AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING. DAILY NEWSPAPER NO. 72. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 26, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIJI. Kanadski izletniki v zametih Vlaki, natrpani z izletniki, so raznih zimskih letoviščih je ostalo na tisoče izletnikov, ki ne morejo domov radi velikih žametov. Ameriški uredniki mislijo, da bo Roosevelt kandidat —... ! za tretji termin ostali v zametih. Po Ngw ^ _ G]asovanje med Montreal, 25. marca. — Tisoče športnikov, ki so čez nedeljo pohiteli na razna zimska zabavišča, se je pripeljalo danes nazaj z vlaki, ki so imeli radi velikega snega velike zamude. Drugi tisoči se pa še vedno nahajajo po raznih zimskih letoviščih, kjer je že začelo primanjkovati živeža. To so oni športniki, ki so se odpeljali v avtih v petek večer in v soboto zjutraj na smučkanje v hribe. Šestnajst posebnih vlakov, ki so vozili športnike na deželo, je obtičalo v snežnih zametih, ki so bili po nfekaterih krajih do 30 čevljev visoki. Na železniški progi Canadian Pacific železnice sta se iztirila dva snežna pluga, radi česar ni moglo naprej 12 vlakov, ki so bili natrpani športnikov. Na progi Canadian National železnice snežni plugi niso mogli prodreti skozi žamete, vsled česar so bili zadržani štirje vlaki, železniška družba je raz-dala med potnike živež, medtem ko so prihiteli delavci, da so od-kidali sneg. Po cestah je zapadel sneg od 4 do 12 čevljev visoko. -o- ZDAJ PRIZNA, DA SO VOLKOVI NEVARNI Kamloops, B. C. — Frank Vavra že 22 let lovi volkove v pasti in ni pri tem še nikdar vzel puške s seboj. Vedno je trdil, da volk nikdar ne napade človeka. Zdaj je pa svoje mnenje spremenil, ko je oni dan le s težavo ušel, ko ga je preganjalo 20 lačnih volkov. Rešil se je za visok snežni zamet, kamor mu volčje niso mogli slediti. -o- Pozdravi iz Kalifornije Mrs. A. Kastelic iz 15921 Holmes Ave., ki se nahaja že tri mesece pri sinu Franku in njegovi družini v San Diego, Kalifornija, pošilja najlepše pozdrave svojemu možu in otrokom ter žalje. Vedno večja možnost vojne na bližnjem vzhodu se pojavlja Washington, D. C. — V krogih, ki se pečajo s tujezemsko politiko! se govori, da se pojavlja vedno večja možnost, da bo izbruhnila vojna na bližnjem vzhodu, to je na Balkanu ali tam v bližini. Turška in .druge okoliške države se sicer trudijo, da bi ostale nevtralne, toda vedno bolj se pričakuje, da bodo zavezniki ustvarili tukaj nekje fronto in sicer z vpadom v Romunsko ali v Kavkaz. Kar se tiče .politične nadvlade na bližnjem vzhodu imajo zavezniki dozdaj glavno besedo ter kontrolirajo vse važne prometne zveze v teh krajih, kar je v veliko zapreko Rusiji, Nemčiji in Italiji. Zavezniki imajo še vedno na strani države na bližnjem vzhodu, vključno arabske rodove, ki se boje, da bodo izgubili, kar posedujejo, če ne bodo ostali z zavezniki. še vedno, se v diplomatskih krogih vidi možnost, da bo Rusija udarila v Perzijo in pri tem napadla tudi Turško od strani. Vsak mal slučaj bo lahko povzročil, da izbruhne vojna v tem delu Evrope, ker je vse tako napeto, pravijo diplomati. --o- Nov grob v domovini Frank Kure, 1118 E. 7.7th St. je prejel iz stare domovine žalostno vest, da je v štorjah pri Sežani umrla 1 j u bi j en al mati Frančiška, rojena Može, stara 79 let. Doma zapušča soproga, ki je star 82 let ter hčeri Marijo ih Ivanko, v Clevelandu pa sina Franka. Doma zapušča tudi enega brata in eno sestro ter mnogo vnukov in drugih sorodnikov. Naj ji bo lahka domača zemlja, preostalim pa izrekamo naše so- 1,605 ameriškimi uredniki je pokazalo, da po informacijah, ki jih imajo na rokah, bo predsed-jnik Roosevelt kandidiral za tretji termin kot kandidat demokratske stranke. Kandidat republikanske stranke pa da bo Thomas E. Dewey, newyorški okrajni prosekutor. Na vsakega urednika ameriških dnevnikov je bilo stavljeno vprašanje, če je mnenje njegovih naročnikov bolj liberalno kot v letu 1936, bolj konservativno, ali pa če se ni spremenilo. Nekaj nad 30 odstotkov vseh urednikov je poslalo odgovore. V splošnem se čuti po deželi, pravijo uredniki, da se narod nagiblje h konservatizmu, to je bolj zmerni in previdni politiki. Na vprašanje, kdo ima priliko biti nominiran za predsednika, so uredniki odgovorili, da bo dobil Roosevelt največ glasov na demokratski1 stranki, Dewey pa na republikanski. Toda uredniki sami so pa drugačnega mnenja. Njih osebno mnenje je, da bi moral biti demokratski kandidat državni tajnik Hull, republikanci bi morali nominirati pa senar torja Vandenberga. OČE IN STARI OČE NA ISTI DAN Minneapolis; Minn. — Na Velikonočno nedeljo je Elmer Larson zelo moško hodil okrog in delil cigare svojim prijateljem. Njegova žena mu je namreč povila krepkega sinčka in prav isti dan je povila zalo hčerko tudi njegova hči, Mrs. William Vanderbilt. Železnice so znižale cene vožnjam Washington, D. C. — Mednarodna trgovska komisija je dovolila vzhodnim železnicam, da znižajo ceno osebni vožnji na vlakih od 2.5 na 2 centa od milje. Znižane cene so stopile v velja-jizpeljfll jn ki se je jzkazala za, vo na 24. marca ob 12:01 zjutraj. Lekaj časa kot jako uspešna ! ---- S tem hočejo zelezmce zopet do-|Ime] namre£ na knjigah mno- šest se jih je vozilo v kupeju, ko jih je od zadej Premeten trgovec je na poseben način tirjal svoje dolžnike So. Bound Brook, N. J. — Gro-cerist in mesar Morris Bowman je prišel na idejo, ki jo je tudi Štirje CCC taboriščniki iz Clevelanda ubiti na povratku iz velikonočnih počitnic vsem prijateljem in znancem po Clevelandu. Še 15 trupel v jami Iz premogorova Willow Grove, 8 milj od Bellaire, O. so do včeraj dobili razen 15 vsa trupla ponesrečenih premogarjev. Nezgoda se je pripetila v soboto 16. marca in 72 premogarjev je izgubilo življenje. biti nazaj promet, ki so jim vzeli osebni busi. Bila je edino Baltimore & Ohio železnica, ki je gajgo dolžnikov, ki so kar pozabili nn na dolg, pa tudi kupovali niso' , ... v j več pri njem, kot se rado zgodi, zagovarjala nižjo ceno rekoč, da Pa je ^ jn razstavil Armada pošilja čevlje V prihodnjih par tednih bo razdeljenih med WPA delavce in njih družine v Clevelandu več kot 80,000 parov vojaških čevljev, ki so sicer popolnoma novi, toda ne odgovarjajo več sedanjim vojaškim predpisom. Družine, ki dobivajo direkten relif od mesta, ne morejo dobiti teh čevljev. SLOVENSKE VARDE PROTI DAVKOM NALAŠČ SO SI ZLOMILI NOGE Dallas, Ga. — štirje jetnike v tukajšnji jetnišnici, vsi zakrknjeni grešniki, so si nalašč zlomili noge, samo da bi jim ne bilo" treba delati v kamnolomu. Dva sta si zlomila noge na ta način, da sta jih vtaknila med deske pri postelji in se obesila čez rob. Dva pa na ta način, da sta se obdelovala z debelim polenom. Zaroka V soboto 16. marca, sta se zaročila Leo Jevc, 1053 E. 67th St. in Ernestina Perše, 1160 Norwood Rd. Nevesta je kadetinja pri Marie Prisland krožku SŽZ. Obilo sreče! Pozdravi iz Floride Bill Tofant in družina pošiljajo pozdrave iz Sarasota, Florida, kjer so na kratkih počitnicah. se bo radi tega vozilo po železnicah več ljudi in železnice bodo več služile. To je dokazala znižana voznina na svetovno razstavo, ki je bik samo 1.5-od milje, pa je prinesla železnici $1,200,-030 čistega. -o—,—- 71 milj daleč bo plaval Palm Beach, Fla. — Paul Chotteau, francoski rekordni plavač, je začel včeraj zjutraj ob 7:08 plavati iz otočja Bimini proti Palm Beach, Florida. Razdalja znaša 71 milj po morju. Njegovo telo so mu na debelo namazali z maščobo, v katero so pomešali črnino, da ne: bodo prišli blizu morski volkovi, ki jih je vse polno v teh vodah. Plavač upa, da bo preplaval razdaljo v 36 urah. Leta 1936 je plaval-od otoka Catalina do kalifornijskega obrežja in je preplaval razdaljo 41 milj v 33 urah. — Poročila danes zjutraj pravijo, da je moral plavač iz, vfede radi viharnega morja. Preplaval je bil že polovico pota. -o- Protest proti dakom Sinočnji shod, ki ga je sklical Slovenski demokratski klub 32. varde v Slovenski dom na Holmes Ave. je bil dobro obiskan. Navzoči so obljubili, da bodo šli 100 procentno na delo, da se v sredo porazijo nepravični davki. Nastopilo je več govornikov, ki so pojasnili volivcem vso zadevo in dokazali, zakaj moramo voliti proti. Govorili so: John Rožanc, Joško Penko, Mrs. Albina Smre- v izložbeno: okno pet imen dolžnikov, ki so mu dolgovali več kot po $60. V nekaj dneh so se dolžniki zglasi-li in poravnali dolg, ali pa obljubili v kratkem prinesti. Ko je yidel, da je uspeh, je pisal še drugim dolžnikom in jim zagrozil, da bo dal njih imena v okno,I če ne pridejo plačat. Skoro vsak dolžnik se je odzval. Pri tem so pa mnogi začeli zopet pri njem kupovati. i Pri tem je imel samo malo ne-1 zgodo, da je bila namreč neke j noči- vržena skozi prav tisto1. , , . T . ,, , , . . .. . .. 