v razlago sestava in delovanja paritetnega odbora, ki pa je zaradi bojkota nekaterih Clanov desnih krogov veCkrat nesklepCen in ni tako v Foto Kroma stanju suvereno opravljati svoje naloge. Odv. Race se je tudi oprijel za bolj pragmatiCno poli-tiko navezovanja stikov tudi s ti-stimi predstavniki desne sredi-ne, ki se tako ali drugaCe za naSe vpraSanje zavzemajo. Brezigar je glede zakona 482/99 dejal, da ga ne gre zanemariti, saj se z njim koncno uveljavlja 6. Clen ita-lijanske ustave. Brezigar pa je obenem opomnil ravnoduSno-st, ko ze ne nasprotovanje Italije do manjSinskih jezikov, ki jih ne upoSteva kot sestavni del ita-lijanske kulture. Ivo Jevnikar je glede paritetnega odbora pou-daril, kako je organ pariteten le na papirju, saj manjSina lahko doloCi le sedem Clanov na dvaj-set. Prof. Bonamore je v svojem posegu jasno izpostavil, kako je bila Italija primo-rana sprejeti zakon 482/99, saj jojektemu prisilil podpis evropske listine o pravicah manj Sin. Piker pristop Bonamoreja je razk-ril tudi Stevil-ne pasti zakona, kot na primer normiranje uCenja manjSinskih jezikov v Solah, ki pa se izkaze za pravi ri-ziko. Knjigo bi po mnenju izve-denca morali vzeti v roke vsi, Solniki, starSi in predvsem poli-tiki, ker so jeziki enostavno bo-gastvo. IG Presernova proslava DSI in SP ■ II I V • I *v* Jezik je nas najpomembnejsi identifikacijski znak P: Maganja je nato podala sliko zelo vitalne manjSine, ki dose- kreSeren ni le umet-nik, ki je slovensko poezijo oplemenitil z najviSjimi evropskimi du-hovnimi in literarnimi do-sezki, temveC tudi clovek, ki je ves Cas svojega zivljenja hodil proti toku, zvest svojim idea-lom in prepriCanju, in to na Skodo udobnejSega, manj na-pornega zivljenja. PreSeren je in ostane za vse generacije zgled premoCrtnosti, posred-nik neminljivih vrednot, iska-lec absolutnega." Poklon ve-likemu pesniku slavnostne go-vornice Nadje Maganja na PreSernovi proslavi (14.2.) DruStva slovenskih izobrazen-cev in Slovenske prosvete je bil izhodiSCe za razmiSljanje o kul-turi, mladih in o naSi skupno-sti. PreSernove proslave so predvsem priloznost, da se mlajSim posredujeta slovenska kultura in umetnost, "kultura pa je tudi pomemben del naSega zgo-dovinskega spomina, tisti del, ki ljudi veliko bolj zdruzuje, * Foto Kroma kot lahko to dosezejo prizade-vanja na drugih podroCjih." Nato je govornica podCrtala Probleme mladih, katerim je treba dajati tudi odgovore na temeljna zivljenjska vpraSanja. "Na zatozni klopi niso le druzi-ne, ki so popolnoma prepuSCe-ne same sebi, temveC tudi po-litika, Sport, Sola, Cerkev, naSe kulturne ustanove, ki ne nare-dijo tega, kar bi morale." ga zavidljive rezultate na naj-razlicnejsib podroCjih, "lahko le ugotavljamo, da je Se dovolj zivljenjskosti in energije v nas, treba bi bilo le vsa ta prizade-vanja bolj racionalno usmerja-ti." Prav gotovo bomo torej kos izzivom novih casov. "Ra-zumljivo je, da je naSa primar-na skrb slovenski jezik, ki nas utemeljuje, nas dela razpoz-navne in je naS najpomemb- nejSi identifikacijski znak." Na 33. literarni nateCaj Mla-dike je dospelo 61 prispevkov v prozi in 68 ciklusov pesmi. "Poezija je refleksivna, izpo-stavlja temeljna razmiSljanja o zivljenju, proza pa je letos manj zazrta v preteklost, manj je osebnih priCevanj in govori o odloCilnih zivljenjskih tre-nutkih," je dejala predsednica komisije Evelina Umek. Prvo nagrado za prozo je prejela Darka Zvonar Predan iz Maribora, drugo Tarcisia Galbiati, tretjo Milan Jazbec, oba iz Lju-bljane. Pri poeziji je prvo nagrado prejela Marta PavloviC iz Ljubljane, drugo Rok Komel iz Celja, tretje pa Anica Kolar Horvat iz Zgornje Radgone. Odlomke iz del sta podala Cla-na Radijskega odra Alenka Hrovatin in Tomaz SusiC. Na tradicionalnem nateCaju Mladi oder pa so bili nagrajeni Sola Kosovel z OpCin, OZ Ladji-ca iz Devina, Slovenski kultur-ni klub, igralska skupina Tamara Petaros z Opcin, Poletni gledaliSki tecaj 2004 v priredbi Slovenske prosvete in Radijskega odra ter druStvo Jaka Stoka s Proseka-Kontovela. VeCer sta popestrili gojenki Glasbene matice pianistka Mira Fabjan in Celistka Irena Ferro Casagrande. Predsedstvo SDGZ na srecanju z devinsko-nabrezinsko obcinsko upravo Nadaljevati s politiko sodelovanja Delegacija Slovenskega gospodarskega zdruzenja je bila mi-nuli Cetrtek v gosteh obCinske uprave ObCine Devin-Nabrezi-na v okviru rednega sodelovanja in sooCanja s problema-tikami gospodarstva, ki zade-vajo samo obCino. Zupan Giorgio Ret, odbornik za proiz-vodne dejavnosti Maurizio Le-narduzzi in odbornica TjaSa Svara, ki skrbi za bilanco in Solstvo, so prisluhnili pogle-dom in potrebam, ki so jih v imenu krajevnega Clanstva iz-razili predstavniki Zdruzenja. Predsednik Edi Kraus je pou-daril zeljo novega vodstva or-ganizacije, da bi nadaljevali s politiko sodelovanja in da bi bili Cimbolj konkretni pri obravnavi specifiCnih vpra-Sanj. Podpredsednik Boris Siega in predsednik nadzornega odbora Marino PeCenik, ki sta v predsedstvu zadolzena, da sle-dita stikom z javnimi uprava-mi in politiki, sta se dotaknila glavnih izhodiSC, od potrebe po vkljuCitvi strokovnjakov in lokalnih Clanov v predvidene obCinske in druge organe, do gospodarskih tem, pri Cemer sta izrazila vidike in potrebe Clanstva. Lokalni gostinec Li-no Doljak, predsednik gostin-cev Niko Tenze in tajnik SDGZ Davorin Devetak so opozorili na specifiCne probleme, npr. na vpraSanje cestnih povezav in prometnih smerokazov, ki so bistvenega pomena za raz-voj turizma. Zupan Ret je s svojo ekipo ori-sal glavne proraCunske po-stavke. Poudaril je pomen, ki ga zadobiva v obCini gospodar-stvo, zlasti turizem s priCako-vanim vzletom Sesljanskega zaliva. Pri tem je bila omenje-na nedavna uspeSna predstavitev, ki je na pobudo ObCine potekala na mednarodni turi-stiCni borzi v Milanu, na kateri so orisali ves potencial teri-torija, h kateremu sodi tudi enogastronomska ponudba. Pri tej je neposredno sodelova- lo tudi SDGZ s ponudbo turi-stiCnih paketov Okusi Trsta in okolice. Nabrezinski upravi- telji so seznanili predstavnike podjetnikov z naCrtovanimi javnimi deli za ureditev cestnih povezav, smerokazov in druge posege (namenjene predvsem solam itd.). V okviru priprave novih variant regula-cijskega naCrta, ki zadevajo go-spodarstvo, je bilo domenje-no, da bodo vClanjeni tudi podjetniki in tako vkljuCeni v posvetovalno fazo, pri kateri bodo lahko izrazili svoje pred-loge. Namen ObCine je doseCi CimveCje soglas je prizadetih kategorij glede popravkov. Kar se splosne gospodarske anima-cije tiCe, so bile poudarjene moznosti sodelovanja tudi pri Cezmejnih stikih in evropskih projektih. V tem duhu je bilo tudi skupaj dogovorjeno, da se bosta obe strani redno sestajali in posve-tovali, tudi na ravni pristojnih uradov, za reSevanje tekoCih in specifiCnih vpraSanj. Obvestila Postni govori vTrstu. Potekali bodo v cerkvi sv. Jakoba: ob 16. uri krizev pot, ob 16.30 postni govor. 3. postna nedelja: Voda in kruh. “Gospod, daj mi te vode, da ne bom zejna in ne bom hodila sem zajemat.” (Jan 4,15) (p. Danilo Hole). 4. postna nedelja: Oci in kruh. "Dokler sem na svetu, sem luc sveta.” (Jan 9,5) (p. Gavdencij Skledar). 5. postna nedelja: Duh in kruh -spokorno bogosluzje v cerkvi Novega sv. Antona ob 16. uri. “Vi pa ne zivite po mesu, ampak po duhu, ce le prebiva v vas Bozji Duh.” (Rim 8, 9) (p. Danilo Hole). 6. evetna nedelja: Pot in kruh. “Blagoslovljen, ki prihaja v gospodovem imenu!” (Mt 21, 9b) (p. Mirko Versic). Vabljeni! Noviglas vabi na osemdnevno potovanje z avtobusom od 17. do vkljucno 24. maja 2005. Pot nas bo vodila po sledeh sv. bratov Cirila in Metoda na Cesko, Moravsko in Slovasko. Odhod iz Trsta in Gorice preko Gradca do Bratislave. Obiskali bomo glavno slovasko mesto Bratislavo, nato Brno, Velehrad, Mikulcice in Staro mesto. Pot nas bo vodila tudi do glavnega moravskega mesta Brna, nato Olomouca in drugih znamenitosti. Koncno bomo obiskali tudi Prago, kateri smo namenili dva dni nasega obiska. Na poti domov bomo obiskali tudi Solnograd-Salzburg. Pri vpisu akontaeija 200,00 evrov. Na upravi so na razpolago programi celotnega potovanja. Za potovanje zadostuje veljavna osebna izkaznica za tujino. Z vpisom, prosimo, pohitite! Darovi Obkrstu malega Oliverja daruje nona Lida 100,00 evov za misijon patra Ernesta Sakside v Braziliji. Produkcija Tecaj a lepe govorice za otroke Tri lepe Vide na spanskem dvoru Pri Radijskem odru si ze vr-sto let prizadevajo, da bi v naSi skupnosti razSirili obCutljivost za lepo slovensko iz-reko. Vsako sezono zato prirejajo TeCaje lepe govorice, ki so na-menjeni odraslim, a tudi mlajSim udelezencem. V okviru slednjih je prof. LuCka SusiC postavila na oder Tri lepe Vide na Spanskem dvoru, ki so pravzaprav priredba otroSke radijske igre Draga PetkovSka z naslovom Lepa Vida. Izvirno besedilo je Slo v eter po valovih trzaSkega radia v petdese-tih letih, mentorica pa ga je pre-delala, da bi vsak od 16 teCaj-nikov, starih od 9 do 14 let, lahko priSel do besede in pokazal svoje igralske ter govorne sposobnosti. Skupina se je prviC sestala ze lan-sko pomlad in pred poletnimi poCitnicami predstavila nekaj pri-zorov, ki jih ji je uspelo do tedaj pripraviti. Da bi igra zazivela