48. štev V Ljubljani, dne 18. novembra 1922. Leto III NOVA prave:. Uredništvo in uprava v Ljubljani. Gradišče št. 7, levo. — Telefon št. 77. — Naročnina 3 din. na mesec. — Posamezna številka stane 75 para. — ... * J v po dogovoru. — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini. Vprašanja in odgovori. 1. Vprašanje: Kje je lista kGerškaSne SLS? Odgovor: Skriva se pod krinko „Zveze delovnega ljudstva". 2. Vprašanje: Kje je Sista komunistov? Odgovor: Je ni. Komunisti so postali le priganjači klerikalne liste SLS. 3. Vprašanje: Kdo so ievi in desni elementi SLS? Odgovor: Levi elementi SLS (Krščanski sociialci): dr. Korošec, Gostinčar, Kregar, dr. Rožič, dr. Brejc, prof. Remec, K. Pollak, dr. Stanovnik, Gosar, Brodar, Moškerc, Kremžar in škof Jeglič. (Po poročilu „Slovenca" z dne 15. in 16. X. so vsi sami krščanski sociialci ali levi elementi.) Desni elementi SLS: dr. Korošec. Gostinčar, Gosar, Brodar, dr. Stanovnik, (vsi poslanci SLS), dr. Bre)c, prof. Remec, K. Pollak, Moškerc, Kremžar. Njihovo glasilo je „Slovenec", ki je tudi glasilo „Zveze delovnega ljudstva", in katerega urednika sta leva elementa Moškerc in Kremžar, ki pa sta v slučaiu potrebe obenem tudi desna elementa. 4. Vprašanje: Kje so levi in desni elementi SLS? Odgovor: Za eno mizo vedno sede, kadar kot vladni možje dušijo delavske stavke s pomočjo pušk in bajonetov in kadar nastopajo kot „Zveza delovnega ljudstva". Naš boj. Ljubljana, dne 17. nov. 1922. Narodno-socijalistična stranka zastopa že od vsega začetka stališče pozitivnega.dela. Prepričana je, da socija-lizem ni in ne sme biti fraza, ampak živ evangelij odrešenja vseh zatiranih in izkoriščanih. Za tem ciljem je usmerjena tudi politična taktika, ker ve, da boja razredno - zavednega delovnega ljudstva ni mogoče uspešno dobojevati kar na mah z nasilnimi sredstvi proti sedanji vladajoči kliki izkoriščevalcev. Politika katastrof je doživela v naši kmetijski državi popolen poraz. Izkazalo se je, da je politika pozitivnega dela, politika delavskega napredka od stopnje do stopnje danes edina možna in priporočljiva politika delavskega razreda. To priznavajo danes nele reformni socijalisti, marveč celo komunisti so se sprijaznili z metodo pozitivnega dela. K temu jih je prisilil odpor delavstva proti večni negaciji in razdiranju obstoječega, ker treznejše delavstvo uvideva, da v sedanjem gospodarskem redu je marsikaj, od česar ima koristi tudi delavski razred. Narodno-socijalistična stranka izpoveduje torej načelo evolucije, načelo napredka in razvoja v razrednem boju. Napačno pa bi bilo misliti, da to njeno načelo izključuje revolucijo. Narodni socijalisti so aktivno sodelovali v naši narodni revoluciji L 1918, in se ravno tako ne bodo umikali socijalistični revoluciji, ako se izkaže neizogibna. Toda revolucija nam zaradi tega ne more biti načelo, ker je to le ultima ratio, skrajni slučaj. Naše načelo je in ostane razvoj in pozitivno delo v smeri splošnega napredka delovnega razreda, da sc po-vspne na ono stopnjo gospodarske, politične in moralne moči, ko se bodo mogii uresničiti vsi njegovi socijalistični ideali. Mi smo se iz ruske revolucije tudi nekaj pozitivnega naučili. Danes vemo, da revolucija, tudi če se posreči, — ker lahko sc tudi ponesreči, kakor na Oger-skem — še ne pomeni zmage proletari-jata nad sedanjim kapitalist, družabnim redom. Revolucija mora biti plodna, pozitivna. Revolucija mora postaviti na mesto obstoječega slabega in krivičnega družabnega reda, nekaj boljšega. Zato pa ne zadostujejo samo socialistične teorije. Treba je predvsem ljudi in sicer zelo sposobnih ljudi, ki bodo zamogli voditi boljšo gospodarsko produkcijo, kakor je sedanja. Tega pa ruska revolucija ni zmogla. Voditelji ruske revolucije so to odkrito priznali. Mi se moramo na družabni prevrat bolje pripravljati. Treba je tudi v tem oziru pozitivnega, ustvarjajočega dela. Vse oblike gospodarskega proizvajanja moramo poprej preizkusiti in ugotoviti je treba, katere oblike so najpriklad-nejše za naše delavstvo. Ni dovolj, da se o komunizmu in socijalizmu samo govori. Ne, poskusiti je treba komunizem med delavstvom v praksi in študirati njegove pogoje in posledice. Ne govorite samo o sovjetih, upe-ljite jih najprej