'je umrla za vodenico Lina Bas okno, kjer so bila razstavljena , , , .....„„i,„ tei, star zmastil težak truk. Po regulacijah CCC taborišč se taboriščniki ne smejo voziti v privatnih avtomobilih in imajo zato znižano vožnjo na železnicah. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Sopris, Colo. — Pred dnevi je tu umrl 63-letni Jos. Za veri, rojen pri Jančah na Dolenjskem. V Ameriki je bival 40 let in tu zapušča dva sinova, hčer in brata. Milwaukee. — Dne 13, t. m. imena dolžnikov, velika opeka Bowman pravi, da bo razstavljal imena pp dvakrat na mesec, dokler ne bo iztirjal vsega denarja. -o- RADI VOJNE DOMA, RAJE NA FRONTO London.—Nek možak je dal na vojaško komisijo prošnjo, da ga rte vzame v vojaško službo. Ko je bil klican, da pove vzroke, je pa naenkrat rekel, da ne more prenašati zbadanja svoje žene, ker je napravil prošnjo, da bi ostal doma. Rekel je, da gre raje v vojsko za vse življenje, kot bi-pa ostal en mesec pri ženi doma. --o- SMRT V MINNESOT1 Chisholm, Minn. — V bolnišnici je umrla Sophie Lužanič, stara 54 let, iz sosednjega Wil-pena, kjer je bivala na farmi kar in Michael Lah. Od Kosmo- okrog 20 let. Zapušča moža, si-politske lige sta govorila Joe na in tri hčere, Križek in Steve Hardesti, ki sta j Vreme povedala, da je ta liga 100% j Vremenski prerok se je nave_ proti tem davkom. ? ličal zime in obljubuje za danes Državni tajnik bolan (nekoliko gorkeje. Vendar si pa Državni tajnik Earl Griffith;ne more kaj, da ne bi pri tem je dobil včeraj v uradu napad obljubil nekaj malega snega/a srčne bolezni. Odpeljali so ga v | danes zvečer, bolnišnico. Zdravniki pravijo, j da je stanje zelo nevarno, dasi upajo na boljše. Clevelandski dnevnik Plain Dealer je včeraj priobčil izid poskusnega glasovanja, ki ga je priredil po vseh mestnih vardah. Številke kažejo, da so slovenske varde: 23, 28 in 32 v lepi večini proti davkom, na kar smo zelo ponosni. Edino 10. in 33. varda kažeta več glasov v prilog davkov. Prosimo volivce tudi v teh vardah, naj dobro premislijo in naj volijo sebi v dobro in ne v Wrist politikarjem. Značilno pa je, kako bodo volili v zamorskih vardah. Kot ka-žej0 številke poskusnega glasovanja, bodo tam volili 8:1 za davke! Lahko volijo tako, ker ne bodo prizadeti. Koliko jih pa ie> ki imajo svoje hiše. Nič se ne ustrašite bav-bava iz mesta, da ne bodo več pobirali smeti, da mestni delavci ne bo- a 54 let in rojena v Idriji na Primorskem. Tu zapušča »sestro Pavlino Vogrič, v Chica-gu in La Sallu pa bratrance. —-i Pred nekaj dnevi je tu umrl George Ritonija, star naseljenec in grocerijski trgovec,, ki je bil doma iz Sestrž pri Majšpergu na štajerskem. Zapušča ženo, sina, hčer in'brata. New York, — Dne 17. marca je v Ridgewoodu, Long Island, UJhrl 68-letni Frank Mazovič, doma iz Domžal na Gorenjskem. Tu zapušča ženo, hčer in pastorka. Edwood City, Pa. — Tu sta bili na obisku sestri Tončka in Pavla Polh, po domače Šerbicevi iz Sopdnje Ribnice, Velika Dolina na Dolenjskem, ki sta se pred kratkem priselili iz stare domovine k.svoji teti Margareti Glo-bokar v N. S. Pittsburghu. — Louis Gerzel iz West Aliquippe, Pa., je prejel žalostno vest, da je 20. ffebr. v Veliki stari vasi pri Grosupljem na Dolenjskem umrl njegov oče Jakob Gerželj, po domače Žagar, v starosti 79 let. Rojen je bil v Čepovanu na Krasu in se je tja preselil v mladosti. V Ameriki zapušča sina, v starem kraju pa ženo, dva sinova in dve hčeri. Duluth, Minn. — V Ironwpo-du je zadnje dni umrl Marko A V zadnji pozdrav Članice društva Martha Washington št. 38 SDZ ste prošene, da Najden denar J izkažete zadnjo čast sestri Jane V nedeljo je bila najdena v Kalsic. V sredo zjutraj se pa po cerkvi sv. Vida vsota denarja.'možnosti vse udeležite pogreba, Kdor jo je izgubil jo dobi na 1257 , ki se vrši iz pogrebnega zavoda Norwood Rd. Frank Zakrajšek. do dobili plač, da bodo prenehali z relifom, če ne bodo odobreni davki. Vsega bo dovolj, samo malo bolj paziti bodo morali na denar, to je vse. Saj ste jih tudi že prej okrcali po prstih, pa je šlo vse tako naprej kot poprej Čudno je, kako politikarji jamrajo, kaj vse se bo zgodilo, če ne bodo davki odobreni. Ampak nihče pa ne vpraša, kaj se bo zgodilo z davkoplačevalci, če se jim bod6 nakladala vedno več ja bremena. In ker se nihče ne potegne zanje, se morajo pa sami in voliti proti davkom. Jutri vsi na volišče in napra vite- križ pred "NO"! če bi bile vse varde tako za-.|Giovanetti, stara 45 let. Obsoje vedne, kot so 23., 28. in 32., pa na je bila, da je zastrupila svo-bi bili veliko manjši davki in z jega moža, da je dobila po njem Štiri ženske pred električnim stolom Govednik, star v Suh or ju pri Včeraj zjutraj ob 2:40" se je pripetila na deželni cesti št. 2, tri milje vzhodno od mesta Sandusky težka prometna nezgoda, pri kateri so bili štirje Cleve-landčan: ubiti, dva pa nevarno ranjena. Bili so to taboriščniki, ki so se vračali v CCC taborišče Seneca pri Attica, O. z velikonočnih počitnic pri svojih domačih. Ubiti so: Frank Ollora, star 20 let, iz 65.15 Lexington Ave.., Daniel Mariani, star 18 let, iz 3712 Erin Ave., Louis Mastromateo, star 17 let, iz 18604 Mohawk Ave. in George Galloway, star 19 let iz 7806 St. Clair Ave. Ranjena sta pa: Joseph Mazur, star 22 let, iz 2251 W. 1.7th St., Kenneth Millheim, star 19 let, H 1616 Tar It on Ave. •■■ Vseh šest se je vozilo v kupeju in sicer na sprednjem sedežu trije in na zadnjem sedežu (rumble seat) pa trije. Avto je vozil Millheim, ki se nahaja v bolnišnici v Sandusky in ki pripoveduje sledeče: "Vozili smo se proti Sandusky po ravni cesti, ki teče vzporedno z železniško progo. Naenkrat zagledamo močno luč prihajajočega vlaka, ki mi je popolnoma vzela vid. Zato sem pritisnil na zavore, dokler ne bi odpeljal vlak mimo. V tistem trenutku je pa nekaj treščilo v nas in drugega se ne spominjam." Voznik mika, ki je zadel v avto, Harold Malott iz Bradner, O., se je vračal iz Clevelanda, kjer je'izlozil živino v klavnici. Ta pripoveduje, kako je vozil po cesti proti Sandusky, ko je tudi njega oslepela, luč iz prihajajočega vlaka. Naenkrat je zagledal pred seboj avto in v zadnjem 58 let in rojen J trenutku nt mogel z a k r e n i t i Metliki v Beli j vstran, zato je njegov truk od. Krajini, V Ameriki je živel 40 zadej zajezdil kupe j, ga vrgel v let in prvih 28 let v Towerju. i graben ob potu in ga popolnoma ' zmečkal. Malott trdi, da kupej Philadelphia. — V vsej krimi nalni zgodovini države PennsyL vanije se še ni zgodilo, da bi štiri ženske hkrati čakale na> smrt na električnem stolu. Vse so bile obsojene radi umorov. Dnevno!bo "raje iiriel." sprašujejo svoje stražnike, če ni morda prišlo pomiloščenje,. toda njih upanje je prazno. Zadnja, ki je prišla k tetvorici na smrt obsojenih, je bila 35 letna Tillie Irelan, ki je umorila svojega 21 mesecev starega sinčka, da bi ložje hodila po veselicah. Ena izmed obsojenih je Grace phme Romualdo, ki je tudi za-'strupila svojega moža, ki je bil zavarovan za $10,000. Pri obravnavi je trdila, da mu je dala samo "ljubavne praške," da jo Potem, je Mrs. Carina Favato, ki je priznala, da je dajala poduk nezvestim ženam, kako se lahko iznebijo svojih mož. Priznala je, da je sodelovala pri treh zastrupitvah. Zapušča ženo, štiri sinove in pet hčera. — V Duluthu je umrla 67-letna Helena Anžič, ki je tu živela 26 let. Tu zapušča brata Antona Moharja, v Ciceru, Ill-pa sestro Ano Kos., White Valley, Pa. — Dne 14. marca'si je tu vzel življenje Jos. šircelj, star 65 let in doma iz ott je v svojih spominih zapisal,jTopolca na Notranjskem. Kaj da se je vselej bal, kadar je mo-'ga je gnalo v smrt, ni znano. V ral usmrtiti žensko, kar je bilo v'Ameriki je živel blizu 40 let, bil vseh 35 letih krvništva samo pet- j je vdovec in tu zapušča dva si-krat. Država Pennsylvania