v ce-loti, pa je bilo potrebnih dodat-nih vaj v jesenskem in zimskem Casu. V Cetrtek, 17. t.m., so tako Clani mladega ansambla konCno stopili na deske in v dvorani Finz-garjevega dorna na OpCinah pokazali, Cesa so se nauCili v mi-nulih meseeih. VeCerna premie-ra pred zbranim obCinstvom pa je bila skoraj generalka, saj jih je naslednjega dne Cakala tezja preizkuSnja, nastop pred sovrst- niki oz. pred dijaki in profesorji nizje srednje Sole SreCko Kosovel, ki so si predstavo ogledali v okviru PreSernove proslave. Veronika Sgubin (lepa Vida), Marinka Devetak (lastoviCka), Ambroz Vidoni (brat Janko), Samatha Gruden (rumeni metuljCek), UrSka Vidoni (vijoliCasti metuljCek), UrSka Cebron (rdeCi metuljCek), Ivo Ra-doviC (zamorec Bob), Andrej Pelikan (Bobov sin Jim), Veronika Pelikan (Spanska kraljica), Jan Daneu (Spanski kralj), Sanja Mikac (Spanska kraljiCna), Johana PeCar (spletiCna Vida), Jordan Trento (dvorni norCek), Kim Furlan (sluzabnica Vida), Emil Mikac (paz princa iz devete dezele) in Rok Cebron (princ iz devete dezele) so si obakrat prisluzili navduSen aplavz, ki ga ne bi dozi-veli brez vztrajnosti in potrpezlji-vosti izkuSene reziserke LuCke Su-siC. Glasbeno kuliso je podpisal AljoSa Saksida, plesne toCke pa si je zamislila Jelka Bogatec. Ker se v Treh Vidah na Spanskem dvoru stika staro in mlado (slovenski mit in danaSnji otroci), do-maCe in tuje (primorska obala in Spanska pokrajina) je postavitev zanimiva in primerna za Soloob-vezno mladino, ki si bo ponovit-ve lahko ogledala v naslednjih tednih. AL OPZ LADJICA, ZPZ DEVIN in FANTJE IZPOD GRMADE vabijo na praznovanje DNEVA SLOVENSKE KULTURE s predstavitvijo zbirke pravljic Anamarije Volk Zlobec O SRECNI HISICI z ilustracijami Magde Starec Tavcar v nedeljo, 27. februarja 2005, ob 17. uri na sedezu devinskih zborov. SKLAD NADE PERTOT IN GORISKA MOHORJEVA DRUZBA yabita na predstavitev knjige BESEDE MLADIH SRC Zbornik proze in poezije mladih ustvarjalcev Na predstavitvi bodo sodelovali dijaki trzaskih visjih srednjih sol. Cetrtek, 24. februarja 2005, ob 18. uri Trzaska knjigarna, ul. sv. Franciska 20 v Trstu NOVI GLAS Polemika Atomski odpadki pod Peco ali mnogo hrupa za nie? Z 2. strani Romano Prodi ••• Novica, ki jo je objavila celoväka Kleine Zeitung (tudi po naslovu gre za koroäko inaCico "Piccola"), da Slovenija namerava pod Peco sk-ladiSCiti jedrske odpadke iz kräke nuklearke, je sprozila ostro reak-cijo koroske javnosti. V Pliberku, to je v kraju, ki naj bi bil v sami neposredni blizini naCrtovanega odlagaliäCa, so kmalu organizirali pobudo pro-ti odlagaliSCu. Med glavnimi po-budniki slednje je mdr. tudi predsednik t.i. tretje krovne or-ganizaeije Bernard Sadovnik. Koroäki mediji so novico, da Slovenija namerava postaviti jedrske odpadke pod Peco, objavili Rezijanski kulturni center Rozajanski Dum je mi-nulo nedeljo predstavil v prostorih Beneäke palaCe v Naborjetu fotografsko razstavo slik Lorenzine Di Biasio ter knjigi Raccontami una favola in Ta mala dujaCesa, ki sta jo uredila Luigia Del Negro ter prof. Roberto Dapit. Kot je uvodoma povedala Luigia Del Negro, je fotografska razstava dragocen dokument, v katerem slikani obrazi re-zijanskih ljudi priCajo njihova Custva, istoCasno pa zbrane pri-povedi ostanejo dragocen dokument kulturnega izroCila da-naänjim in bodoCim genera-cijam. Prof. Dapit, poznavalec in strokovnjak za rezijansko kul-turo in jezik, se je drustvu in avtorici slik zahvalil za oprav-ljeno delo. Avtorica je znala na mojstrski naCin, a hkrati z ne-lahkim delom, ujeti s fotograf-skim objektivom predvsem obraze ljudi, ki zivijo pod Kani-nom. Zupan obCine Naborjet-OvCja kot dokonCno izbiro Slovenije. O istem dogodku pa smo v teh dneh v slovenskih medijih lahko brali povsem razliCno zgodbo. Lokacija Pece je bila si-cer v izboru, vendar ni priälo do soglasja glede tega v obCinah. Niti prisotnost zupanov okoliäkih obCin iz Slovenije ter poslanca Mira Petka (na sliki) na shodu v Pliberku niso dokonc-no prepriCali t.i. pliberäki odbor o dejanskem stanju glede jedr-skega odlagaliäCa pod Peco. Razlog za to gre pripisati ne na-zadnje sploänemu "prastrahu" pred jedrskimi centralami, ki se nahajajo v sosednjih drzavah srednje-vzhodne Evrope. Prote- vas Aleksander Oman se je zahvalil organizatorjem, da so iz-brali Beneäko palaco za prikaz razstave, ter poudaril pomen medsebojnega spoznavanja in sodelovanja; tako v Reziji, kjer je prebivalstvo dvojeziCno in Rozajanski Dum opravlja svoje poslanstvo, in v Kanalski doli-ni, ki je veCjeziCna in srediäCe sti proti Ceäkim in slovaäkim nuklearkam ter ne nazadnje proti sami kräki nuklearki spa-dajo v cikliCne pojave pritiskov avstrijske politike do sosed Av-strije. Dejstvo, da si vecina Avstrijcev prizadeva, in sicer mimo vsake strankarske pripadnosti, za de-nuklearizirano obmoCje v lastni neposredni blizini, je eden iz-med razlogov, da so najodmev-nejäi pritiski na sosede prav tisti, ki povleCejo na dan atomsko pa-niko. V Ca su razprave o odpravi Be-nesevib dekretov kot predpogoj Clanstva Ceäke oziroma Slovaäke v EU je priälo tudi do protijedr- Planika si prizadeva za oh-ranjevanje slovenske kulture. Odbornik za kulturo pri Gor-ski skupnosti Fuccaro je poudaril, da so jezikovne skupnosti bogastvo tega teritorija, kjer se sreduje veC kultur in jezikov. Na lepo pripravljeni in povsem uspeli prireditvi je sodelovala tudi mlada domaCinka Theresia Oman, ki je zbrani publiki deklamirala dve pesmi iz ukov-äkega ljudskega izrodila. Razstava je odprta vsak dan od 10,30 do 12,30 in od 15. do 18. ure, razen ob ponedeljkih, do konca meseca februarja. Rudi Bartaloth skih protestov s strani svo-bodnjakov, ki se drugaCe manj pogosto ukvarjajo z naravovar-stvenimi temami. V protestno gibanje, ki se je upr- lo domnevni lokaeiji jedrskih odpadkov pod Peco, se je vkljuCilo tudi veliko Slovencev iz Podjune. V sedanjem Casu, ko je veliko odprtih vprasanj tako na ravni med manjäino in av-strijsko vlado oziroma na osi med Slovenijo in Avstrijo, si velja zastaviti vprasanje, komu vse to koristi. Upati je, da ne gre tokrat za po-noven poskus loCevanja Slovencev na obeh straneh Karavank. V preteklih letih je prav na osi med krajevnimi stvarnostmi Podjune in Meziäke doline zav-ladalo novo vzduäje medsebojnega sodelovanja in zaupanja. Dejstvo, da je zupanom iz Meziäke doline le delno uspelo prepriCati sogovornike iz Podjune, pa je nedvomno zaskr-bljujoCe. Peter Rustja ti na Dobrovem v Goriski h Br-dih. Pod njegovo taktirko so v zadruzni organizaeiji s 685 Cla-ni in z lastniki kleti utrdili med-sebojne odnose, Vinsko klet pa so posodobili in jo prilagodili novim razmeram v Evropski uniji. Klet je po kolicini in vred-nosti prodanega vina vodilna v Sloveniji. Kar tretjino vina pro-dajo v tujino, kjer je klet GoriSka Brda s svojimi vini vse bolj prepoznavna, äe posebej v bliznjih italijanskih pokraji-nah, v Avstriji in NemCiji. Priznanje za posebne dosezke v gospodarstvu je letos prejel Mladen Trampuz, direkter podjetja Meblo Vata iz Mirna, ki je po lanskem pozaru v mi-renskem obratu s pomoCjo so-delavcev dosegel svojevrstni rekord, saj so s hitro izgradnjo nove hale in namestitvijo so-dobne proizvodnje linije v Opatjem selu zaCeli ze dobra dva meseca po pozaru do-bavljati blago kupeem. Proiz-vodnja na novi liniji v Opatjem selu je okolju prijazna in ima trikrat veCjo zmogljivost kot prejsnja v Mirnu. Zasluge za to gredo predvsem Trampuzu, ki si je nagrado zasluzil tudi zato, ker je v preteklosti podjetje in kolektiv ze nekajkrat reäil iz hu-dih tezav. NaceNovak Podzupan obCine Bovec Trampuz ter trbiäki zupan Baritussio sta se v preteklih dneh sreCala na Tr-bizu, da bi ocenila dozdajSnje sodelovanje obCin ter da bi skupno naCrtovala bodoCe sodelovanje. Strinjala sta se, da je sodelovanje sosedskih obCin dobro, da pa je treba to sodelovanje äe okrepiti in izboljäati. Predvsem naj bi Slo za pretok infor-macij, saj obe obCini imata skupne interese predvsem na turistiCnem podroCju. Prav tu-ristiCna panoga naj bi bila v bodoCe vodilna veja gospodar-skega razvoja obeh obmoCij, naj omenimo pri tem razvoj Kanina na slovenski strani in Rabelj ter Nevejsko sedlo na italijanski. Posebno pozornost pa sta so-govornika osredotoCila na ob-Cinski praznik obCine Bovec, ki bo 3. julija 2005. Praznovanj se bosta pridruzila Se obCina Trbiz in rabelj sko druätvo biv-Sih rudarjev. V ta namen bo lokalna skup- Prodi meni, da je treba re-sno in trdo delati tudi na mednarodni ravni. Omenil je tako svoj zadnji obi-sk pri francoskem predsedniku Chiracu , v kratkem pa namerava obiskati äpanskega mini-strskega predsednika Zapatera. Zelo pozorno spremlja tudi obisk ameriSkega predsednika Busha v Evropi in svoje levosr-redinske prijatelje ob tej priloz-nosti vabi, naj bodo pozorni na prizadevanja za reformo Atlantske zveze, predvsem za njeno prilagajanje novim Ca-som. Prodi oCita sedanji vladi in nje-ni parlamentarni veCini, da njuna slovita "devolueija" dejansko pomeni "loCitev Juga od ostalega drzavnega ozemlja", prav enak rezultat pa naj bi imela njena ustavna reforma. Leva sredina pa bo Ju-gu- je dejal Prodi- posveCala najveCjo pozornost, predvsem pa odpravila, kar je bilo za-mujeno. Berlusconijeva