6 Vrhniški razgledi Marija Oblak Čarni OB 16. ŠTEVILKI VRHNIŠKIH RAZGLEDOV Letos mineva 140 let od rojstva Ivana Can- karja, zato je uvodni prispevek Alenke Auersperger Na ženitovanje! posvečen tej obletnici. Avtorica obravnava desetletje iz življenja pisatelja, desetletje na začetku 20. stoletja, ki je povezano z družino Loeffler v predmestju Dunaja. Tu je Cankar našel drugi dom, kjer se je zbližal s hčerko Stef- fi, ki je postala njegova ljubezen in kasneje zaročenka. Bila je prva ženska v njegovem življenju, s katero je načrtoval skleniti za- konsko zvezo. Z urejenimi razmerami mu je steklo tudi literarno delo. To so njegova najplodnejša leta z uprizoritvijo Kralja na Betajnovi (1904), Pohujšanja v dolini Šent- florjanski (1907), s povestjo Hlapec Jernej in njegova pravica (1907), številnimi črtica- mi, predavanji v Ljubljani in v Trstu, aktiv- nim političnim udejstvovanjem ter kandidi- ranjem za razna delovna mesta. Po pismih, kolikor so ohranjena, avtorica spremlja ra- zvoj te zveze. Dotakne se tudi tedanjih raz- mer v monarhiji, razmer, v kakršnih teče življenje na Dunaju, v Ljubljani. Pisatelj od- laga poroko na čas, ko bo zaslužil toliko, da s Steffi ne bosta živela v siromaštvu. Bal se je revščine, spremljala ga je bridka izkušnja revščine v mladosti. Dolgotrajno razmerje se ni moglo spremeniti v zakonsko zvezo. Zgodba z žalostnim koncem je osnova no- veli Od Ottakringa v Oberhollabrunn. Steffi je literarna junakinja Anka. Sledi članek Bil je topel junijski večer … Okence, glasilo mladih iz Verda, Tatja- ne Oblak Milčinski. Avtorica predstavi 14 ohranjenih številk Okenca, glasila krajev- ne organizacije ZSMS (Zveze socialistične mladine Slovenije) v Verdu, ki je izhajalo od srede 70-ih let do druge polovice 80-ih let 20. stoletja. Povzame poročila o delu mla- dinskega odbora, športnih dogodkih, goz- dnem smuku Češnjica, političnih srečanjih, sprejemanju štafete mladosti, kurirčkove torbe, kulturnem delovanju idr. Mladi so se udeleževali delovnih akcij, raziskoval- nih taborov in o tem pisali. V Okencu so objavljali tudi poskuse svojega literarnega ustvarjanja. Avtorica je pripravila zanimi- vo branje, ki nas prepriča o bogatem in pe- strem življenju ter delu tedanje generacije mladih v Verdu, katere mlajšemu delu je tudi sama pripadala. V petem delu svoje raziskave Vrhniška šola skozi čas Aleksandra Serše obrav- nava obrtno nadaljevalne in gospodinjske šole. Vajeniške, ali kot so jih kasneje ime- novali obrtno nadaljevalne šole, so se raz- vile iz ponavljalnih šol oz. nedeljskih šol. 7 MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA Naloga obrtnega šolstva je bila dvigniti izobrazbo obrtniškega naraščaja toliko, da bi lahko samostojno vodili računovod- stvo in dopisovanje, določili ceno svojega izdelka, znali skicirati predmete, ki so jih izdelovali, da bi razumeli skice drugih in po njih znali izdelati predmete. Te šole so bile namenjene vajencem, ki so bili čez dan zaposleni, večerni in nedeljski čas pa so izrabili za izobraževanje. Na Vrhniki je bila obrtno nadaljevalna šola splošne smeri ustanovljena leta 1908, začela pa je delati oktobra 1911. S prekinitvami med prvo in drugo svetovno vojno je delovala še po letu 1945. Gospodinjsko šolo je Vrhnika dobila leta 1909. Vodile so jo šolske sestre. Deklice naj bi se usposobile za poklic ali za doma- če gospodinjstvo. Šola je delovala z večjimi prekinitvami zaradi finančnih težav in po- manjkanja prostorov za praktično delo. V 30-ih letih so vpeljali gospodinjski pouk v osnovno šolo. Konec 30-ih let sta bila pred- meta gospodinjstvo in kmetijstvo pove- zana, deklice so gojile cvetje in zelenjavo, dečki so cepili in obrezovali sadno drevje, v višjih razredih pa so se seznanili z delom v gozdu. Pogozdovali so, se učili uporabljati katastrske mape idr. Med vojno je bil pouk zelo moten, skrbeli so le za šolski vrt. Tatjana Hojan tudi v tem zvezku nadaljuje z raziskavo o učiteljih, ki so učili in vzgajali vrhniško mladino. Tokrat nam je predstavi- la učiteljico Ivano Vidic (1857–1900), ki je postala stalna učiteljica na Vrhniki decem- bra 1885 in je ostala tu do svoje smrti; učite- ljico Ivano Tominec Neuhold (1860–1937), ki je prišla na vrhniško štirirazredno šolo leta 1881. Z nekaj prekinitvami je ostala na Vrhniki do