je!nova in dve hčeri. — John Sire v zadnjih 50 letih izvršila smrt- j h Midwayja, Pa., je prejel ža-no kazen samo na eni ženski. To• lostno vest, da je 3. februarja t. je bila Irena Schroeder, ki je 1. na Visokem, pošta Šenčur pri umrla na električnem stolu 23. februarja 1931, ker je ustrelila državnega policista Bradya. Te ženske, ki niso poznale no po- ni imel zadej signalne luči. šerif iz Erie County je pridr-žal voznika truka, dokler ne bo preiskava dognala, čigava je bila krivda. Poročnik Hull, ki vodi CCC taborišče v Euclidu je včeraj izjavil, da je mladim taboriščnikom pod kaznijo prepovedano voziti se v privatnem avtomobilu, ne v svojem ne v kakem drugem. Avto je bil last Millheima, ki mu ga je kupil oče, da bi lahko večkrat prišel domov. Fantje so se pripeljali na počitnice v petek zvečer in v nedeljo ponoči ob enajstih so se odpeljali zopet na- davčnim denarjem drugače. bi se delalo $13,000 zavarovalnine. V drugi celici je 44 letna Jose- Joseph Francel, 42 let stari vojni veteran in oče dveh otrok, pošiljajo prošnje na razne m-bo imel nalogo, 'da bo spustil Stance za pomiloščenje. Boje se električni tok skozi telesa obso- smrti, kakor so se je bale njih jenih žensk, da bo pravici zado-'žrtve, toda zanje ni bilo usmilje-ščeno. Francel je zdaj krvnik,'nja, kakor ga ne bo zdaj za mo-kar je umrl Robert Elliott. Elli-'rilke. Postava pravi: zob za zob! Kranju umrl njegov oče, po klicu kovač, v starosti 77 let. L'Anse, Mich. — Pred nekaj zaj v taborišče. Ubiti Galloway dnevi je tu umrla Margareta i je bil prideljen temu taborišču benega usmiljenja, ko so morile j Osterman, stara 75 let in roje-j šele zadnji teden. Prej ||je ,1i»-druge, zdaj prosijo usmiljenja in na v Deskovi vasi pri Starem hajal v taborišču v Nevadi. Ta trgu v Beli Krajini, V Ameriko družina pravi, da nima sredstev, je prišla pred 45 leti in naj prvo da bi sina pokopali, zato do CCC v Calumet, tu je pa bivala 30 let j taborišče plačalo za obleko, plana farmi. Zapušča moža, štiri čalo za prepeljavo trupla v Cle- sinove, od teh dva v Detroitu, in dve hčeri. veland, poleg tega pa $75.00 za pogreb. dajo še "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na "leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evyopo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. * Na veselico SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 lor 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878._______ No. 72, Tues., March 26, 1940 Hitler in Stalin sta odgovorna! Kdo je odgovoren, da je danes skoro vsa Evropa v plamenu? Kdo je odgovoren, da trepetajo danes mali narodi za svojo bodočnost, ko vendar nimajo drugega greha na sebi kot da so majhni, slabi in skromno oboroženi? In če hoče-mq pogledati bližje doma, kdo je kriv, da trepetamo danes z našimi v stari domovini za njih usodo? Odgovor ni težak in gotovo je na jeziku vsakomur, ki sodi brez ovinkov in ki ga ne vleče na levo stran slepa uda-nost do komunizma. Kriva sta vsemu temu dva samcata človeka," dve samcati osebi, ki bi v normalnih razmerah sicer ne Šteli nič, pa imata danes največjo moč v Evropi, to sta nacij Hitler in njegov pobratim boljševik Stalin. In če hočemo iti stvari prav do dna, bomo rekli in moramo reči, da je prav za prav kriv, da je danes razpaljena vsa Evropa in da grozi svetovna vojna, proti kateri je bila zadnja prava igrača, čeprav je padlo do osem milijonov vojakov,"— Stalin, ruski valpet, krvoses in trinog ruskega naroda. Saj je brez vprašanja, da bi ne bilo vojne v Evropi, da bi bila še danes svobodna Češka in Poljska in Finska in vse baltiške državice, če bi ne bil podal svoje roke Stalin v pomoč Hitlerju ter mu rekel udariti proti vzhodu. Saj sta bik samo Hitler in Stalin, ki sta bila do zob oborožena in pripravljena vsak čas udariti. Druge evropske države niso bile pripravljene na vojno in se še danes, potem, ko je vojna že sest mesecev, še vedno mrzlično pripravljajo, da bi bile vsaj približno enake v orožju Hitlerju in Stalinu. Stalin in Hitler sta edina v Evropi, ki sta brez vesti, brez principov in brez obzira napram sosedom. Brez par-dona gazita mednarodne pravice, ki jih ima pod milim nebom vsak človek, vsak narod, vsaka država. Stalinu se je zahotelo Finske, pa je udaril nanjo. Hitlerju se je zahotelo Češke in Poljske, pa je udaril in vzel, potem pa po bratsko delil s svojim pobratimom Stalinom plen. Kot dva sestradana volkova sta se zadrevila na brezmočne narode, jim požgala hiše, jih nekaj tisoč pomorila in se vsedla na njih svobodno zemljo. Kakor je Hitler udaril na Češko in Poljsko s pripravljeno armado, tako je pripravljen, da udari na Belgijo, Nizozemsko in Švico, če mu bo to kazalo. Prav tako bo ukazal svoji soldateski, da udari na Ogrsko, v Romunijo, v Jugoslavijo, če bo videl, da je to v njegovo korist. Kaj ga brigajo meje, kaj ga brigajo pravice nevtralnih držav, kaj ga briga-po mednarodne postave in zakoni*. Od tega koraka ga bo zadržalo samo to, če bo videl, da bi ne bilo dobro iz strategičnih ozirov. Če ne bo tega storil, naj nihče ne verjame ali misli, da ga zadržuje spoštovanje do svetih pravic sosedov. Hitler in Stalin sta vsak čas pripravljena okoristiti se s priliko, ki se jima nudi. Niso jima mar pogodbe, ki jih imata s to ali ono državo. Saj je taka pogodba pri njima navaden kos papirja, ki se lahko vsak čas vrže v peč. Kaj ju briga mnenje ostalega sveta, saj nimata v inozemstvu nič za izgubiti. Da sta le gospodarja v Evropi. T Tako sta se našla prava bratca, podobna si za las v vsem. Ofea brez vesti, oba željna vladanja, oba oborožena do zob. Potem, ko sta si zavojevala vso srednjo Evropo in prijela v strah sever, se obračata zdaj na jug, na Balkan. Tukaj jima nekoliko kali vodo fašist Mussolini, ki sam vasuje na Balkanu. Zato sta se Stalin in Hitler domenila, da bosta postopala previdno. Za enkrat ne kaže dražiti Mussolinija, ker bi jima ta lahko plačal s tem, da bi se pridružil zaveznikom. Zato bodo šli roka v roki na Balkan vsi trije: Stalin, Hitler in Mussolini. Balkan je namreč danes tisti zeljnik, v katerega silijo vsi trije. Pa se je politika tako zasukala, da si ne upa t je eden, niti si ne upata dva, ampak morajo biti pri delitvi vsi trije ali pa noben. Tako je namreč bratstvo diktatorjev, da vedno skrbno pazijo, da ne bi drug drugemu preveč odnesli izpred nosa. Zato bodo v najlepšem soglasju skočili čez plot v zeljnik. Šele potem, ko bodo enkrat čez ograjo, se bodo znašli in začeli gledati, kako bi drug drugega izpodrinili. Okrog Balkana se bo zdaj vrtelo vse evropsko vprašanje in morda bo tudi tam glavna bojna fronta. Zdaj je vprašanje samo še to, če bo stopil Mussolini v zvezo z Stalinom ;n Hitlerjem z ozirom na balkansko vprašanje. Z vojaško pomočjo si ne bo upal, ker bi imel takoj francoske bombnike na glavi. Tega tudi Hitler ne bo zahteval, ker se boji, da bi zavezniki udarili preko Italije in bi prišli od juga Hitlerju v bok. Zato bo ostal Mussolni na videz nevtralen in bo dal Stalinu in bratcu Hitlerju samo dovoljenje za pohod na In potem bo glavno vprašanj^: ali se bodo balkanske države uprle? Ali bo prišla na pomoč Turška in ž njo zavezniki z silo, ki jo zbirajo sedaj v Palestini in Egiptu? Skoro gotovo se bo prej razvila bojna vihra na Balkanu kot pa na zapadni fronti. Zavezniki iščejo pota, kje bi prišli Nemčiji do živega. Preko Siegfried linije ne morejo. Preko Belgije in Nizozemske nočejo, enako ne preko Švice. Zelo prav bi jim psišlo, če bi mogli preko Italije, toda Mussolini je previden in ne bo dal povoda zaveznikom udariti v Italijo in od tam v Nemčijo. Če bosta pa Hitler in Stalin udarila na Balkan, ' . - < t _______________•-------«r Pt-nri m r\ Maple Heights, O. — Da ne bo kdo mislil, da nas je v Maple Heights pobrala zima, ker se od nas tako malo sliši, zato _ bomo članice Gospodinjskega kluba priredile zabavni večer s plesom. Ta zabava se vrši v soboto 30. marca v SND na Stanley Ave. Ker je to naša prva veselica po dolgem času, zato vabimo cenjeno občinstvo, da nas poseti v obilnem številu od blizu in daleč. Članice vam obljubljamo, da boste postrežem z vsem najboljšim tako za baro kakor tudi v kuhinji. Mrs. Vrček in Mrs. Filips sta obljubili, da bosta v kuhinji delili take dobrote, kakršnjih še niste bili deležni v Maple