vlada je zapravila - je pristavil-ogromna denarna sredstva za faraonske naCrte, dogaja pa se, da je Jug ze po prvem sneznem metezu povsem izoliran od ostalega drzavnega ozemlja. Italijansko gospodarstvo je vrh vsega na robu "krize, ki je, kot kaze, nepovratna". V sklopu priprav na dezelne in upravne volitve, ki bodo na zaCetku aprila, je treba omeni-ti, da oba politiCna tabora na-daljujeta s pogovori z radikalci, Tudi on je rutinsko pono-vil staliäCe, da je potem Slo za "etniCno CiäCenje" na raCun Italijanov, nekritiCno po-novil ätevilko o 350 tisoCih be-guncev in 15 tisoCih zrtev fojb. Tudi on se je zavzel za politiko krepitve italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hr-vaäkem. Povzeli smo posega pri prej omenjenih parlamentarcih, iz katerih je dovolj razvidno, v kakSnih vnaprej zaCrtanih okvi- nost Log pod Mangartom ob-novila vhod, portal, ki je pove-zoval Log pod Mangartom in rudnik v Rablju preko pod-zemnega rova. V ta namen bo komisarska uprava rabelj skega rudnika po-darila Bovcu staro lokomotivo in vagon, ki so ga svojdas upo-rabljali v rabeljskem rudniku. Praznovanj a se bodo zaCela v ki se ponujajo tistemu, ki naj-veC nudi. Obema taboroma bi sicer prijali glasovi radikalne stranke, ki po nekaterih oce-nah predstavljajo 2% celotne-ga volilnega zbora, a morata tudi radunati na osip svojih glasov, ki bi gotovo nastal zara-di volilnih povezav z radikalci. V srediSCu pozornosti je tudi referendum o zakonu, ki ureja zdravstveno vodeno zanositev. Naj omenimo, da je bil v tej zvezi pred kratkim ustanovljen odbor, katerega razglas je pod-pisalo 112 uglednih ljudi raz-lidnih svetovnih naziranj. Nje-gova glavna naloga je "pre-prediti poslabSanje zakona stev. 40 o zdravstveno vodeni zanositvi". Glavno odborovo geslo je: "ne bomo §li na voliSCa". "Kdor se ne bo ude-lezil referenduma, je dejal predstavnik Konfederacije druzinskih posvetovalnic Grassani, naj se zaveda, da je to njegova dolznost, saj je pra-vica do zivljenja nedotakljiva in nerazpolozljiva, ker je ustav-no zaSCitena". Med podpisniki tega poziva ni sicer nobenega cerkvenega dostojastvenika, vendar je proglas povsem v sk-ladu z izvajanji predsednika Italijanske Skofovske konferen-ce, kardinala Ruinija. Ta je namreC ne seji z dne 17. ja-nuarja letos v svojem govoru zavzel staliSCe do referenduma in se jasno opredelil za neude-lezbo na omenjenem ljudskem glasovanju ali referendumu. rih je potekalo spominjanje na medvojne dogodke. Pri nikomer pa nismo zasledili kakega glo-bljega zgodovinskega in politiC-nega razmiSljanja, kako je moglo priti do tako tragiCnih dogodkov. Vsakdo ima pravico do svojega spomina, a odgovorni politiki pri tem ne smejo prezreti celot-nega sklopa okoliscin, ki so pri-vedle do obsodbe vrednih dejanj. Tako je dan spomina izz-venel tudi kot dan pozabe na vz-roke zadanih dogodkov. jutranjih urah v Rablju pred rudnikom, kjer bodo odprli podzemni muzej, nato pa se bodo gostje preselili v Log pod Mangartom, kjer bosta na sporedu maSa v spomin na umrle rudarje ter kulturni program. Uradu za jezikovne skupnosti in mednarodne odnose pri obCini Trbiz pa je bila poverjena naloga, da koordinira istitucio- nalni del praznika v Rablju, saj bodo na prireditev vabili tudi delegacije pobratenih rud-nikov, ki so v Sloveniji ter Avstriji. RB Primorska | Na dvorcu Zemono Priznanja najuspesnejsim gospodarstvenikom Na dvorcu Zemono so minuli Cetrtek (17.2.) podelili priznanja naju-speSnejSim gospodarstvenikom Primorske v letu 2004. Akcijo sta v sodelovanju s tremi ob-moCnimi gospodarskimi zbor-nicami na obmoCju Primorske ze deveto leto zapored pripravi-la Casopis Primorske novice in Radio Köper. Priznanja so preje- li direkter Vinske kleti GoriSka Brda Silvan Persolja, generalni direkter druzbe Ydria Motors iz Podskrajnika Joät Rupnik in direkter podjetja AGB Lab iz Por-toroza Vladimir PoliC. Nagrado za poseben dosezek v minulem letu pa je prejel Mladen Trampuz, direkter podjetja Meblo Vata iz Mirna, ki je uspel z uspeSnimi in inovativnimi po-slovnimi prijemi prepreCiti zlom podjetja po katastrofal-nem pozaru, ki je v zaCetku lan-skega poletja uniCil proizvodne prostore. Komisija, ki je izmed osmih kandidatov, uvräCenih v ozji iz-bor za prestizno nagrado, tik pred zdajci izbrala tri najboljSe, je pri odloCitvi upoStevala rast prihodka druzbe, ki je moral bi-ti vsaj 10-odstoten, pogoj pa je bila tudi 10-odstotna rast doda-ne vrednosti. Pri tehtanju pred-logov so Clani komisije upoSte-vali tudi uspeänost pri osvaja-nju novih trgov in uveljavljanju standardov kakovosti ter prispe-vek k uveljavljanju gospodarske druzbe v domaCem okolju. Na proglasitvi rezultatov sta zbrane uvodoma pozdravila minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in predsednik GZS (Gospodarske zbornice Slovenije) Jozko Cuk, v nadaljevanju pa so predstavniki Casopisne hiäe Primorske novice in Radia Köper podelili priznanja najza-sluznejSim. Na obmoCju notranjsko-kraSke obmoCne GZS s sedezem v Po-stojni je bil za "naj" gospodar-stvenika v minulem letu izbran Joät Rupnik, generalni direkter podjetja Ydria Motors iz Podskrajnika. Gre za podjetje, ki izde-luje motorje in Crpalke za belo tehniko. Po selitvi iz Spodnje Idrije in menjavi lastniätva je druzba dozivela pravi razevet. V zadnjih dveh letih so na novo zaposlili 320 delavcev in podvojili obseg proizvodnje, za nalozbe pa so namenili 7 milijonov evrov. VeCji del izdelkov prodajo v tujino, letos pa priCakujejo 15 odstotno rast. V obalno-kraäki regiji je nagrado za najuspeänejäega gospo-darstvenika prejel Vladimir PoliC, ustanovitelj in solastnik razvoj nega tehnoloSkega podjetja AGB Lab iz Portoroza, ki je glav-ni nosilec razvoja in izdelave merilnikov gledanosti televi-zije. V dveh letih je podjetje AGB Lab razvilo ze peto genera-cijo merilnikov. V razvoj so vlozili 160 milijonov tolarjev, z novim merilnikom pa namera-vajo podvojili promet. Svoje iz-delke naCrtujejo prodajati v dvajsetih drzavah, ze letos tudi v ZDA, na Kitajskem in Taj-skem. Za naj bolj sega primorskega go-spodarstvenika v letu 2004 na obmoCju novogoriäke obmoCne GZS za severno Primorsko je bil izbran Silvan Peräolja, ki je ze äest let za krmilom najveCje slovenske zadruzne vinske kle- Fotografska razstava v Reziji Velika vloga domaeih drustev Z 2. strani Nekaj paberkov... Za ovrednotenje obeh podrocij Obcini Trbiz in Bovec za tesnejse sodelovanje NOVI GLAS Napovedani usmeritev in ukrepi za povecanje rodnosti Za premostitev zapletov z Italijo in Avstrijo Kratke VSloveniji je proslavljanje 10. februarja, dneva spo-mina na zrtve kraSkih brezen (fojb) in izgnance iz Istre, z Reke in iz Dalmacije, sku-paj s predvajanjem filma Srce v breznu, s cimer se Se zmerom ukvarja italijanska politika, povzrocilo razlage, odmeve in razclenjevanja pretekle zgodovi-ne, kar je spodbudilo tudi raz-prave na ravni parlamenta in vlade. Javnost je ogorcena spri-co politiänih tezenj v Italiji, da faSizmu odvzamejo naravo in pridih totalitarnega rezima in ga s tem oprostijo zgodovinske krivde in odgovornosti tudi za zrtve, trpljenje in raznarodo-vanje primorskih Slovencev. To-da ob soglasju o faSizmu in nuj-nosti odpora zoper zlocine in zlo, ki jih je povzrocal, je pri ocenjevanju preteklosti v Slove-niji priSlo do sporov in polemik o temnih plateh prejSnjega rezima, ki zdaj slabijo moc in spo-sobnost drzave, da bi lazje in enotneje nasprotovala priti-skom iz tujine. V vrhu bor&vske organizacije, v LDS in ZLSD, najvedjih opozi-cijskih strankah, pa v raznih neformalnih okoljih, ki so oh-ranila politiCni vpliv v Sloveniji, namrec nocejo priznati §ir§ih razseznosti t.i. fojb. V teh kraSkih breznih, denimo, v Istri in na Trnovsko-banjSki planoti so poleg Italijanov umrli tudi Slovenci, celo narodno zavedni, ki novemu revolucionarnemu rezimu, vzpostavljenemu po drugi svetovni vojni, niso bili vSeCni oz. niso uzivali zaupanja. V Gorici so imena nekaterih naSih rojakov, ki so umrli v foj-bah, vklesana na spominskem obelezju v osrednjem mestnem parku. Pisatelj Drago JanCar je v ko-mentarju z naslovom Resnica in spomin, ki je bil objavljen v so-botni prilogi osrednjega slovenskega casnika DELO 19. t.m., zelo stvaren, kri-tiCen in aktualen. Zapisal je, "da s povojnimi poboji nimajo niC, denimo, Janko Premrl-Vojko, pogumen upornik zoper faSistiCno nasilje, da z njimi nimajo nie tigrovei, za poboje pa tudi ne more biti odgovor-na tista vecina mladih lju-di, ki so Sli v odpor v pre-priCanju, da gre v resnici za to, kar se je gibanje, ki so se mu pridruzili, imenovalo: Osvobodilna fronta. Se najmanj pa so zanje odgo-vorni danaSnja demokra-tiena Slovenija in njeni drzavljani, ki jo protestniki zoper izkrivljanje zgodovi-ne klicejo k politiäni mobiliza-ciji in poistovetenju z vsem, kar se je zgodilo. Za zloäne so odgo-vorni tisti, ki so izdajali ukaze, tisti, ki so jih izvajali in o tem niok'ijo, in tudi tisti, ki poboje Se danes opraviCujejo. Ce bi nam bilo vsaj to jasno, se nam paC ne bi bilo treba sedaj obnaSati, kakor se obnaSa velik del italijanske javnosti, ki ni spo-soben oceniti svoje lastne zgo-dovine. Sprico tragiCnih price-vanj ljudi, ki so preziveli med-vojna in povojna nasilja v Sloveniji, bi morali