leta 1897, ko se je upokojila. Uči- la je tudi mladega Ivana Cankarja. In znana je prigoda, da ni hotel odgovoriti na njeno vprašanje, koliko je ena in ena; učiteljico Pavlo Goetzel Suhadolnik (1870–1944), ki je prišla na Vrhniko januarja 1903, na »trirazredni dekliški oddelek vrhniške šti- rirazredne ljudske šole« in je ostala tu do upokojitve leta 1917; učiteljico Olgo Grilanc Bečina (1898–1985), ki je prišla na Vrhniko septembra leta 1930. S kratko prekinitvijo med vojno v letu 1942/43, ko je bila začasno nastavljena na prvi dekliški šoli v Ljubljani, je učila na Vrhniki do oktobra leta 1945. Sledi prispevek Janeza Tomšiča Dr. Mi- hael Opeka, stolni kanonik in pesnik (1871–1938), rojen na Vrhniki. Kot odličen dijak in študent v Ljubljani je bil z najviš- jimi priporočili poslan na študije v Rim. Teologijo in filozofijo je končal z doktora- tom. Ko se je vrnil, je bil profesor verouka in italijanščine, deželni šolski nadzornik in honorarni učitelj homiletike na novou- stanovljeni Teološki fakulteti v Ljubljani. V letih 1920–1932 je bil pridigar v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani in je veljal v tistem času za najboljšega pridigarja. Objavil je okoli 400 pridig v več kot 20 zvezkih, pesniško zbirko Rimski verzi (1916), spomine na svo- je študije v Rimu Iz mojih rimskih let (1935) in Rimske šmarnice (1937). V članku Skladišče idrijskega rudnika na Vrhniki je Olga Pivk objavila raziskavo o nastanku stare, monumentalne stavbe ob Ljubljanski cesti 17. Stavbo je zgradila av- strijska država (erar) leta 1764 za skladišče- nje žita (predvsem za potrebe idrijskega ru- dnika) in drugega blaga, ki so ga prevažali iz Banata proti Trstu, po Savi in Ljubljanici z velikimi ladjami in na Vrhniki pretovarja- li na težke vozove. S tržaške strani pa so vo- zili dišave, začimbe, sol. Po izgradnji žele- znice sredi 19. stoletja je skladišče zgubilo svoj pomen. Mogočna stavba, nekdaj najpo- membnejša na Vrhniki, je danes v privatnih rokah in, žal, propada. Matevž Grošelj je avtor članka Rupnikova linija v občini Vrhnika. Objekti t. i. zaho- dne fronte, ki jo je pred drugo svetovno 8 Vrhniški razgledi vojno gradila država za obrambo jugoslo- vansko-italijanske meje pred morebitnim nenadnim napadom Italije, so danes ruše- vine. Vidimo jih po Zaplani, Raskovcu, Lju- bljanskem vrhu in drugod. Raziskav tega sistema, ki se ga je še v času gradnje prijelo ime Rupnikova linija, se je avtor sistema- tično lotil. V tem zvezku predstavlja nekaj svojih izsledkov. Za tem objavljamo raziskavo Kovaštvo na Vrhniki v 20. stoletju. Od začetka stoletja do leta 1986, ki jo je kot seminarsko delo na oddelku za etnologijo na Filozofski fakulte- ti v Ljubljani izdelala pred tremi desetletji Marija Lukanc, roj. Kunc, iz Sinje Gorice. Delo je dragoceno, saj opisuje tehnologijo, delovne faze in izdelke nekoč zelo razšir- jene in donosne obrti. Zanimivo je kovaško izrazoslovje, ki po večini izvira iz nemške- ga tehniškega jezika. Po uspešni razstavi 60 let Zveze kulturnih društev Vrhnika (Občine Vrhnika, Borov- nica, Log - Dragomer) leta 2015 je avtorica Katarina Oblak Brown pripravila članek z istim naslovom s kratkim pregledom ra- zvoja ljubiteljske dejavnosti na republiški ravni in v občini Vrhnika. Nato je pred- stavila društva v Zvezi kulturnih društev Vrhnika na vseh pomembnejših kulturnih področjih, kot so glasbena, gledališka, ple- sna folklora, knjižnična-filmska dejavnost, kulturno-umetniška društva, društva na naravovarstvenem področju in na področju varovanja kulturne dediščine. Gašper Tominc je sestavil Vrhniško kroni- ko za leto 2015. Poročilo o delu Muzejskega društva v le- tih 2014 in 2015 je pripravila Marija Oblak Čarni. O Občnem zboru Muzejskega društva Vrh- nika 14. decembra 2015, ko je bilo izvoljeno novo vodstvo društva, poroča Mira Rančov. Sledi še Seznam 50-ih slik (olje na platnu), ki jih je akademski slikar Floris Oblak (1924 –2006) leta 2004 po medsebojni po- godbi podaril Občini Vrhnika. Tudi ta zbornik je nastal na podlagi razi- skav v arhivih, knjižnicah, muzejih, priva- tnih zbirkah, na terenu ter v veliki meri na podlagi spominov in izjav informatorjev. Vsem, ki so prispevali k njegovi pripravi in izidu, se iskreno zahvaljujem! Marija Oblak Čarni, urednica Na Vrhniki, april 2016