Heights ker sta pa obe priznani kot izvrstni kuharici, jima tudi verjamemo. Za ples bo igrala izvrstna Matt Hoj erjeva godba, saj ga vsi poznate in veste, da kadar on zaigra, da se mora vse zavrteti. Večkrat vidim v časopisih, da ženske povabijo tudi Mr. Jaka-ta na svoje prireditve, zato se ga drznemo tudi me povabiti, štele bi si v veliko čast, če bi se odzval našemu povabilu. Tukaj pri nas je sedaj po postnem času na programu več prireditev in ker je pa ta naša prireditev prva, zato prav prijazno vabimo cenjeno občinstvo od blizu in daleč, da si rezervirate soboto 30. marca za nas ter pre bijete par veselih uriq v družbi Maplehajčank, za kar vam prav gotovo ne bo žal. S pozdravom in na svidenje 30. marca, T. K Vi ste vabljeni "Kam pa?N* vprašate. Seveda se boste udeležili plesne zabave ki jo prirede St. Vitus Cadets podružnice št. 25 Slovenske ženske zveze in sicer v soboto 30 marca v Twilight dvorani. Pri četek ob pol devetih zvečer. Za poskočne polke in lepe val čke bo skrbel Johnny Peconov orkester. Obljubil nam je, da bo. igral 'dokler nas bodo noge nesle okrog. Da pa ne bo kdo trpel lakote ali žeje bo tudi za to preskrbljeno. Naše kuharice se že pripravljajo, da vam bodo postregle, z vsem najboljšim. Naše natakarice se Vam pa prav vljudno priporočajo, da jih obiščete pri bari, ker so pripravljene, da vam bodo natočile najboljšega od zida. Posebno pa ste vabljeni fantje ta mladi in ta stari, vsi brez izjeme. Torej še enkrat, ne pozabite nas obiskati na omenjeni večer posebno pa še članice podružnice št. 25 SŽZ in pa starši naših kadetk. Prav vljudno ste vabljene tudi dekleta drugih krožkov, da pridete na našo domačo zabavo 30. marca vse brez izjeme in brez vsakega izgovora, Vstopnice lahko dobite pri vseh naših članicah in so samo po 25 centov, na večer prireditve pri vratih pa bodo po 30 centov. Na svidenje, J. Hrastar. -—o- Pozno srečanje (Nadaljevanje) "In vendar ni bil denar tisto, ki sem ga kasneje s težavo odplačeval; bilo je dosti več, kar mi je bilo odvzeto. . . . Človek, ki ga ne poznam, se brez dvoma še danes ne zaveda, kaj mi je storil, ko ni vrnil denarja. _ Čutil sem, kako mi v banki niso več zaupali. Nihče mi ni nič rekel, vso zadevo so tiho poravnali ,vendar mi niti ene olajševalne besede ni nih v tu vi w ..........,če privoščil. Ničesar nisem sli- s e' b o 'pa za v ezn i ška "bojna mornarica popeljala v Črno mor- j šal in vendar sem slišal vse, iz je In tedaj bosta v Evropi dve fronti, vzhodna in zapadna.,vsakega kota je kričalo vame. Nič več nisem delal tako kot prej, ker sem sprevidel, kako iščejo prilike, da bi se me iz-nebili. Prilika se je kmalu našla in z njo obupna doba. Že dolga je odtlej. Kasneje sem se v brezkončnih nočeh izpra-ševal, ali sem res sam kriv, da se je moje življenje tako obrnilo, ali sme biti majhna nepazljivost tako kaznovana. Mogoče bi se bil moral bolj upirati nezaupljivosti, a za to ni potrebna le čista vest, kakor mno gi trdijo. Verjemite mi, ta mrzli molk, to brezglasno izobčenje mladega, pridnega človeka, to mi je jemalo moč za vsako kretnjo. Bilo mi je, ka kor da ne delam zase, ampak za neko prikazen, ki jo pod to ali ono številko vodijo okoli po hiši in ki samo čaka, kdaj bo prišel tisti dan, ko bodo izja vili, da je treba "radi štednje žal, odpustiti uradništvo." Tisti, ki je našel denar, — Bog ve kaj je počel s, tistim denar, jem, dosti ne, saj denar že tmalu ni imel nobene vredno sti. Mogoče-si misli, da je nje gov greh že splahnel, kakor je splahnel denar, a da me je vr gel iz tira, tega seveda ne sluti Jaz sem se postaral, bolj sem star, kot si mislite, zakaj ta kole hoditi od hiše do hiše, m lahko. Vi ste tiho, ves čas mo čite, saj je res, zgodba je kar vsakdanja, saj. . . ." Spet je kratka kretnja pretrgala stavek na dvoje. Pripovedovalec je pogledal na uro nad vhodom, le da bi imel pogled obrnjen v kako trdno točko. Nič več prikazni, nobenih strahov ni hotel več klicati v spomin, zakaj ta tuji gospod je čudovito nemo in mrtvo sedel na stolu. Če bi ne bil nekdanji bančni uradnik in sedanji trgovski potnik tako zaverovan v svojo vsakdanjo zgodbo, bi bil moral opaziti, kako je ta obraz, ves siv in prepaden, ko obraz mrliča štrlel v zakajeni mrč dvorane. Tudi ni videl teh oči; kako so nepremično strmele na oguljeni plašč, ki ga je zdaj oni človek vzel z zaslona, ga potipal, ali se je že kaj posušil in ga malce nerodno oblekel. "Moj vlak se bo kmalu odpeljal," je dejal, se okrenil in vprašal bolj začudeno ko vljudno: "Ali sem vas dolgočasil ? Oprostite, človek misli pač vedno le nase." Kersten je odkimal. Zdelo se je, ko da hoče skleniti več ko le pol ure skupnega pogovora s kratkim pozdravom in z željo za srečno pot. Zakaj, počasi je vstal in čakal, da bi oni rekel še kaj. Mož je videl to oklevanje in si ga je po .svoje razložil: "Tudi vaša vožnja ni menda nič prijetna za vas?" "Ni," je dejal Kersten in je hrabro pogledal tujcu v obraz. "Mojo hčer so pred dvema dnevoma operirali. Danes so mi brzojavili." Zdrznil se je in nadaljeval s spremenjenim glasom : "Še vprašanje, če dovolite, glede na vašo zadevo! Ali bi sovražili tistega človeka, ki je bil tedaj nepošten, mislim, če bi ga zdajle srečali?" Oni ga je skoraj začudeno pogledal. "Prej sem o tem dolgo razmišljal, zdaj pa nič več. Saj me tudi ne mika, da bi ga srečal. Če je baraba, je tako vse zaman; če je pa tak, kot smo vsi, človek slabih in dobrih lastnosti, pa<č le človek, potem niti ne vem, ali bi mu povedal. Popraviti že zdavnaj ne more več in tako bi dva nosila breme, zdaj ga pa le eden." Nato se je tujec poslovil od Kerstena, rekoč: "Vse najbolje za vašo hčer!" Ledenomrzla roka je segla v njegovo. Šele sedaj je oni zapazil okameneli obraz, tanke, brezbarvne ustnice, ki so z veliko muko iztisnile besedo, brž- čas, srečno pot — ali kaj slič-nega. Niti poslušal ni več. Zakaj ropotanje prihajajočega vlaka mu je izpulilo besedo proč, da je zamrla v vedno hujšem hrumenju. Kersten je gledal za človekom v oguljenem, zelenem plašču, kako je šel z majhnimi, kratkimi koraki skozi medli prostor in kako so ga vzela vrata s seboj, ki so se zapahni-e za njim. Poklical bi ga bil rad nazaj, a je stal ko prikovan v vročem sopuhu peči in e vtaknil obe roki v žepa suknje, zakaj, mrazilo ga je. V ve-ikem zrcalu nasproti sebe se je videl, a zdelo se mu je, da je sam sebi tuj. Denar je začutil v žepu, denar in nemiro je hlastal za bankovci ko pred toliko, toliko eti, ko je bil daleč od svoje prave postaje izstopil iz tramvaja in je hitel in se bal, Bili so le bankovci v navadnem omotu z močnega, rjavkastega papirja. Nobenega imena ni bilo nikjer in mlada vest se kaj rada potolaži, češ, da tak denar le tistemu pade v naročje, ki mu je sreča mila. . . . Proč, proč z denarjem! Glasno je izrekel besede predse, medtem ko je hlastno potegnil rokol iz žepa, kot bi ga osa pičila. Toda—to ni de nar, kar držijo prsti, to je le brzojavka, ki ga nujno kliče bolnišnico. In Kersten je zdaj natančno vedel, ko je spet in spet prebral obupne besede, da Bog ne dopusti nobenih neporavnanih dolgov, da je vse do pičice natančno preračunano in prej ali slej zaračunano. Ko je brzovlak odhajal z male postaje, je v oddelku drugega'razreda do smrti utrujen in skrušen človek pričakoval novega .dne. -o-- Kvintet na pihala Nekaj zanimivosti iz šerifovega urada v okraju Cuyahoga 7. CIVILNI ODDELEK Mnogi, ki jim ni znana uprava javnih uradov so mnenja, da ima šerif samo nadzorstvo nad okrajno ječo. Toda temu ni tako. Šerifov urad sestoji iz dveh oddelkov, kriminalni in civilni. Civilni oddelek se nahaja na sodniji na Lakeside aveniji ter je pod nadzorstvom glavnega.deputija, John Gillespie. Tukaj je nekaj dolžnosti, ki jih mora izvrševati ta urad: Uročiti mora vse legalne dokumente. Izročiti mara približno 100,000 osebam na leto poziv kot priče v civilnih ali kriminalnih sodbah. V enem samem letu je osebno izročil 87,-765 pozivov lokajnih in državnih sodnij in sodnij iz drugih držav. V letu 1937 je prispeval ta oddelek $143,523.31 v iztir-jani globi okrajnemu generalnemu skla- Sherif M. L. O'Donnell ^U. Prodal je 4,344 parcel v letu 1937 v sodnijski prodaji na poziv okrajne sodnije. Te prodaje so prinesle $23,970,138.11. Raznim najemnikom je moral izročati pozive za selitev, toda