umolkniti poli-tiki in politikanti, ki si na rafun zrtev kujejo aktualni politieni kapital na domaeih pri-zoriSCih." Sedanje stanje odnosov s so-sednjo Italijo je dr. Janez Podob-nik, predsednik SLS, povzel z izjavo, "da ni nobenega dvoma o tem, da je bil faSizem za&tnik silnega gorja, povzrocenega Slo- Drago Jancar (foto JMP) vencem, Se posebej tistim na Primorskem. Povzrocenega zla se ne da z ni cimer opraviäti. Slovenska ljudska stranka tudi meni, da ni mogoce vseh parti-zanov povezovati s povojnimi poboji in revolueijo, kakor tudi ni mogoce vseh domobrancev obtozevati za izdajstvo slovenskega naroda." Morda kmalu razglasitev nove-ga praznika, dneva slovenske enotnosti Slovenska vlada se sprva ni odz-vala na zapise v javnih obfilih, odmeve strank in raznih gibanj na film z naslovom Srce v brez- nu in Stevilne zahteve, naj poja-sni staliSCa do zapletov v odno-sih z Italijo in Avstrijo. Premier Janez JanSa je sicer izjavil, da od-nosi Slovenije s sosednjima drzavama "strateSko" ostajajo nespremenjeni in zato je vsaka panika odvef." Naposled pa je vlada 17. t.m. objavila staliSCa do obravnavanih zapletov, ki so po vsebini in obliki pomirjevalna, vendar pa jasna in konkretna. Vlada je zapisala, da gre v se-danjih dogodkih "za oätno po-liticno motivirano kampanjo z javnim mnenjem, pri ferner se v ta namen izko-riSCajo resniCno tragiene zivljenjske usode pripad-nikov dveh sosednjih na-rodov. Italija naj pri spo-minjanju tragienih povoj-nih dogodkov ne pozabi na trpljenje, ki ga je faSizem povzroäl drugim narodom. Vlada se tudi zaveda svoje zaSCitniSke vloge do slovenskih manjSin v sosednjih drza-vah in jo zeli izvajati v partnerskem in evro-pskem duhu." Vlada je bila v prejSnjih dneh sicer zelo zaposlena z domaämi in mednarod-nimi zadevami. Sprejela je program delovanja v tem letu na druzbenogospodarskem podroCju. Med temeljnimi cilji, ki si jih je zastavila, je tudi po-vecanje rodnosti, za kar bo po-trebna sprememba mnogih zakonov in izvrSilnih predpisov. V Sloveniji bodo kmalu razglasi- li nov drzavni praznik, ki bi se imenoval Dan slovenske enotnosti. Bil naj bi v mesecu maju, saj je v preteklosti v tem mesecu potekalo veliko dogodkov, po-membnih za slovenski narod in drzavo. S praznikom naj bi zlasti ovrednotili Primorsko ter njene zrtve in trpljenje v zgodovini. Marijan DrobeZ SNG/NovaGorica Gostovanje Opere in baleta SNG Maribor v goriskem gledaliscu Verdi Viden sad cezmejnega so-delovanja slovenskih in italijanskih kulturnih hramov ter ustanov iz Gorice in Nove Gorice bo gostovanje ansambla Opere in baleta Slovenskega narodnega gledaliSCa iz Maribora, ki se bo s plesno uprizoritvijo Grk Zorba Mikisa Theodorakisa predstavil v go-riSkem gledaliSCu Verdi v sre-do, 23. t.m., za italijanske abo-nente, v Cetrtek, 24. t.m., ob 20.45 pa za slovenske gledalce, abonente abonmaja Plus SNG Nova Gorica. Cetrtkova repriza bo Se posebno slovesna, saj se je bodo udelezili trije obmejni zupani, goriSki zupan Vittorio Brancati, zupan Mestne obä-ne Nova Gorica Mirko Brulc in zupan obCine Sempeter-Vrtoj-ba Dragan Valenflc. Ognjeviti balet Grk Zorba u-vrSCajo poznavalci tovrstnega umetniSkega izrazanja v sam vrh baletnih uspeSnic dvajse-tega stoletja. Porodil se je iz istoimenske hollywoodske us-peSnice, za katero je glasbo na-pisal Mikis Theodorakis in v njej spojil ljudske glasbene pr-vine in klasiene oblike, kar je znaCilno za snovanje tega u- veljavljenega grSkega glasbe-nika. Vsebina zgodbe o mladenicu Zorbi, polnem energije in vere v svobodo, ki se v vasici na Kreti spoprijatelji z AmeriCa-nom Johnom, temelji na delu grSkega pisca Nikosa Kazant-zakisa. UspeSno predstavo sta na mariboski oder postavila ameriSki koreograf Lorca Mas-sine in italijanski dirigent Giorgio Croci. Ob 60. obletnici osvoboditve prezivelih deportirancev v zlo-glasnem taboriSCu Auschwitz so se v nedeljo, 20. t.m., novogoriSki gledaliSCniki poklonili zrtvam nacisti-stiinega terorja s predstavo Medtem v reziji Janu-sza Kice, ki jo je po roma-nu Prima Levija Premirje sestavil Srecko FiSer in je s svojimi ganljivimi, mrakob-nimi, pa tudi svetlejSimi tre-nutki pronicljivo segla v duSe gledalcev, ki so na premieri in mnogih ponovitvah doziveto spremljali njeno prodorno vse-bino. Nedeljsko predstavo so si ogle-dali tudi predstavniki gleda-liSc, vklju&nih v Evropsko gle-daliSko konveneijo, h kateri se je leta 2001 prikljuCilo tudi Slovensko narodno gledaliSCe Nova Gorica, takrat Se z ime-nom Primorsko dramsko gle-daliSCe. Iva KorSiC V Gorici in Novi Gorici Na obisku studenti podiplomskega programa Euroculture Gorico in Novo Gorico je minuli torek obiska-la skupina 80 Studen-tov Evropskega podiplomskega programa Euroculture, ki se izvaja na Univerzi v Vidmu. Gre za Studente, ki prihajajo iz osmih evropskih univerz, na Studijski obisk pa so priSli z na-menom, da poglobijo svoje znanje na temo "Ovire ali mo-stovi ? Meje razSirjene Evrop-ske unije". Po dopoldanskem obisku Gorice je Studente Evropskega podiplomskega programa Euroculture innjihoveprofesorjev veliki dvorani novogoriSke obCine sprejel tudi novogoriSki zupan Mirko Brulc, ki jih je na kratko seznanil z zivljenjem ob meji po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Spregovoril je tudi o plodnem Cezmej-nem sodelovanju na Stevilnih podroCjih in izrazil pre-pricanje, da je temu tako zato, ker so z ljudmi, ki vodijo obä-no na italijanski strani meje, res dobri prijatelji. V nadaljevanju je etnologinja GoriSkega muzeja Inga Brezi-gar gostujoCe Studente po-drobneje seznanila z zgodovi-no goriSkega obmofja, spreje-mu pa je sledil Se ogled kultur-no-zgodovinskih znamenito-sti v franäSkanskem samosta-nu na Kostanjevici nad Novo Gorico. Nace Novak V okviru Politehnike v Novi Gorici tudi solo za vinogradnistvo in vinarstvo Visokosolski izobrazevalni in znanstvenoraziskovalni zavod Politehnika v Novi Gorici v novem akademskem letu bodisi ze izvaja ali pa je razpisal nekaj novih studijskih programov. Med slednjimi je tudi podroeje vinogradnistva in vinarstva, ki predstavlja eno izmed najbolj intenzivnih kmetijskih panog na Primorskem. Zaradi tega je Politehnika ustanovila Visoko solo za vinogradnistvo in vinarstvo, ki ze vpisuje v studijski program z naslovom Vinogradnistvo in vinarstvo. Program zdruzuje znanja agronomije, zivilske tehnologije in trzenja. Nova studijska smer predvideva 40 vpisnih mest za redni studij in 20 za izredni studij. Po uspesno zakljucenem studiju bodo diplomanti pridobili naziv diplomirani inzenir oz. inzenirka vinogradnistva in vinarstva. Dve novi razstavi v Goriskem muzeju Goriski muzejvgradu Kromberkje vsestranskodejaven, tako tudi pri prirejanju razstavz raznih podroeij. Pred dnevi so odprli dve novi razstavi. Prva ima naslov Kamnolomstvo in kamnosestvo na Krasu ter prikazuje tradicionalni dejavnosti, ki imata na Krasu dolgo zgodovino in tradieijo. Pripravo razstave je omogocila Obcina Sezana, njen avtor je magister Davor Kernel, oblikovalec pa Boris Blazko. Zanimanje obiskovalcev vzbuja tudi razstava z naslovom Carobni svet mineralov. Gre za primerke iz zbirke znanega zbiralca mineralov in drugih ostalin iz narave Stanislava Bacarja iz Ajdovscine. Pri ureditvi razstave sta pomagala strokovna sodelavca dr. Vasja Mikuz in magister Renata Vidrih, oblikoval pa jo je Boris Blazko. Razstavi si je moc ogledati ob delavnikih, ob obicajnem urniku, ki velja v Goriskem muzeju. Nadaljevanje muzejskih vecerov v Idriji / O vojnah kot celovitem in mnozienem pojavu v zgodovini Mestni muzej v Idriji svojo dejavnost ponazarja tudi s prirejanjem t.i. muzejskih vecerov, na katerih razpravljajo o raznih zgodovinskih ali drugace aktualnih temah. Letos poteka ze enaindvajseta sezona takih vecerov. Zadnje po vrsti je bilo predavanje zgodovinarja dr. Damijana Gustina, 15. t.m., ki je obravnaval temo z naslovom Vojne - razlicni pogledi in stalisca. Razclenil je vojne, “ki so celovit in hkrati mnozicen pojav v cloveski zgodovini. Razlicne vede ga preucujejo z zelo razlicnih strani, zaradi svoje intenzivnosti pa so vojne nenehna tema samosprasevanja (spomini) in knjizevnosti. Vojaska zgodovina obravnava vojne kot posebno, a konkretno, v zgodovinsko dogajanje vpeta stanja, ki se kazejo v vojskovanju, gospodarstvu, politiki, kulturi, pravu in v raznih posledicah." Predavatelj je nataneno obravnaval tudi vojne v dvajsetem stoletju, pa tudi zadnje vojne spopade, denimo tistega v Iraku. Poudaril je, “da smo Slovenci v vojnah sodelovali v razlicnih oblikah, vendar se najmanj kotvojaki lastne nacionalne drzave. Toda udelezbo Slovencev v vseh vojnah moramo obravnavati kot del nacionalne vojaske zgodovine.” Ob tem je dr. Damijan Gustin opozoril na pomembnost in izpostavljenost strateske lege Slovenije, zaradi cesar so intenzivne vojne na slovenskem ozemlju potekale zlasti v obdobju med 16. in koncem 20. stoletja. Laura Pausini aprila v Kopru V sklopu evropske turneje ob izidu nove plosce “Resta In Ascolto” bo po porocanju STA 7. aprila v koprski dvorani Bonifika nastopila popularna italijanska pevka Laura Pausini, ki sledi priljubljenosti italijanskih izvajalcev, kot sta Eros Ramazzotti in Zucchero, izven meja Italije. Njeno prvo gostovanje v Sloveniji pripravlja koncertna ageneija Lipa Music. Evropski turneji, na kateri ima doslej potrjenih 36 koncertov, bodo sledile turneje v Avstraliji in na Japonskem ter nato se na ameriskem kontinentu. Pevka na zivem nastopu ponuja impresivno scensko predstavo. Na turneji jo spremljajo skupina, spremljevalni vokalistki ter dovrsena tehniena oprema. Za zvoeni, video in svetlobni sistem so na voljo 25 ton opreme, velika konstrukeija odra (14 x 16 m), stirje video ekrani ter najmodernejsi zvoeni sistem, vse z namenom, da bi obiskovalcem koncerta ponudili vrhunski glasbeni uzitekter dobro zabavo. Na zadnji turneji pred stirimi leti, ki je bila popolnoma razprodana, je na Azteca stadionu v Mexico Cityju nastopila pred 150 tisoc obiskovalci. To je zanimiv podatek iz njene kariere, ki po zmagi na festivalu v San Remu leta 1993 v kategoriji “nove zvezde” ter 3. mestu leto dni kasneje, s pesmijo “Strani Amori”, vztrajno raste, so zapisali v Lipa Music. M. 24. februarja 2005 Primorska / Gospodarstvo NOVI GLAS V novogoriski obcini Stevilne aktivnosti na podrocju urejanja prostora Italijani so bili najbolj stevilni gostje Leto 2004 rekordno za slovenski turizem VSloveniji ugodno oce-njujejo napredek turizma oz. celotnega turi-sticnega gospodarstva v letu 2004. To leto je bilo najbolj uspeäno po osamosvojitvi drza-ve. Stevilo gostov, ki so v Slove-nijo priSli iz tujine, se je poveca-lo za 9% (na nekaj manj kot 1,5 milijona prihodov), skupen obisk pa je bil za 4% veCji kot leto prej (2,3 milijona turistov). Tudi ätevilo prenoCitev tujih gostov se je povecalo, in sicer za 4% (4,3 milijona noCitev). Vendar pa se je Stevilo prenoCi-tev domacih gostov zmanjäalo za 3%. Delez tujih noCitev v vseh noCitvah znaäa 5,6%, delez tujih gostov v ätevilu vseh prihodov pa je 64%. Med tujci so lani prevladovali italijanski gostje (plus 8 % prenocitev, plus 9% prihodov). Italijani so po ätevilu nocitev na prvem mestu seznama zamenjali nemäke goste. Tako pri priho-dih kot tudi pri nocitvah so Francozi prehiteli Madzare, gostje iz Velike Britanije pa so pri nocitvah prehiteli Hrvate. Pri Nemciji, ki je na drugem mestu seznama najpomembnejäih trgov slovenskega turizma, ugotavljajo porast prihodov za 4%, vendar pa znizanje ätevila prenocitev za 5%. Opaziti je, da se turisticna gibanja, ki so pri-sotna v svetu, kazejo tudi v Slo-veniji, zato ätevilo prihodov tujih gostov naraäCa hitreje od ätevila prenoCitev. Lanski rezultati slovenskega turizma skratka kazejo na cedalje vecji turistiöni obisk, in kar je äe posebej razveseljivo, na visoko stopnjo rasti turisticnib deviz. Kratke Za prevzem evra je bistveno znizanje inflacije Drzavni urad za makroekonomske analize in razvoj je v novi stevilki svojega glasila, Ekonomsko ogledalo, objavil komentarje in podatke o izvajanju nalog in meril, ki so doloceni kot pogoj za prevzem evra v Sloveniji. Kot znano, so vlada, Narodna banka in Ministrstvo za finance cvrsto odloceni, da bo skupna evropska denarna enota stopila v veljavo 1. januarja leta 2007. Tedaj bi odpravili tolar, sedanjo uradno domaco valuto v drzavi. Ob koncu leta 2004 je Slovenija izpolnjevala tri od petih t.i. maastrichtskih meril, pri cemer enega, ki se nanasa na stabilnost tecaja tolarja, ni mogla zaradi tehnicnih razlogov oz. zato, ker sodeluje v mehanizmu deviznih tecajev sele sest mesecev (merilo doloca dvoletno obdobje stabilnega tecaja). Vendar Slovenija se ni izpolnila merila (kriterija), ki se nanasa na stabilnost cen, saj je inflacija konec leta 2004 znasala 3,6%, izpolnitev maastrichtskega kriterija pa bi zahtevala njeno znizanje na 2,2%. Morda bo inflacijo mogoce znizati na omenjeno raven v letosnjem letu. / M. Prihodki od turizma so v prvih enajstih mesecih lanskega leta znaäali milijardo 217 milijonov evrov, kar je za 10% ve£ kot v enakem obdobju leta 2003. Razvoj slovenskega turizma je ociten tudi iz ugotovitve Evro-pske turistiCne komisije, da je Slovenska turisticna organiza-cija ena najbolj uspeänih tovrst-nih organizacij v Evropi. V Sloveniji medtem bodisi naCrtu-jejo ali pa izvajajo nove naloz-be za napredek turisticnega gospodarstva v prihodnosti. Naj-veCjo skrb namenjajo zdraviliä&m, ki postajajo najbolj znana posebnost in priv-lacnost Slovenije. M. Pri igrah na sreco zmaga le organizator! Igre na sreco in nesrecni igralci VItaliji so igre na sreco ze-lo razäirjene, od raznih äportnih stav do loterij, ki so povezane s äportnimi do-godki, kot je npr. tekma formule ena v Imoli, ali s televizijski-mi programi, kot je npr. Lotte-ria Italia, ali enostavnega Supe-renalotto. Ker Italijani zelo radi igrajo, si drzava stalno izmiälja nove igre in nove Variante, ki kmalu postanejo uspeänice, saj ljudje pricaküjejo, da bodo hi-tro in brez velikega napora po-stali milijonarji. Zal pa se to ne zgodi prav vsakemu igralcu na sreco. Veliko veC je tistih, ki v igrah na sreCo zapravijo celo svoje premozenje in, ko se za-vejo svoje izgube, v skrajnem primeru naredijo samomor, kot tistih, ki so z igro na sreCo obo-gateli in izboljäali svoj zivljenj-ski Standard. Pri tem pa igrajo zelo veliko (negativno) vlogo tudi sredstva javnega obve-äCanja, saj dajejo vsaki milijon-ski zmagi izredno veliko pozor-nost, rednih tedenskih izgub, ki jih igralec utrpi, pa sploh ne omenjajo. Analize o obsegu izgub lahko najdemo samo v kaki specializirani reviji, zelo malo pa se piäe v takih Casopi-sih, ki jih berejo cisto navadni potroäniki. Pri vsem tem pa se igralci na sreCo ne zavedajo, da zelo uspeäno financirajo drzavo. Ker je organizator igre (na sreCo) drzava, gre celotni dobiCek igre v drzavne blagajne. Ko smo v prejänjih dneh "cakali”, da se prikaze ätevilka 53 na Be- netkah, so ekonomisti vgrobih okvirih izracunali, koliko je drzava s temi stavami zasluzila. Drzavni ekonomski izvedenci pa so pred kratkim ugotovili, da v bistvu ne bi bili potrebni no-beni posebni var&valni ukre-pi, saj so igralci Iota v zadnjih treh mesecih poskrbeli, da je drzava ze unoväla vec kot 4 mi-lijarde evrov. FinanCni zakon pa predvideva zmanjäanje davcne-ga pritiska, kar naj bi prineslo v drzavne blagajne 4,3 milijarde evrov manj kot v prejänjem letu. To pomeni, da so samo igralci na sretx) skoraj v celoti pokrili manjäe davCne prilive celega leta 2005. IzkupiCki od iger na sretx) pa so v zadnjih le-tih vedno veCji, saj se vedno ve£ ljudi odloCa, da stavi izredno velike vsote denarja v zmotnem prepriCanju, da bodo prej ali slej gotovo dobili. Stevilni igralci Iota so prepriCa-ni, da bodo z igrami na srefo zasluzili bajne zneske, v resnici pa zasluzi le drzava, ki vse te zneske unovfi, posameznim trafikam plafa dogovorjeni znesek, levji delez pa vsekakor ostane v drzavni blagajni. Verjetno ni odvec, Ce ponovim, da pri vseh igrah na sre£o, ki se ne ravnajo po pravilu poätene igre, zmaga vedno le organizator igre in v Italiji je to drzava. S tem pa noCem trditi, da so igre na sretx), ki jih organizira drzava, nepoätene. Ce govorim o tem, da igra na sreco, kot je npr. loto, ni poätena igra, noCem trditi, da drzava pri zre- banju ätevilk ne ravna poäteno. Naziv "poätena" igra je Cisto mateinaticen. Poätena igra ima v verjetnostnem raCunu neko-liko drugacen pomen kot v vsakdanjem zivljenju. V mate-matiki je poätena igra vsaka igra, pri kateri znaäa povpreCna zmaga 0, kar pomeni, da pri do-volj velikem ätevilu poizkusov igralec ne zasluzi in niti ne iz-gubi. Pri vseh igrah na sreCo, ki jih organizira drzava, pa ne mo-remo govoriti o poäteni igri, saj je edini, ki zasluzi, organizator igre. Loto je igra na sreco in vsaka ätevilka ima dolo&no verjetno-st, da se prikaze. Vsako zrebanje je neodvisno od prejänjih, zato bi se lahko za stoletja pokazale vedno iste ätevilke in bi lahko neke ätevilke ne izzrebali niko- li. Tako ne moremo predvide-vati, kdaj se bo ena ätevilka pokazala in kdaj ne. Strastni igralci Iota in drugih iger na sreCo pa verjetno ne poznajo verjetnostnega racuna in seve-da niti rnaternaticne teorije o poäteni igri, zato äe vedno tve-gajo cela premozenja v igrah na sreco. Cetudi se kdaj zgodi, da kdo zmaga, so te zmage Cisti drobiz v primerjavi s tistim, kar pri vsaki igri na sreCo unovCi drzava. Poleg tega pa, kar drzava dobi ze zaradi stav, pa drzava unovCi äe davek, ki bremeni posamezne zmage in ki v letoänjem letu znaäa 6% zmage. Tako drzava zasluzi, bodisi Ce igralci zadenejo prave ätevilke bodisi Ce jih ne zadenejo. Ce kdo misli, da bo z igrami na sre&> obogatel, je slabo pouCen. Veliko bolje bi bilo, da bi znesek, ki ga tedensko namenja igram, dal v hranilnik. Ob koncu leta bi ugotovil, da je prihra-nil kar Cedno vsoto. Metra Petaios Nasveti varcevalcem Pri najemu dolgorocnega kredita (npr. nakup ali ob-novitev nepremiCnine) dolznik lahko izbira med fiksno, spremenljivo ter meäano obre-stno mero. Trenutno veäna po-sojilojemalcev (75%) se odloCa za spremenljivo obrestno mero. Slednja je namrec povpreCno za 2% nizja od fiksne, ki sicer za-gotavlja isti obrok vse do zapad-losti kredita. Ob spremenljivi obrestni meri pa se mesecni obrok sorazmerno poviäa v primeru dviga kljuCne obrestne mere, kar je v sedanji financni konjunkturi zelo verjetno. Po mnenju ekonomistov naj bi namreC osrednja evropska