nikdar ni rabil sile ter je vselej počakal, da je stranka našla drugo stanovanje. Mr. Gillespie je že 25 let odvetnik in ima za pomoč izurjen štab, ki lahko reši pravilnim potom razne težavne probleme. Odkar je v uradu šeriff O'Donnell vrši ta oddelek svoje delo točno in vestno. Vse to delo se je pa izvršilo in se še vrši, ne da bi' šerif najel kaj novih moči v deputijih ali v uradu civilnega oddelka. Z reorganizacijo tega oddelka se je doseglo, da ljudem, ki imajo tukaj opravka, ni treba čakati v dolgi vrsti za postrežbo, ampak so takoj lahko postreženi. Martin L. O'Donnell, šerif Glavni deputij Clarence M. Tylicki, deputiji: Charles F. Wing, Michael J. Kilbane, Harry Brown, Anthony McGinty, Arthur Burns, Peter Beedlow. Tajnica Miss Marie Plechaty. Dr. A. V. Fried, jetniški zdravnik. Dan Patty, stražnik. Civilna divizija: glavni deputij John Gillespie, deputij Paul O'Donnell. # Slovenski deputiji: Bertha Cervenick, Joseph Gornick, Joseph Kovach, Anton Kosan, Lawrence Leskovec, Ernest Modic, Nicholas Markusic, Lea Plecko, Anton Zakrajšek. žena, "Veš," je rekla moja "danes so se novi ljudje vselili v našo hišo, in sicer bodo stanova li v sobah vprav nad nami." Ozrl sem se na strop in sem slišal tekanje in trkanje nad seboj. "Kajpak, selitev je sitna reč, vsakovrstne stvari je treba opraviti, zlasti še, če so toroci." O teh "novih ljudeh" nisva v naslednjih dneh slišala kaj več ko njih trkanje in trkanje. Tedaj ci pa, neke nedelje zjutraj, je prodrl čuden zvok od zgoraj skozi strop. Napel sem ušesa in vpirašal svojo ženo: "Ti, povej no, ali novi najemnik igra saksofon?" "Prav reč," j a zaklicala moja žena, "saj je saksofon jako lepo glasbilo! Za vse na svetu ga rada poslušam." Sklenil sem, da bom, tiho; sicer pa, saj bi bil moral jako glas no govoriti, zakaj nad nama je bilo piskanje in trobenje zmeraj hujše. 'Ti," sem dejal in zla slutnja me je obšla, 'to pa ni sakso fon; to je pa fagot." Kakor bi bil najin novi vrhnj najemnik komaj čakal teh besgd; je s hitrostjo 60 kilometrov na uro zmagoslavno zapiskal skalo in vse zvoke, in je piskal v ter cah in čez tri oktave. "Tile zvoki," sem vzkliknil "se mi dozdevajo kakor kačje gnezdo med resjem. Sivo se ko-lačkajo po tleh, nato se vrtinči jo v drobljančih in te ugriznejo v uho . . ." "Kako si siten!" me je zavrnila žena. "Kaj pa" je zato! Ko likokrat si mi dejal, da je fagot kot kak klovn med inštrumenti posebno v nižjih glasovih, ki so izrecno smešni! Ali te zares mo ta5 . . . "To je pa tenorski saksofon!" je vzkliknila moja žena. "Še hujše!" sem zavzdihnil. 'To je oboa!" Potem je sledil dvogovor med oboo in fagotom. 'Kakor — če se midva sprička-va," je dejala moja žena, pa že nekam bolj razdražena ko včeraj. A jaz sem se usedel h kla vir ju in sem jadrno in kolikor sem mogel glasno zaigral tisto lepo: "Moj klobuk je na tri vogale, na tri vogale je moj klobuk . . .!" Zgoraj sta piskala fagot in oboa ko za stavo, moja živim, po uradnih podatkih 25,-000 stanovanjskih hiš. V 24,999 hišah ni nobenih kvintetov na pihala, nasprotno pa eden vprav nad mojo pisalno mizo! Komaj sem to presodil, ko se je zgoraj že začelo. Družina je bila pač polnoštq,vilno zbrana. Najprej očetov fagot, glasan, vznemri-ljiv; nato materina oboa z nežnim prizvokom; potem roga j oči se lovski rog najstarejšega sina; ko j zraven ljubko-čebljajo-ča flavta gospodične, in potem, prav zares in kakor krona, kakor leteči, pisani glasovni metulj, skakljajoči živosrebrni klarinet žena se je hudovala. ... To je . -T . . . , . presedalo celo najinemu jazbe- drugega sma! Najprej je nastal 1 >v 1 n n n «1 rlwnrai Vldlri v* O rxvAlTAV ry X7CJO — carju, ki je sicer jako muzikali cen pes. Dlaka se mu je naježi la, oči je vrtil, pogledoval je k oknom in je začel tuliti. Zaloputnil sefti pokrov klavirja, moja žena je umolknila, pes se je splazil pod mizo. Samo fagot in o-boa sta dudlala. Prihodnje jutro sem čakal na pragu, dokler nisem zaslišal korakov z vrha stopnišča. Majhen, trahovito prijazen in prav tako debelušen gospod z majhno plešo je stopal nizdol. ''O, naš novi najemnik!"'sem ga prijazno nagovoril. "Vi ste fagotist?" "že več ko trideset let, pa ne najslabši!" je dejal kimaje in ne brez penosa. "To sem že opazil!" sem se nasmehnil. "Včeraj ste imeli obisk, se mi je zdelo?" "Zaradi oboe?1 Ne, ne, to igra moja žena! Sicer je pa to izreden primer, a moja žena, čeprav je mati petorice otrok, še ni pozabila inštrumenta, odkar je hodila v šolo. ... Da, da, tudi take reči so na svetu." "Ali so tudi vaši otroci muzi-kalični?" sem ga vprašal. "O," se je fagotist zasmejal, "pa še kako! čudili se boste. Mož najstarejši sin trobi v rog, naslednji piska klarinet in moja edina hčerka zna na flavto. Mi smo kvintet na pihala!" "Ali ste nemara v sorodu s kakim bobnarjem ali s takimi na rene?" sem ga s strahom vprašal. Nisem." glasan družinski razgovor z vsemi petimi glasbili, ko je vsakdo piskal, kar se mu je pač zlj ubilo. Potem se je vse razporedilo v kvintet. To ni bilo napak. Toda čez dviajset, trideset taktov so prenehali in začeli vsi iznova, in potem ... se je začela tudi naša svetilka na stropu počasi zibati, ker jih je vseh pet po taktu udarjalo z nogo. Pograbil sem telefonsko slušalko. "Policija?" me je vprašala moja žena. "Ne; pač pa stanovanjska posredovalnica za selitev na hitro roko," sem odvrnil. Moja Žena je ugovarjala. A ko so začeli drug dan tudi četveroročno igrati klavir nad nama, je privolila. Sicer sem pa kmalu prejel ponudbo za novo stanovanje. Vse je šlo ko po žnorci, in štela sva dneve in ure do selitve. Srečal sem tudi še enkrat fagotista na stopnišču in sem ga vprašal: "No, pri vas pa tudi klavir igrate." "Kajpak, saj' poučujem," mi je vneto prikimal mali možicelj. Tako se je na glasbenih perutih prizibal selitveni dan. Delala sva ko divjaka, a že čez tri dni (Dalje na 3 strani) «?»n»m»innwm; ti majčkeno fagota?' Drug dan, točno ob desetih do poldne, se je nad nama že spe začelo. Najprej ilkala: ". . . ta ta ta ta ta ti ti ti ti ti ta t — a taaa!' Nato je brnelo, piskalo, se zvijalo, kolačkalo, krulilo, tu- ga otroka k sebi, ki tolče na veli- te verjamete al' pa ne mwi»n»»t««»mmt»tmt»»n»»n»w lilo in renčalo od najnižjega hre-Jki boben?" sem dalje izpraševal. ščečega basa do najrezkejšega Fagotist me je jezno pogledal in diskanta. ... No, pa se .je še dru- se je poslovil, gačen glas pomešal med te zvo-| Spet sem sede), na svojem pisal ke, ta se je visoko in nežno pri Trgovina Samuela Goldenblu-ma je praznovala jubilej 50 letnega obstoja. Samuel reče svojemu prijatelju: "V proslavc(tega jubileja bi rad napravil nekaj, kar bi ne bilo drago, o čemer bi kljub temu časopisje pisalo in s Pa tudi ne kanite vzeti kake- čemer bi najbolj vzraclostil svoje uslužbence. Ali mi moreš svetovati, kaj bi napravil?" "To je čisto lahko — obesi se! To te nič ne stane, časopisje bo o tem pisalo, svojim uslužbencem nikovem stolu in sem razmišljalpa tudi ne moreš napraviti več- slonil na globoke, glasove fago-'o tem, da je v mestu, ki v njem jega veselja." WINNETOU F* nemikem tcvtrallni K. May« Dolgo se niso pomirili duhovi Preden pa smo legli spat, sem še poiskal Winnetoua. Njegov vra-nec se je pasel ob potoku, sam pa je ležal poleg njega v travi. Ko me je videl prihajati, mi je šel naproti in mi podal roko. "Wiinnetou ve, kaj mu hooe povedati njegov ljubi brat Char-li. Z menoj bi rad šel za Santer-jem?" 1 "Da." "Ne moreš. Old Firehandu se je poslabšalo, njegov sin je še otrok, Sam Hawkens se stara, kakor si danes videl, in ni več zanesljiv. Dragonci pa so tujci, ki jim trdnjave ne moremo izročiti v varstvo. Old Firehand te nujneje potrebuje ko jaz. Za variha moraš ostati! Sam bom šel za Santer-jem, ne potrebujem tvoje pomoči. In tudi zato moraš ostati, ker se utegne vrniti. Sluti, da mora biti lovski grad nekje v bližini, kjer sva prijela Rollin-sa. Iskal bi in našel vhod. Pet jih je, lahko da si poišče še pomoč, napadel bi trdnjavo in slaba bi predla Old Firehandu. Ostani, Charli! Dokaži mi svojo ljubezen s tem, da čuvaš nad mojim in tvojim prijateljem. Ali boš uslišal prošjo svojemu bratu Winnetou?" Težko mi je bilo, pa tako dol-gO mi je prigovarjal, da sem se končno vdal. Old Firehand je res nujneje potreboval moje pomoči ko Winnetou. še