banka naredila prvi korak v tej smeri v drugi polovici tekocega leta, ko naj bi se kljuCna obrest-na mera poviäala za 0,75% od sedanjega zgodovinskega mini-muma (2,00%). Obstajajo real-ne moznosti za äe dodaten pora-stek 1% v letu 2006. Kakäen Hipotekarna posojila: fiksna ali spremenljivo obrestna mera? vpliv lahko ima uresniCitev te Perspektive na plaCevanje me-seCnih obrokov pri hipotekar-nih posojilih? V spodnji tabeli (vir: dnevnik "II Sole 24 Öre") navajamo primer ze najetega posojila v vrednosti 100.000 evrov z zapadlostjo od 10 do 30 let. V primeru poviäka kljucne obrestne mere po napo-vedih analitikov bi se zaCetna obrestna mera (2. kolona) po 12 mesecih povzpela na 3,80%, oziroma na 4,80% po 2 letih (3. in 4. kolona), v primeru kredita z 10-letno dospelostjo. Vzpored-no bi meseäii obrok iz prvotnih 967 evrov narasel na 1.014 evrov oziroma na 1.057 evrov proti koncu leta 2006. V sluCaju posojila s 30-letno zapadlostjo bi se obrok poviäal iz 451 evrov na 557 evrov meseCno. Kljub po-viäanju kljuCne obrestne mere s strani evropske osrednje banke za skupno 1,75% lahko trdimo, da hipotekarna posojila s spremenljivo obrestno mero ostajajo trenutno ugodnejäa od tistih s fiksno. Poleg tega veäna kreditnih pogodb prvega tipa omogoCa kreditojemalcu delno izplacilo kapitala s poslediCnim znizanjem mesecnega obroka. Posojilojemalcu, ki ima namen v sedanji financni konjunkturi najeti hipotekarno posojilo, pri-poCamo pogodbo z meäano obrestno mero. Slednja formula omogoCa periodicno izbiro (vsaka 3 ali 5 let) med fiksno in spremenljivo obrestno mero. Dolznik si tako zagotovi mozno-st, da bo v prihodnosti koristil prednosti prve ali druge oblike. Bralci lahko sodelujejo pri naäi rubriki z vpraäanji in pripomba-mi. Elektronska poäta: s.pahor@tin.it. Stojan Pahor (1) Trajanje posojila (2) Zafetna obrestna mera (3) Obrestna mera po 12 mesecih (4) Obrestna mera po 24 mesecih (5) Zafetni obrok (evri) (6) Obrok po 12 mesecih (evri) (7) Obrok po 24 mesecih (evri) 10 3,05 % 3,80 % 4,80 % 967 1.014 1.057 15 3,15 % 3,90 % 4,90 % 697 742 789 20 3,15 % 3,90 % 4,90 % 562 606 657 25 3,35 % 4,10% 5,10% 492 538 592 30 3,55 % 4,30 % 5,30 % 451 500 557 Na podroCju priprave strateäkih in izvedbenih prostorskih aktov bo letoänje leto v novogoriäki obcini zelo intenzivno. Kot je na novinarski konferenci minuli cetrtek povedal naCelnik Oddelka za okolje in prostor na Mestni obCini Nova Gorica Niko Jurca, se zahtevna in dolgotrajna procedura za pripravo strategije prostorskega razvoj a obCine vendarle bliza koncu. Strokovne podlage za poselitev za celotno obmoCje obcine so ze izdelane. Zakljucena je tudi prva faza oblikovanja prometnega sistema. UrbanistiCna zasnova mesta pa prihaja v fazo, ko bodo mogoCa sooCenja in preverjanja kljucnih vsebin. Po besedah naCelnika Oddelka za okolje in prostor bo novogoriäki mestni svet pobudo za pripravo strategije prostorskega razvoja obcine obravnaval na seji v marcu. V marcu bodo potekale tudi interne strokovne presoje variantnih reäitev zasnove prometnega omrezja in delavnice za strokovno in zainteresirano javnost. V mesecu aprilu bodo sledile razprave o poslovnih conah, äolstvu, turizmu, äportu in rekreaciji ter razprava o ureditvi pomembnejäih prostorov v mestu. "Pricakovani konstruktivni zaklj ucki razprav nam bodo omogoCili, da bomo ze v juniju pripravili predlog urbanisticne zasnove mesta in ga dali v javno obravnavo", je äe povedal Jurca in pojasnil, da bo vzporedno z zaklj ucevanjem urbanistiCne zasnove potekala tudi priprava strategije prostorskega razvoja obCine. "Predlog strategije bo za javno razgrnitev in obravnavo pripravljen do septembra, tako da bo mestni svet lahko hkrati obravnaval strategijo prostorskega razvoja in urbanisticno zasnovo mesta, kot njeno pomembno sestavino", je äe dodal. V zvezi z izvedbenimi prostorskimi akti je Jurca povedal, da bodo Prostorski ureditveni pogoj i za mestno obmocje dopolnjeni in kot taki v marcu predstavljeni na javnih obravnavah v vseh krajevnih skupnostih. V nadaljevanju pa je podrobneje predstavil vseh petnajst lokacijskih naCrtov, ki so trenutno v pripravi na obmocj u novogoriäke obäne. Med njimi so ätirje lokacijski nacrti za stanovanja, ätirje za proizvodne oz. poslovne dejavnosti, trije za javno infrastrukturo in stanovanja, dva za komunalno infrastrukturo in po eden za javno infrastrukturo in za äportnorekreacij ske dejavnosti. Ob zakljucku je poudaril, da bodo veCino predlogov omenjenih lokacijskih nacrtov razgrnili v prihodnjih dveh mesecih. Nace Novak NOVI GLAS Razmisljanje o pravopisnih zmotah Turin in ocetova kolajna V Kulturnem domu v Gorici Goriski glasbeni festival Across the Border Pred kratkim sem sledil po slovenski te-leviziji smuCarskim skokom na novi skakalnici blizu Turina, kjer bodo prihodnje leto zimske olim-pijske igie. Kakor pri vseh skakalnicah je ime kraja na veliko zapisano na steni pod odskoCno mizo in prese-neCen sem prebral ime Prage-lato. Vspominu so se mi pri priCi zvrstile slike iz oCetove-ga pripovedovanja. V tisti gorski vasici je leta 1926 kot italijanski vojak opravil smuCarski teCaj. Nad italijansko vojsko sicer ni bil navduSen, saj mu je bil vedno za zgled starejSi brat, letnik 1899, ki je kot avstrij-ski vojak ze pri osemnajstih letih dozivel pekel v strelskih jarkih na Rombonu in po vdaji Avstrije pri Sei peS do-movs fronte na Piavi s pusko na rami. To puSko je potem skrival v seniku in je ni maral oddati novim italijanskim oblastem, ki so zasedle Pri-morsko. Vendar je stvar priSla na uho oroznikom v Dornberku in pusko je moral izroüti. Zadeva ni imela hu-dih posledic, saj prvo leto po vojni faSizem Se ni razsajal. Ode, ki je pred kratkim umrl v 97. letu starosti in je do zadnjih let zivljenja vsako ju-tro telovadil, se je Sportno izuril ze v domaöem telovad-nem druStvu v Dornberku. Iz Turina so ga poslali na smuCarski teöaj, ki je trajal 40 dni in se konCal s tekmo-vanjem. CepravsmuCkni nikoli prej videl, mu je Slo takoj gladko. Na tekmovanju je dobil bronasto kolajno in nagrajencem je Cestital sam princ Umberto Savojski. O tem dozivetju je ode na stara leta pripovedoval vedno po-gosteje, pravzaprav vsakok-rat, ko smo omenili smuöanje. Bog si ga vedi, zakaj v starajoöem z.ivCnem tkivu, ko se dan za dnem bolj trzejo vezi spomina in trez-nega razmiSljanja, ostanejo nekateri predalCki jasni in svetli, pa Cepra v niso po-membni. Tisto kolajno je oCe zadnja leta veCkra t iskal in tudi mene spraSeval, kje je. V resnici je jaz nisem nikoli videl. Dogodek res ni bil po-memben in opisal sem ga le za okviröek. Med tistim televizijskim pre- nosom me je presenetilo ime Pragelato, a Se bolj nad njim napisano ime TURIN. Ja, prav tako in ne TORINO, da kar nisem mogel verjeti svojim oCem. Tisto olimpijsko skakalnieo bodo kazali po vsem svetu in povsod vedo, da bodo olimpijske igre v mestu Torino, toda na skakalnici piSe Turin. Pred-stavljam si, da so to zahtevali in dosegli tamkajSnji domadi-ni, kljub temu da v danaSnji Italiji vladata Berlusconi in Fini. Ob tem prizoru mi pride na misel (z vso nejevoljo in jezo, ki te misli spremljata), kako na slovenskih radijskih in te-levizijskih postajah redno po-navljajo: Torino, Milano. Slo-venci smo od nekdaj rekli Turin in Milan. Jezim se na urednike in napovedovalce, toda potem grem gledat v pravopis in tarn piSe: Torino, Milano; in samo tako. Pogle-dam vstarejSo, jugoslovan-sko izdajo pravopisa iz leta 1962: tarn pa piSe Turin, Milan. VpraSujem se, zakaj so to spremenili? Bomo vprihodnji izdaji pravopisa brali tudi Cividale, Udine, Venezia, Roma? Mar zelijo uCenjaki nove samostojne Slovenije s tem narediti usluzen poklon mocnejSemu sosedu? Je potrebno biti hlapöevski tudi takrat, ko te-ga od tebe nihöe ne pricakuje ne zahteva? Sportni poroCevalec na slovenski televiziji redno izgo-varja Chiacig ime italijanske-ga koSarkarja in posebno ja-sno poudarja tisto zadnjo Crko G. NoCe vedeti ali res ne ve, da je to slovenski priimek KjaCiC, zelo pogost v Beneciji, od koder je koSarkar doma. Italijani, ki se z njim zelo po-naSajo, saj je steber drzavne-ga moStva, tisto zadnjo Crko njegovega priimka redno iz-govarjajo kot C. Do takih smeSnih nesmislov pride, ko hoCeS biti bolj pa-peSki kot papez. Tokratso nam z lepim podukom po-stregli gorjani s skrajnega ita-lijanskega zahoda. Naj si naSi visoki izobrazenci, ki urejajo pravopise, zapiSejo za uho. Moj stric Lojzk s svojo avstrij-sko puSko, skrito v seniku, je bil ponosnejSi. Danilo Öotai Na tiskovni konferenci so pred dnevi v goriSkem Kulturnem domu predstavili letoSnji glasbeni festival Across the Border, ki ima namen z glasbo od-pravljati drzavno mejo, Se bolj pa podirati meje med razliCni-mi narodi v Gorici in SirSe na GoriSkem. Pravzaprav se je glasbeni festival Across the Border ze zaCel, sta na tiskovni konferenci poudarila ravnatelj Kulturne-ga doma Igor Komel in Mitja Rüpel, in sicer z z nastopom skupine Blek panters iz Dober-doba in s festivalom Pesmi ob meji-Canzoni di confine, na katerem so 28. januarja nasto-pili tudi TrzaCanka Ylenia Zo-bec, NovogoriCanka Tatjana Mihalj in legendarni Zoran Predin. Igor Komel je povedal, da so letos sodelovanje pri pripravi