je sijala danica, ko sva odjezdila. In dan se je delal, ko sva obstala na mestu, kjer je Santerjeva sled krenila v stran od naše. Za ostro Winnetouovo oko je bila še dovolj vidna. D j al mi je roko krog vratu. "Tukaj se morava ločiti. Tako zapoveduje veliki Duh. In o pravem času naju bo spet tudi združil. Kajti Oldl Shatterhand in Winnetou ne moreta biti dolgo ločena. Mene žene sovraštvo v svet, tebe pa zadržuje prijateljstvo pri Old Firehandu. _In ljubezen naju bo spet zdruzila. Howgh!" še poljub in kriknil je rjavcu pa oddirjal po preriji. Krasni dolgi lasje so vihrali za njim kakor zastava. Dolgo, dolgo sem zrl za prijateljem. Izginil mi je v daljavi. Ali boš našel morilca —? In kedaj se spet vidiva, moj ljubi, ljubi Winnetou? SANS EAR I- Mož brez ušes. „ Opoldne je bilo. Od ranega jutra sem tičal v Tudi moj položaj je bil tak, da mi je previdnost naravnost narekoval. Ob Platte River ju se nas je zbrala večja družba, namenjeni smo bili ob vzhodnem vznožju Skalnega gorovja na jug v Texas. Prav tistikrat pa so zapustili svoje vasi različni rodovi Sio-uxov. Izkopali so bojno sekiro, šli so, da se maščujejo, ker so beli pobili nekaj njihovih bojevnikov. Vedeli smo sicer za njihove priprave, pa vkljub vsej previdnosti in zvitosti so nas dobili v pest Ogellalle, najgro-zovitejši izmed vseh Siouxov. V hudem, krvavem boju je padlo pet naših ljudi, skoraj polovica, drugi smo srečno ušli, pa se razkropili po preriji na; vse vetrove. Nikdar več se nismo videli. Da me Ogellalle zasledujejo, o tem nisem prav nič dvomil. Videli so, da smo bili namenjeni na jug, svojih sledov nisem utegnil čisto zabrisati, na begu sem bil, mudilo se mi je, — vsak hip se je lahko pomolil bakrenordeč Sioux izza bližnje dolinice. Treba je bilo oči skrbno odpirati na vse strani, sicer bi me še doletela dvomljiva čast in sreča, da bi se zvečer zavil v odejo in legel spat, drugo jutro pa da bi se prebudil brez skalpa v večnih loviščih, v indijanskih nebesih. Legel sem torej v travo, poiskal iz svojih zalog kos na soln-cu posušenega bizonovega mesa, si ga osolil s smodnikom, ker soli nisem imel, — človek si mora v divjini pomagati, kakor se da, in v smodniku je soliter, ki za silo nadomestuje sol — in obdeloval ko podplat trdo snov z zobmi, da bi bila sprejemljiva za želodec. In ko sem s to "sočno" lovsko JJ02E GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU S tem činom je bil dovršen razkol in z Carigradom vred so se odtrgale od Rima skoro vse cerkve na Vzhodu, ki so že prej verno sledile Carigradu. Žal, da so bili v tem prizadeti zlasti Slovani: Bolgari, Srbi in Rusi, ki so ločeni od Rima in tako smo zdaj versko razdvojeni: Pravoslayni in katoličani, ka£ je največja ovira pri zedinje-nju slovanstva; germanski meč ni napravil Slovanom toliko škode ter vsa druga protislo-vanska propaganda kot razkol v Carigradu. štiristo let je poteklo po tem vsega obžalovanja vrednem dogodku; dolgo je Bog čakal, da pride do sprave, ter se poravna razkol in zaceli rana, zadana Cerkvi. Ker do tega ni prišlo, je sledila kazen. Turki, ki so pričeli siliti v Evropo, so zelo ogrožali bizantinsko cesarstvo; resno misleči vladarji so pričeli misliti na zedinjenje z katoliško Cerkvijo, ker le v tem so videli rešitev države. Cesar Ivan V. (1356-1391) je v dosego sprave šel v Rim, ter ondi očitno prestopil v katoliško Cerkev, potem pa je z papeževim dovoljenjem obiskal več evropskih vladarjev ter jih prosil pomoči zoper Turke, toda ni nič dosegel. Za njim se je zavzel za zedinjenje cesar Ivan VI. (1423 - 1448) ter se bilo krščanskega. pogajal z cerkvenim zborom v, n ,. n . , . ' ., .. ■ , . v . , Po zavzet, u Carigrada je pri- Bazileji, ootem pa je.sel do pa- i . peža z katerim je dosegel spra-!sel v cerkev Svete Modrosti sul- vo in leta 1439. so na cerkvenem zboru v Florenci sklenili in podpisali zedinjenje obeh Cerkva. Bizantinci pa o tej spravi niso marali ničesar slišati ter so se menda izjavili, da rajši pod turški turban kot pa vi so utihnili, z minaretov, ki so jih potem prizidali pa se je razlegal glas turškega mujezi-na z belim turbanom na glavi, ko je klical mohamedance k molitvi. Taka je bila usoda stolice ponosnega patrijarha carigrajskega. Stoječ na kraju, kjer je bil oltar sem razmišljal o usodi tega nekdanjega svetišča in o razkolu, ki se je izvršil tukaj ter traja še danes. Kdo je bil vtem prepiru na pravem in kdo na krivem je izpričala zgodovina, ki je jasno dokazala, da je bila pravica na stranfRima, oziroma katoliške Cerkve, četudi je bila v tej borbi proglašena za "krivoversko." Zgodovinski razvoj obeh Cerkva to prav nazorno kaže. Po preteku 900 let razkola vidimo, da je ostala katoliška Cerkev pod spretnim vodstvom papeža povsem enotna in da je ohranila nauk, ki ji je bil izročen od samega Ustanovitelja, povsem nepokvarjen; njeno vzvišeno poslanstvo v učeništvu in oblasti je izvrševala tako kot ji je naročil Kristus, ki ji je določil vidnega poglavarja, v osebi Simona Petra in njegovih naslednikov. Pravoslavna Cerkev tega edinstva ni obdržala; kmalu se je pričela deliti in cepiti v razne patrijarhate, ki so bili povsem neodvisni od carigrajskega patrijarha, leta 1235 postane neodvisna od caWgrajske, vlekli iz cerkve podobo Križa- bolgarska Cerkev'z svojim pa-nega, ter zmetali ven vse kar. je r trijarhom, že leta 1346 dobi i svojega neodvisnega patrijarha Srbija, nato leta 1589 še Rusija; svojega patrijarha ima Romunija, nadškof v Atenah je tudi neodvisen od Carigrada. Tako se deli in drobi Vzhodna Cerkev v neodvisne cerkve, ki V noči 28. maja je bila cer-keV Svete Modrosti zopet sijajno razsvetljena, kakor nešte-. tokrat prej, v cerkvi pa je bilo zbranih okrog 10,000 ljudi, ki so v smrtni grozi molili in prosili Boga pomoči zoper groznega sovražnika, ki se je pripravljal za odločilni boj, da zavzame Carigrad. Po svetišču se je razlegal jok, pred oltarjem pa so molili duhovniki ter prosili božje pomoči. Med navzočimi je bil tudi cesar s svojo rodbino, ki je to noč prejel sv. obhajilo, ter se z drugimi vred pripravil za zadnji boj z Turki. Dan po tej noči je padel Carigrad, v katerega so se vsuli Turki ter pridrveli v cerkev Svete Modrosti, kamor so se zatekli kristjani, da tako ubežijo smrti. Grozno je tu gospodaril turški meč; Jani-čarji pijani od mesarskega klanja so sekali po nesrečnih žrt-var, da je bil tlak poplavljen z krvjo; po svetišču je odmeval pretresljiv jok ter bolestni kriki smrtno ranjenih, ki so padali pod ostrino meča. Ostale, kar je bilo še živih, so Turki zvezali ter jih potem kot sužnje prodali; nato so oropali svetišče, pobrali zlato in srebro ter vse druge dragocenosti; med smehom in krohotom'1 so pečenko utešil glad, sem se obr- pod papeževo tiaro. Ta želja nil na trebuh, izvlekel smotko j se jim j e potem tudi uresničila. lastnega izdelka in si jo prižgal j--" - s punksom, s prerijskim kresi-j 'lom. In nato sem puhal sinje ko-J lobarčke v opoldanski zrak z u-dobnim užitkom in zadovoljstvom, kot da sem bogat veleposestnik v Virginiji, in kot da kadim najizbranejši, z rokavicami! natrgani goosefoot, predelan v viržinko najboljše kakovosti. Prav za prav mi je bilo dolgčas. Pet dni sem že bil na potu, odkar so nas Ogellalle razpodili, in vseh pet dni nisem srečal žive duše, niti živali ne, ki bi jo bilo vredno omeniti. Pa sem končno le zakoprnel po razumnem bitju, ki bi ob njem poskusil, ali nisem morebiti po petdnevnem molku pozabil materni jezik in j druge jezike, ki sem se jih s tru- tan Mohamed II., ki je četrti dan poteril. v petek 1. junija, v njej prvič molil, nato pa ukazal sneti križ ter ga nadomestiti z polumesecem, ki se je poslej blestel nad nekdanjim svetiščem ter daleč naokoli naznanjal, da je prelepa hiša božja mohamedanska mošeja; zvono- so nekaka figura države, ker glavno besedo ima le država, oziroma vladar; pač po bizantinsko kjer je imel glavno besedo cesar. Da je v takem stanju vsaka skupnost in napredek iz- sedlu, lep kos sveta sem prepoto- j dom naučil, val. Utrujen sem bil, solnce jej in ni mi bilo treba dolgo ča-vroče pripekalo in me nadlegovalo s svojimi plamenečimi žarki, valovita prerija se je v brezkončni enoličnosti širila vse do obzorja, — nisem se preveč u-stavljal, ko se mi je. zahotelo počitka. Pa zaman bi bil iskal žuboreč potočič ali pa hladno senco ob bistrem studencu. Vsega tega se je treba tvegati na valoviti preriji. Nikjer ni bilo drevesa, niti grma ne, sama gola prerija, kamor je pogledalo trudno oko. In ker ni bilo izbire, sem. se lahko zleknil v travo, kjer se mi je ravno zlj ubilo. Skočil sem torej v- plitvi dolinici s konja, mu zvezal prednje noge z lassom, vzel odejo in stopil na skromno višino, bolj zemeljski gubi ko griču podobno. Konj je moral ostati spodaj, u-tegnili so me zasledovati opazili bi ga bili na višini. Sam pa sem moral na vrh, nudil mi je prost razgled, mene pa nihče ni mogel opaziti, če sem legel v travo. Previden sem moral biti. Ne le zato, ker je previdnost westma-nu na potovanju prav tako potrebna kakor puška in konj in ker brez nje ne bo daleč prišel. kati. Slučajno sem se obrnil, pogledal mimogrede po konju in zapazil na obzorju točko. Premikala se je. Napel sem oči. Zagonetna točka je bila vsekakor živo bitje. Približevala se je v ostrem kotu moji sledi. Morebiti je bil Ogellalla, oglednik, ki ga je glavna četa poslala naprej —. Brž sem smuknil po nasprotnem pobočju navzdol pod rob višine in legel, da me ni mogel videti, pa ga skrbno opazoval. Prihajal je bliže, „\ezdec je bil, kako poldrugo miljo (mišljena je v tej knjigi vedno angleška milja, ki meri približno tisoč šest sto metrov) je še bil oddaljen. Daleč naprej nagnjen je visel na konju, kakor jezdijo Indijanci. Konj je prestopal tako počasi, da je potreboval za miljo skoraj pol ure. še sem razmišljal, kdo bi bil, ko se je pojavila na obzorju nova premikajoča se točka. Večja je bila ko prva, kmalu se je razcepila v štiri manjše točke. Zadeva je bila skrajno sumljiva. K zadnjemu počitku se prekucnil nemški Heinlcel bombnik, ki sedaj ne bo za druoo rabo kot za med staro šaro. K^pristmu) ga je prisilila angleška zračna flotila na severovzhodni angleški obali. Najnovejši vojaški zrakoplov ameriške armade,, ki je namenjen zu pilotske pripravnike (učence). Izdelka Ryan, eno motom ik ifcimu prostora z0. Župančič "Tiho!" je z a vpil gospod ozadju trepetajoč glas. Bumble strogo. "Spravi se ta-'Neptun! Sem, sem!"- koj po stopnicah, gospodična! Noe, ti pa zapri štacuno! Samo besedo mi spregovori, preden pride mojster, pa boš videl, kaj bo! In kadar pride domov, mu povej, da je rekel gospod Bumble, naj pošlje jutri zjutraj po zajtrku rakev za staro babo. Slišiš, pobalin? Poljub!" je zavpil gospod Bumble in vzdignil roke. "Pregrešnost in popačenost nižjih slojev v tej srenji je strahovita. če ne vzame parlament teh nemarnosti v roko, je ta kraj uničen in dobro ime vsega prebivalstva za zmerom pokopano!" S temi besedami je odkorakal bi-rič z vzvišenim hi,mračnim obrazom iz pogrebnikove hiše. In sedaj, ko smo ga spremili tako daleč proti domu in poskrbeli vse potrebne priprave stari babi za pogreb, povprašajmo malo za mladega Olivera in poglejmo, ali leži še v jarku, kjer ga je pustil Toby Crackit. OSEM IN DVAJSETO POGLAVJE Se ozre po Oliveru in pripoveduje njegove nadaljnje zgodbe "Da bi vam volki raztrgali gol-tarjce!" je škripal Sikes z zob mi. "Da bi bil jaz med vami! Še bolj hripavo bi tulili!" Tako je robantil Sikes v naj-besnejšem srdu, ki ga je bila zmožna njegova divja narava, v tem pa si je položil telo ranjenega dečka čez upognjeno koleno in za hip obrnil glavo, da bi pogledal m svojimi preganjalci. Malo je mogel razločiti v megli in temi; a glasno kričanje se je razlegalo po zraku in lajež psov iz soseščine, ki jih je predramila plšit zvona, je odmeval od vseh strani. "Stoj, ti strahopetna pasja duša!" je kričal in klical razbojnik za Tobyjem Crackitom, ki je gibal svoje dolge noge, kar je mogel, in je bil že dolgo spredaj. "Stoj!" Na ponovitev te besede se je Toby ustavil kakor vkopan. Zakaj cisto prepričan ni bil, da ga pištola ne more več doseči, in Sikes je bil take volje, da se z njim ni bilo šaliti. "Poprimi fanta!" je rohnel Sikes in je svojemu zavezniku srdito namignil. "Nazaj!" Toby se je delal, kakor da se hoče vrniti; vendar je dal s'pritajenim in pretrganim glasom na znanje, ko se mu je počasi bližal, da mu je to zelo neljubo. "Hitreje!" je zavpil Sikes in položil dečka v suh j-arek pred svoje noge ter potegnil pištolo iz žepa. "Nikar ne brij norcev z menoj." V tem trenutku je hrup nara-stel, in ko se je Sikes iznova ozrl, je zapazil, da so zasledovalci preplezali leso v ogrado, v kateri je stal, in da imajo nekaj korakov pred seboj dva psa. "Nič ne pomaga, Bili!" je zakričal Toby. "Pusti fanta pa jim pokaži pete!" S tem nasvetom se je Toby obrnil in zdirjal, kar so ga noge nesle. Mislil si je: če zbežim, je mogoče, da me prijatelj ustreli; če ostanem na mestu, je gotovo, da me primejo sovražniki — izbral je prvo. Sikes je zaškripal z zobmi; še enkrat se je ozrl vseokrog in vrgel čez ležečega Olivera plašč, v katerega je bil na hitro omotan. Potem je stekel ob meji, kakor da hoče Psa, ki ju je ta lov, v katerega sta bila zapletena, prav tako malo veselil kakor njune gospodarje, sta to povelje rada ubogala; in trije možje, ki so tačas prodrli malo naprej na polje, so se ustavili, da bi se posvetovali. "Jaz svetujem, ali prav za prav tako rekoč ukazujem," je dejal najdebelejši v zboru, "da pojdimo nemudoma domov." "Meni je vse prav, kar je gospodu Gilesu prav," je dejal manjši mož, ki je pa bil vse prej nego slok in je bil zelo bled v obraz in zelo vljuden, kakor plahi ljudje sploh. "Jaz ne bi bil rad nespodoben, gospoda," je pristavil tretji, tisti, Iti je prej poklical pse nazaj, "gospod Giles že mora vedeti." "Gotovo," je odgovoril manjši mož; "in karkoli gospod Giles izreče, nam ne sodi, da bi mu| oporekali. Ne, ne, jaz že poznam svojo sitivacijo! Hvala Bogu, jaz poznam svojo sitivacijo." — Da povemo resnico: mali mož je po vsej priliki res poznal svojo situacijo in je dobro vedel, da je kaj neugodna, kajti zobje so mu šklepetali, ko je govoril. "Vi se bojite, Brittles," je rekel gospod Giles. "O ne," je rekel Brittles. "Se, se," je rekel Giles. "To ni res, kar pravite, gospod Giles," je rekel Brittles. "To je laž, kar pravite vi, Brittles," je rekel gospod Giles. Ta prerekanja so nastala iz očitka gospoda Gilesa. Ta njegov očitek se je rodil iz njegove nejevolje, ker zvračata nanj odgovornost za vrnitev in še pod pretvezo vljudnosti. Tretji mož je končal prepir zelo po filozofsko. "Jaz vam bom povedal, gospoda, kako je prav za prav ta stv&r," je. dejal, "vsi se bojimo." "Govorite zase, sir," je rekel gospod Giles, ki je bil najbolj bled od vseh. "Saj tudi govorim zase," je odgovoril mož. "To je čisto v redu, da se človek v takih okoliščinah boji. Jaz se." "Jaz tudi," je rekel Brittles, "samo da ni treba tega človeku kar tako v brk povedati." t ■■.v, '"i " . J. Ta odkritosrčna' priznanja so pomirila gospoda Gilesa, ki se je nenadoma vdal, da se tudi boji; nato so se vsi trije zasukali in tekli nazaj v najlepšem soglasju, dokler ni gospod Giles (ki je imel najkrajšo sapo in je bil vrh tega obremenjen s senenimi vilami) z veliko vljudnostjo predložil oddih, da bi se jim opravičil radi svojih prenaglih besed. "čudovito je pa le," je rekel gospod Giles, ko je stvar poravnal, "česa je človek zmožen, kadar mu kri zavre. Jaz bi bil moril — brez besede bi bil moril — da se ni dobil katerega teh hajdukov v roke." Ker sta imela druga dva tudi podoben občutek in ker se jima je kri, kakor onemu, že zopet polegla, so začeli premišljevati o vzrokih te hipne premembe svojih temperamentov.- "Vem, kaj je krivo tega," je rekel gospod Giles; "lesa." "Meni se ne ibi zdelo to nič čudnega," je vzkliknil Brittles, ki je pograbil misel. "Lahko se zanesete na to," je rekel gospod Giles, "da je ta le- dvoma glede na čas, v katerem se je izvršila sprememba, zakaj vsi trije so se spominjali, da so prav pri tisti priliki zagledali razbojnike.