koncertov razSirili na Mostov-no in Zavod Gong iz Nove Go-rice, a tudi Kulturni dom iz Nove Gorice, Folk club iz But-tria in vrsto drugih obmejnih kulturnih ustanov. Prvi koncert nove sezone Across the border bo v sredo, 23. februarja, ko bo v Kulturnem domu nastopil KoCani orkester iz Makedonije s cigan-sko glasbo. V soboto, 5. marca, bo na vrsti Big band RTV Slovenije z Alenko Godec in s trzaSko slovensko jazz pevko Martino Feri. V zacetku aprila bo v Kulturnem domu v Novi Gorici nastopil Vlado Kreslin z BeltinSko bando.V maju pri-pravljajo koncert skupine Ka-talena, ki igra slovensko ljud-sko glasbo, na goriSkem gradu pa tudi koncert znane sloven-ske skupine The stroj. Igor Komel je Se napovedal preseneCenja, saj se z goriSko obCinsko upravo pripravljajo za vrsto koncertov na goriSkem gradu, na Trgu pred svetogorsko zelezniSko postajo in drugod, kot je tudi predsta-vil vsakoletni bilten Kulturne-ga doma, v katerem je zbrana vsa dejavnost iz prejSnjega leta v tem slovenskem kulturnem hramu v Gorici. IMHWill Legitimiranje genocida Zavajalska intelektualna misel (1) VeC cenjenih bralk in bralcev nas je poklicalo in nam tudi pisalo s proSnjo, da bi jim razloZili, Ce vsi zapisi, ki jih objavljamo v Novem glasu, izraZajo tudi usmeritev in mnenje uredniStva Novega glasa. Povedali smo jim, in tudi na tem mestu povemo, da predvsem nenaroCeni zapisi ne izralajo vedno ured-niäke politike naSega ted-nika. VeCkrat smo tudi v pre-cepu, Ce bi nekatere objavili ali ne. Pa vendar se odloCa-mo, da v rubriki Prejeli smo zaradi pluralnosti objavimo tudi vefiino zapisov, s kateri-mi se sicer ne strinjamo. Tudi v prihodnje Mimo namreC ohraniti razliCnost v pogledih na za nas pomebna vpraSanja. JUP Mislim, da ni hujSega nasprotnika resnice, kot je indoktriniran intelektualec. Prav pri odzivih na neupraviceno prevpiti film "Srce v breznu" se to lepo zaz-nava, posebno pri tistih, ki so se zibali v dokaj ugodnem vz-duSju povojnega svobodnega trzaSkega ozemlja (STO). Slo-venska komponenta na TrzaSkem je po 1945. letu zaz-nala na lastni kozi oddahnje-nost po propadu necifaSizma in svobodno zadihala. To leto je bilo za zamejske Slovence res osvobodilno, Ceprav je na-stopilo naCrtno indoktrini-ranje komunistiCnega agitpro-pa. Ker, po sili razmer, se na tem podroCju, ki je bila pod nadzorom anglo-ameriSke oblasti, ni pojavil (razen nekaj sporadiCnih sluCajev, ki jih masa ni zaslutila) drzavni te-rorizem boljSevistiCnega tipa, kot je naertno divjal v ostalem delu "osvobojene" Jugosla-vije, je prevladovalo mnenje, da so osvoboditelji tudi komu-nisti iz vrst Titove vojske. TrzaSki Slovenec (razen Cast-nih izjem) se ni zmenil za pri-merjavo njegovega statusa v svobodi s statusom sobratov, ki so ostali vklenjeni za zelez-no zaveso. Vse, kar se je do-gajalo v jugodiktaturi proleta-riata stalinistic'nega ustroja, je ostalo prikrito po zaslugi agit-propa, ki je imel veliko moC v takratnem politiCnem zivljenju v Trstu, saj je zavez-niSka administraeija bolj kot demokrati£no tolerirala ves propagandni stroj komuni-stiCnega indoktriniranja. De-monizirana je bila tista komponenta trzaSkih Slovencev, ki se niso strinjali s komuniz-mom, in to so bili v glavnem pripadniki Slovenske demok-ratske zveze (poleg pobeglih slovenskih intelektualcev iz matice), ki je morala trpeti najbolj zolCne napade rdefe in Crne levice tistega Casa. Zmerjani so bili s faSizmom in izdajalstvom, kar se Se danes oCita protikomunistom. PolitiCno zivljenje po vojni se je v zamejstvu bistveno raz-likovalo od zivljenja v matici. Agitprop ni odnehal z antiim-perialistifno propagando s tem, da je zaCel ozna&vati An-glo-Amerikance s profaSistiC-no miselnostjo in tako ize-naceval faSizem z desnico, da bi Cimbolj istovetil, v oCeh naivnega zamejskega prebi-valstva, zahodno demokraeijo s faSizmom. FaSistiCnim apo-logetom je to bilo vSeC, saj so se zafeli sami poimenovati kot Nacionalna desnica. Taka istovetenja so prevzeli tudi naSi trzaSki Slovenci z etiketi-ranjem zavednih Slovencev nekomunistov z desnico oz. faSizmom. Takrat si lahko bil le komunist ali faSist, kar se skuSa Se danes uveljavljati po zlagani formuli dobro-zlo. Ra-zumljivo je danaSnje obnaSanje zamejske rde& levice, ki se je udobno zibala v demokratiCnem zahodnem svetu, ko ideoloSko uveljavlja nostalgijo Titovega terorizma, ki ga nikoli ni okusila. De-mokraeija je bila vedno zi-belka nasilnih izmov, prav zaradi dopuSCanja svobodnih misli in dejanj, ki so bila izra-bljena od perverznosti totali-tarnih apologetov. Pri slovenskih zamejeih Se danes prev-laduje lazno mnenje, da je bila Titova Jugovina demokra-tifna in pravna drzava (oh, sancta semplicitas). Saj v bist-vu lahko primerjajo le demokraeijo in faSizem. Zato danes obsojajo le faSizem predvojne-ga Casa v Italiji in njegovo divjanje pri nas. O pravem obrazu komunizma pa nimajo pojma, kaj Sele, da bi se infor-mirali izven indoktrinacijskih zgodovinskih vzorcev, ki Se vedno kraljujejo tudi v poosa-mosvojitveni Sloveniji. V de-mokraeiji je lahko kriCati in protestirati za vse mogoCe zelje, kjer te nobeden ne bo te-lesno in duSevno kaznoval za tako po&tje. Malo drugaCe je v totalitarnih diktaturah, kjer najmanj, kar lahko doziviS, je utiSanje s smrtjo ali poljubno dolgim zaporom brez obram-be in priziva. Te resnice se naSi rde£elevi£arski manj Sinei otepajo kot hudiC kriza. Po tej mali preambuli se povr-nem na motiv danaSnjega od-ziva v medijh na to, po mojem mnenju, prenapihnjeno pole-miko z laSkim filmom. Vazno je seveda, kakSna so staliSCa nekaterih intelektualcev na to spretno italijansko vabo, ki bo imela zazeljen uspeh, v ko-likor ni nobenega, ki bi to vabo znal pripeljati na pravo pot, kjer bi dobila zasluzeno irilevantnost tudi pri Italija-nih. Kot sem v svojih doz-dajSnjih prispevkih poudarjal enostranskost odziva brez pra-ve strategije za odgovor, ki bi bil tehten. Mitingi za pre-pri&vanje prepricanih so brez vsake teze, medtem ko so izja-ve nekaterih zgodovinarjev in drugih intelektualcev Se do-datno slabSalne, ker ne upoStevajo dejstev, ampak zgolj ideoloSko doktrino. /dalje Pavel Perluga NOVI GLAS Glavni urednik Andrej Bratuz - Odgovorni urednikjurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriska Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodiscu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno stevilko 5 Urednistvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Urednistvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it Tisk: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Viale della Navigazione Interna, 40 - 35129 Padova PD, tel. 049 8073263 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it Letna naroenina: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Postni tekoci racun 10647493 Oglasevanje: Oglasevalska ageneija Tmedia, Korzo Verdi 51 - Gorica, ul. Montecchi 6-Trst. Brezplacna tel. st. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it (fWÖ) ^ov' 9^as ie ^an Zdruzenja periodienega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliskih tednikov v italiji FISC Jamcenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka st. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplacno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. To stevilko smo poslali v tisk v torek, 22. februarja, ob 14. uri. Clovek Je Pristal Na Luni? Da, Da, Nedvomno. Kako se je lagal Dorian Gray... "Ne, z gospo Monico Lewinsky nisem imel spolnih od-nosov," je pod prisego na ustavo, Sv. pismo in seveda svoj predsedniSki ponos za-trjeval Bill Clinton. Si pred-stavljate vzduSje v Beli hiSi, potem ko se je "macho Bill" razkrinkal in sta o izven-zakonskih dosezkih moza in oCeta izvedeli prva dama Hillary in prva heerka Chel-sea? Clinton v svojem zivljenjepisu zatrjuje, da je Se nekaj tednov potem bil nje-gova edina druzba le prvi pes. Solidaren je bil z gospo-darjem. Odtlej je namreC Hillary uvedla embargo na vstop zivih bitij zenskega spola v Belo hiSo, ki je bil ce- lo hujSi od tistega, ki je veljal za trgovanje z Irakom. Ja, pr- vi pes je bil solidaren z Bil-lom, v hiäo namreC niso imele dostopa niti mlade in brhke psiCke. Kenneth Star, Monicin od-vetnik, je skoraj odpihnil ve-likega moza, ki je ponovno postavil na noge ameriSko ekonomijo. Toda Hillary je kljub vsemu ostala ob svojem mozu, kljub njegovim izrazitim atletskim sposobno-stim v nezazeleni Sportni disci-plini skokov (Cez plot). Kljub temu da jo je, dokler ga niso sodniki uklenili, vlekel za nos. Toda laz ima kratke noge. Tako kratke, da je takratnemu pred-sedniku onemogofila na-daljnje skakanje. Govorimo o nevSeCnostih, ki sicer spadajo v intimno sfero zakoncev Clinton in ki morajo biti zato nedostopne za "zu-nanje opazovalce". Zaradi od-mevnosti pa Se enkrat po-stavljajo v ospredje vpraSanje o tem, v kolikSni meri so lazi dovoljene v zivljenju v dvoje, Ce so seveda sploh dovoljene. Omenjeno tematiko obravna-va zanimiv film, vec'kratni no-miniranec za letoSnje oskarje. Pod rezisersko taktirko Mikea Nicholsa, ki je bil z najpo- membnejSim filmskim priz-nanjem nagrajen ze leta 1967 za rezijo filma Diplomiranec (z Dustinom Hoffmanom in gla-sbeno spremljavo dvojice Si-mon&Garfunkel), je nastal ce-love&rec Bliznji odnosi (Clo-ser) z zvezdniSko zasedbo (ju-lija Roberts, Jude Law, Clive Owen in Natalie Portman). Reziser si dejansko postavlja vpraSanje, ali so lazi o lastni preteklosti pred partnerjem dovoljene ali ne. In v katerih primerih. NatanCneje: je Clovek pripravljen sprejeti k sebi partnerja, ki ga je vzljubil take-ga, kot je, ne glede na vse (po-zitivne in negativne) vidike iz preteklosti samega partnerja? Nichols na to vpraSanje odgovor ja pritrdilno: ljubezen med soClovekoma mora biti moC-nejSa od napak iz tiste preteklosti, ki Se ni bila skupna. Part- nerja, ki smo ga vzljubili, sprejemamo takega, kot je, ne glede na njegove napake iz preteklosti. Seveda, popolnoma drugace je takrat, ko govorimo o na-pakah iz skupne preteklosti (kar je sicer izhodiSCna tocka tega razmiSljanja): razlika je ravno v tem, da v prvem pri-meru preteklost sestavljata dve loCeni zgodbi, v drugem pa je preteklost enotna zgod-ba. No, vseeno v tem prime-ru stvar zahaja ze v intimno sfero partnerjev in je zato vsak odveCen komentar zu-nanjih opazovalcev odveC in nepotreben. Ni kaj, Bill je svoj mladost-niSki videz dobro utrjeval s kondieijskimi vajami in te-lovadbo v ovalni pisarni. A kaj, ko je zelel le ohraniti Cimdlje svoj mladostniSki videz. Kot veliki intelektualec je namreC ljubil klasike, v pr- vi vrsti Wildovega Doriana Graya. Morda pa je Hillary ljubi-teljica Nicholsovih filmskih izdelkov. Andrej Chemie NOVI GLAS Pravljice Anamarije Volk Zlobec z ilustracijami Magde Star ec Tavcar Na sretanju z goriskim zupanom Brancatijem in odbornikom Terpinom (foto DPD) Obisk drzavnega sekretarja Republike Slovenije Franca Puksica y zamejstvn Slovenska vlada bo naredila vse, da se zascitni zakon premakne z mrtve tocke izpostavljeno dejstvo, da be-neSki Slovenci ne morejo spremljati programov sloven-ske nacionalne televizije kot tudi ne slovenskih programov dezelnega sedeza italijanske Vodja urada vlade za Slo-vence v zamejstvu in po svetu, drzavni sekretar Republike Slovenije Franc PukSid, je v sredo in Cetrtek, 16. in 17. t.m., priSel na dvo-dnevni obisk v Furlanijo-Julij-sko krajino. Kot je PukSiC prvi dan povedal za Slovensko tiskovno agen-cijo, je bil obisk izredno bogat in konkreten, saj se je v Trstu v sredo sreCal tako z Illyjem kot s slovenskimi dezelnimi svet-niki in tudi s trzaSkim zupanom Dipiazzo; srecal se je tudi s poslanci slovenske narodno-sti v dezelnem parlamentu F-Jk. SreCanja s PukSiCem so se udelezili poslanci Mirko Spa- capan (Slovenska skupnost), Igor Dolenc in Tamara Blazina (oba iz stranke Levih demok-ratov), Igor Canciani (Stranka komunistiCne prenove) in Bruna Zorzini SpetiC (Stranka italijanskih komunistov). Drzavnega sekretarja so svetniki seznanili z besedilom predlo-ga novega statuta F-Jk, ki ga je pred nedavnim sprejel dezelni pariament in kjer je slovenski in drugim manjSinam posve-cena precejSnja pozornost, ter o obvezi F-Jk, da bo sprejela specifiCen zaSCitni zakon za slovensko manjSino. Namen PukSiCevega obiska v F-Jk je bila seznanitev s po-lozajem slovenske manjSine, hkrati pa uskladitev programa prednostnih nalog slovenske vlade s potrebami manjSinske skupnosti v dogovoru s krov-nima organizacijama manjSine. Vodja urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc PukSiC je imel v detrtek, 17. t.m., v Gorici in Se prej v BeneSki Sloveniji vrsto sredanj, na posebni tiskovni konferen-ci v Gorici v centru Bratuz pa je spregovoril o poteku svojega obiska. "ObCutki ob zakljucku mojega obiska so zelo dobri. Ne do-miSljam si, da sem to obmofije spoznal dobro, imam pa nekaj izkuSenj in v prihodnje se bom trudil, da se bom Se kaj naudil," je dejal. Med drugim je zatrdil, da se ne boji, da bi z novim razpisom za financiranje delovanja slovenske manjSine v Italiji "ruSili enot-nost manjSine". Prav tako je me-nil, da imata krovni organiza-ciji manjSine legi-timno pravico, da o neizvajanju za-Sditnega zakona obvestita medna-rodno javnost. Novo pri Goriski Mohorjevi druzbi ter zbornik mladih ustvarjalcev trzaskih visjih srednjih sol BESEDE MLADIH SRC, ki je izsel v sodelovanju s Skladom Nade Pertot vas cakajo na policah slovenskih knjigarn! Ob tem je ob-ljubil pomoC sedanje slovenske vlade, "ki bo naredila vse po di-plomatskih poteh, da se stvari premak-nejo z mrtve toCke." Po uvodu ge-neralnega konzula RS v Trstu Jozeta SuSmelja sta spregovorila predsednika krovnih orga-nizacij Sergij Pahor in Rudi PavSiC, ki sta z veseljem poz-dravila obisk drzavnega sekretarja PukSiCa med Slovenci v Italiji, istoCasno pa sta tudi opozorila na nekatera raz-hajanja. Pahor je povedal, da so se s PukSiCem pogovarjali o vseh tezavah, prav tako pa so izrazi- li priCakovanja, da bo slovenska vlada tudi v prihodnje skr-bela za slovensko manjSino v Italiji. "Drzavnemu sekretarju smo izrekli pomisleke glede novega razpisa za financiranje delovanja slovenskih kultur-nih ustanov in druStev v Italiji, ker sodimo, da ne ustreza naSim razmeram in specifi-kam," je dejal Pahor. Rudi PavSic je izrazil zadovolj-stvo, da je bila veäna obiska drzavnega sekretarja PukSiCa na Videmskem, saj "so tarn naSi ljudje najbolj potrebni naSe in blizine Slovenije". PavSid je povedal, da se je drzavni sekretar sredal s po-membnimi ljudmi, obenem pa je tudi on nakazal razha-janja glede novega financi-ranja kulturnih in drugih de-javnosti slovenske narodne manjSine v Italiji. "PrepriCan sem, da bomo te dni dobili soglasje tarn, kjer ga Se nismo, se pravi pri novem razpisu, ker zelimo ohraniti njem zaScitnega zakona, ki je seveda nedopustno, pa Ceprav lahko sam povem, da sva s predsednikom dezelne uprave F-Jk Riccardom Illyjem dobro govorila, ker ima naklonjen odnos do reSevanja tezav, v ka-terih se nahaja slovenska na-rodna manjSina v Italiji. Go-spod Illy se je obvezal za po-sredovanje pri italijanski vla-di, kot mi je tudi obljubil, da bo pisal tako predsedniku vlade Berlusconiju kot tudi zu-nanjemu ministru Finiju in ju opozoril na neizvajanje zaSCit-nega zakona za slovensko manjSino v Italiji. Pogovor z gospodom Illyjem spada seveda tudi v okvir bliznjega obiska ministra Finija v Sloveniji,” je dejal PukSiC. Pogovor s slovenskimi dezelnimi svetniki je oznaCil za do-brega. Kot je dejal, so slovenski svetniki izrazili zeljo po te-snejSem sodelovanju s primor-skimi poslanci slovenskega drzavnega zbora. O sredinem obisku urada Evroservice v Trstu, ki deluje v okviru SDGZ, pa je dejal, da je bil odliCen predvsem zato, ker so videli, kako prav so storili v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ko so ta projekt podprli. PukSid se je dotaknil tudi po-govora s trzaSkim zupanom RAI iz Trsta. In prav ta sedez, tako PukSiC, bo v kratkem po-stavil nov televizijski oddajnik v BeneSki Sloveniji, ki bi ga po PukSiCevem mnenju veljalo izkoristiti tudi za oddajanje programov slovenske nacionalne televizije. Povedal je, da se je seznanil s problemi slovenskega Solstva v Spetru, in obljubil pomoC, da bi se se-danji dvojeziCni Solski center v Spetru nadgradil. Nadalje je povedal, da se je v Reziji sredal s tamkajSnjim zupanom, s katerim sta spregovorila o izboljSanju povezav s Slovenijo, tako tudi o smudar-skih povezavah med Kaninom in Nevejskim sedlom, kot se je tudi sredal z znano kulturno delavko Luigio Negro. V Gorici se je sekretar JTiksid sredal tudi z goriSkim zupanom Vittoriom Brancatijem, s katerim sta ob prisotnosti od-bornika Damijana Terpina spregovorila o vseh peredih problemih. Po delovnem kosi-lu je drzavni sekretar s sprem-stvom obiskal kino Vittoria in Kinoatelje na Travniku v Gorici ter sklenil svoj obisk Gorice v stavbi KatoliSke knjigarne na Travniku, kjer deluje vrsta slovenskih kulturnih in drugih ustanov, in obiskal tudi naSe uredniStvo. neko notranjo organiziranost, ki smo jo s tezavo dosegli. Upam, da bomo to dosegli z uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu in z drugimi dejavniki," je dejal f’avsic. Glede sestanka s krovnima organizacijama je sekretar PukSid dejal, da je potekal v odprtem in plodnem vzduSju, saj so odkrito spregovorili o vseh tezavah. Istocasno je zatrdil, da so vsi pomisleki, da slovenska vlada v prihodnje ne bi skrbela za slovensko narodno manjSino v Italiji, nepotrebni. "Seznanili smo se z neizvaja- Dipiazzo in povedal, da je "go-spod Dipiazza pokazal pri-pravljenost za sodelovanje pri reSevanju tezav," kot je tudi povedal, da naj bi se kmalu naSel banCni kredit za Slovensko stalno gledaliSCe v Trstu. Nadalje je spregovoril Se o obisku v BeneSki Sloveniji in Reziji, kjer je po njegovem pozi-tivno, da prihaja do uveljav-ljanja slovenSdine in pravic slovenske manjSine, pa Ceprav je Se vedno veliko nasproto-vanja slovenski manjSini. Dejal je, da je bilo na sredanju o medijih v videmski pokrajini Iz Gorice je PukSiC s spremst-vom odSel na gmajno v Bazo-vico in tarn pred spomenikom slovenskim junakom polozil venec Republike Slovenije. Program dvodnevnega obiska je bil pripravljen v sodelovanju s SSO, SKGZ in slovenskim generalnim konzulatom v Trstu. PukSi&i so na vseh obi-skih v F-Jk spremljali general-ni konzul Joze SuSmelj, konzul Zorko Pelikan in direkter Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak. Juiij Paljk