- Ta pomenek so imeli med sabo: tista dva moža, ki sta izne-nadila vlomilce, in potujoč kotli-čkar, ki je nočeval v nekem pri-zidanem poslopju in ki sta ga skl icala z njegovim a psoma vred, da se jima je pridružil na zasledovanje. Gospod Giles je opravljal v hiši stare gospe dvojni po^sel hišnika in kletarja. Brittles pa je bil sluga za vse; še otrok je bil stopil v službo in še vedno so ravnali z njim kakor z dečkom, ki bo še kaj iz njega, čeprav je bil že nekaj nad trideset. S takimi pogovori so si delali pogum, a tiščali so se skupaj in se oprezno ozirali, kadar je zašu-meJ veter po grmovju. Tako so hiteli trije možje nazaj k drevesu, za katero so skrili svojo svetilko, da ne bi vedeli tatje po njenem svitu kam streljati. Vzeli so luč in hiteli, kar se je dalo, proti domu; in še dolgo, ko ni bilo več ločiti njih mračnih oblik, je v daljavi utripala in plesala luč njihove svetilke kakor vešča, hiteča skozi vlažno in megleno ozračje. Počasi se je danilo in zrak je bil hladnejši ; megla se je valila po ravnini kakor gost oblak dima. Trava je bila rosna, steze in kotanje so bile blatne in polne vode, vlažen nezdrav veter je trudno dihal z zamolklim šumenjem. še vedno je ležal- Oliver brez zavesti na onem mestu, kjer ga je pustil Sikes. Hitro je prihajalo jutro. Zrak je bil vse bolj in bolj oster in skeleč, ko se je pokazal prvi medli svit na obzorju — bolj smrti no- vzkriknil in se zbudil. Levica, za silo obvezana s šalom, mu je visela težka in brez moči ob strani, obveza je bila prepojena s krvjo. Tako je bil slab, da se je s težavo toliko vzdignil, da je sedel. Ko se mu je posrečilo, se jo začel stoka je od bolečin ozi- lili; če pa ne, bolje je, si je mislil, umreti blizu ljudi nego v samoti na planem. Vse moči je napel za zadnji poskus in nameril opotekajoče se korake proti hiši. Ko se ji je približal, ga je obšel čut, kakor da jo je že prej rati za pomoč. Trepetajoč 'pte>! videl. Nikake posameznosti se vseh udih od mraza in izmučeno-j ni mogel domisliti, a vsa podoba sti je napel vse moči, da bi vstal; j poslopja se mu je zdela znama. a treslo ga je od glave do nog, in padel jfe po dolgem na tla. Po kratki novi omedlevici je začutil, kako se mu plazi proti srcu slabost; to ga je opomnilo, da bo moral umreti, če bo še dalje tam ležal, zato je vstal in poskusil hoditi. V glavi «e mu je motilo in opotekal se je kakor pijan. A vzdržal se je pokonccu in z glavo, povešeno trudno na' prsi, omahovai dalje, sam ni vedel kam. In zdaj so mu rojema preletavale glavo plašeče in zmedene misli. Zdelo se mu'je, da hodi še vedno med Sikesom in Crackitom, ki se hudo prepirata, zakaj vse besede, ki sta jih govorila, so mu brnele po ušesih; in kadar je v silnem naporu, da ne bi padel, takorekoč samega sebe zalotil, je zapazil, da feovori z njima. Potem zopet je bil sam s Sikesom in kobacal je naprej,, kakor prejšnji dan; kadar so jima prišli nasproti ljudje, senčne postave, rojene iz njegove domišljije, je začutil, kako ga stiski razbojnik krepkeje za pestjo. Nenadoma" je odskočil pred pokanjem orožja, glasen krik in vik je napolnil zrak, luči so se mu zableščale pred očmi in vse je bilo v hrupu in zmešnjavi, kar ga nevidna roka naglo odnese. In skozi vse te jadrno se menjajoče slike se je vlekla nejasna, nemirna zavest bolečine, ki ga Ta zid okrog vrta! Na travi či nego rojstvu dneva podoben, je brez prestanka slabila in tr- Predmeti, mračni in strahotni v temini, so se čim dalje bolj razločevali in se sčasoma pokazali v svoji navadni podobi. Curkoma je lil dež in štropotal in šumotal po brezlistnem grmovju. A Oli- pinčila. Tako je taval dalje, lezel skoraj mehanično med letvami les, ali skozi vrzeli v sečeh, kadar so mu prišle na pot, dokler ni dospel do cešte; in tedaj se jej ver ni čutil, kako je lilo po njem; j ulila tako huda ploha, da se je i še vedno je ležal iztegnjen, zapu-j predramil. ščen in nezavesten na svoji pr-j Ozrl se je naokrog in zagledal steni postelji. | nedaleč hišo, do katere bi nema- Nazadnje je presekal tišino ra mogel priti. Ko bodo videli bolesten vzklik . . . deček je njegovo stanje, se ga bodo usmi- odvrniti pozornost zasledoval- sa zajezila naše razburjenje. Mečev od mesta, kjer je pustil de- ne vsaj je čisto minilo, ko sem čka. Za sekundo se je ustavil pred mejo, ki je tekla v pravem kotu na prvo. Zalučal je pištolo visoko v zrak, skočil čez seč in izginil. "Ho, ho, tamle!" je zaklical v plezal čeznjo." Po Čudnem naključju je obšlo tudi druga dva natanko tisti hip isto neprijetno čustvo; tako je bilo na dlani, da je bila lesa kriva ; zlasti ker ni bilo nikakega Rimsko-Berlinsffa os nekaj Škriplje„ zato je Dolfe poslal izurjenega mazača v Rim pol olje. Na sliki vidimo nemškega ministra Joachima von Ribbentrop, levo in italijanskega, zunanjega ministra grofa Ciano. Ostanki prve svetovne-vojne. Ko so na zapadni fronti izkopavali strelske jarke so pri tem zadeli na nemško čelado (helmo) iz prve svetovne vojne. Kapetan J. C. Townley, poveljnik še nedovršene angleške ladje Queen Elizabeth, ki je po nevarni vožnji srečno pobegnila nemškim podmornicam in pristala pred par tedni v New Yor-lcu. Filmska igralka in kraso-tica, Maxime Elliot, ki je umrla na Francoski Revieri , v starosti 6!) let. Rojena, je bila v Rockland, Me. Nadvojvoda Otto Haps-burg, brezposelni avstrijski prestolonaslednik se je iz Lizbone na Portugalskem pripeljal z zrakoplovom v Ameriko. Poroča se, da namerava v Canadi organizirati bivše Avstrijce, ki bi se zavzeli za obnovitev avstrijske vladavine. Kerm.it Roosevelt, sin pokojnega Theodor Roosevel-ta, je izstopil iz britske armade, kjer je služil kot stot-nik„ da je lahko prevzel poveljstvo nad prostovoljci na Finskem. onkraj njega je pal na kolena in prosil milosti onih dveh mož. Bila je sama tista hiša, katero so poskusili oropati. Ko je Oliver spoznal kraj, ga je prevzel tak strah, da je pozabil bolečine svoje rane in je mislil samo na beg. Beg! Komaj je stal! Pa če bi bilo to drobno, mlado telo pri vseh močeh, kam naj bi bil bežal? Pahnil je vrtna vrata; bila so nezaklenjena in sof se zavrtela na tečajih. Prema j al se je preko trate, prelezel stopnice, tiho potrkal na vrata, a vsa moč ga je zapustila in zgrudil se je kraj stebra pri malem preddurju. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 jV- --- MAYTAG PRALNI STROJ, ki ima alu-minast čeber, ki obdrži vodo dlje časa vročo. Lahko dobite prenovljenega ali novega sedaj za samo Lahka mesečna odplačila. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. ZEN1NI IN NEVESTE! NTaša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna /abila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska © Katoliška Jednota Glavni urad .v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 47. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000.000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55% e. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184 V Clevelandu, Ohio je 15 naUh krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $7,400,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO,' DOM ln NARODI" Če se hočeft zavarovati pri dobri, pošteni ln solventnl podpor«, organizaciji zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednotl, kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne. razne poškodbe. operacije, proti bolezni ln onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane ln članice od 18. do 60 leta; otroke pa takoj po rojstvu ln do 16. leta. Zavaruješ se lahko'od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. bc otroci lahko zavarujejo v razredu "AA" ali "BB." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom narašča. V slučaju smrdi otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi»zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA! Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 in 60c na dan ali t5.00 na tecten. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rtzervo Izpiačano v gotovini. Nad 70 let stari član« in članice so prosti vseh nadaljnlh ases- mentov. Jednota Ima svoj lasten list "Glasilo K. B. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeziku ln katerega dobiva vsak član ln članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a; pri K S K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ail članica te mogočne ln bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi tako}. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednotl. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventnl katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na« daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet. Illinois. Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.