med komunističnim delavstvom, ki take sovjete hoče, da jih do dobra spozna! Narodna socijalistična stranka ničesar ne odklanja, kar se izkaže kot koristno delavskemu razredu, ne odobrava pa metode katastrof, ker ve, da vsaka katastrofalna politika je dvorezen meč, pod katerim lahko pade ta, ki se ž njim vojskuje. Usoda italijanskega, ogrskega in končno tudi jugoslovanskega proletarijata nam je svarilen zgled. Naš boj je težak. Zato je treba tim trdnejših in značajnejših mož, ki ne padajo iz enega ekstrema v drug ekstrem, kakor naši komunistični voditelji, ki so se po prvi katastrofi zvezali z reakcio-narci, ki so naše prvo delavsko gibanje v Jugoslaviji krvavo potlačili. — NepraviSno porabljen denar. V narodni skupščini se je vršila važna seja, na kateri se je dovolilo vladi 3 milijarde 200 tisoč kron vojnih kreditov. Orijentsko, oziroma turško vprašanje se je tako poostrilo, da mora biti tudi naša država pripravljena na vse slučaje. In v svrho teh priprav je zahtevalo naše vojno poveljstvo zgoraj navedeno svoto. Še pred kratkim je naša vlada izjavila, ko se je šlo za izboljšanje dohodkov državnih nastavljencev, da nima denarja. Ne malo smo torej osupnili, ko je vlada za vojaške potrebe dobila črez noč potrebna sredstva. Tu se vidi, da je, ako se hoče pomagati, mogoče dobiti tako potrebna denarna sredstva. In ako bi hoteli radikali in demokrati državnim nameščencem pomagati, bi bili to že davno lahko storili. Ker niso, je to dokaz, da nočejo. Reklo se bo, da je denar za obrambo domovine neobhodno potreben in da se v to svrho morajo dovoliti potrebne svote. Nočemo oporekati. Toda drugo vprašanje je, ali se porabljajo v vojaške svrhe dovoljene svote res edino za varstvo domovine. Danes, po svetovni vojni, moramo tudi mi, nevojaški strokovnjaki soditi o potrebah, ki jih zahteva obramba domovine. Pred nami se je odigrala svetovna vojna in videli smo na lastne oči, da je vojaštvo za vojno sicer glavna stvar, toda še davno ne vse. Danes prav gotovo podleže najboljša vojska, ako ji manjka vse drugo. In mi se čudimo, da vsega tega naši merodajni vojaški krogi ne vidijo. Kaj nam pomaga naša še tako izborna vojska, ko so pa glavna pomožna sredstva takorekoč v razsulu. Da o vsesplošni ljudski nezadovoljnosti, ki je za resne slučaje, gotovo eden najglav-nejših faktorjev, niti ne govorimo, je nam treba pogledati samo na tehnična pomožna sredstva. Naše železnice, glavna opora vojaške sile, so takorekoč uničene. Kako si vendar kdo predstavlja obrambo države brez tega najvažnejšega faktorja v slučaju vojne. Naše železnice danes niso zmožne prevažati niti vojaštva, kaj šele da bi ob enem zadostile tudi drugim življen-skim potrebam. Ako bi prišlo danes pri nas do resnega vojnega slučaja, nam povzročijo naše razpadajoče železnice v prvih dneh mobilizacije naravnost strahovito katastrofo. Ne le, da bodo trpeli vojaški transporti, ampak v onih delih, kjer ni dovolj živeža, bo nastala v kratkem času naravnost strahovita lakota, ker bo prenehal vsak dovoz. 2e danes, v mirnem času, naše železnice ne morejo redno prevažati živeža, že danes traja transport iz Banata v Slovenijo 4 do 6 tednov. Kaj bi bilo šele, če bi nastopil vojni promet. Kakor železnice, je v razsulu državna uprava. Kako si naj predstavljajo naši državniki, stopiti s takim upravnim aparatom, kakor so ga ustvarili, v vojne razmere. Prve dneve mobilizacije se sesede vse in anarhija je gotova. Vspričo takega položaja se nam zdi naravnost smešno, dovoljevati kredite vojaštvu v obrambo domovine. Denar, ki se dovoljuje pod takimi razmerami, je naravnost proč vržen. Da je prišlo tako daleč, niso krivi naši vojaški krogi, krivda leži na naših državnikih in politikih. V štirih letih so privedli s svojim strankarstvom in s svojo nezmožnostjo državo tako daleč, da je resnično ogrožen njen obstoj. Narod bo šele polagoma spoznal, kaj so mu skuhali naši demokrati in radikali. Denar, ki se je tako radevoljno dovolil vojaštvu, bi bil vse drugače plodonosno naložen, ako bi se ž njim zadovoljilo drž. nameščence in uredilo železniški promet. S tem bi domovina pridobila na odporni sili neizmerno več, kakor pa če bi se dajalo za vojaške priprave še tako visoke svote, ki so vsaj do tega časa, dokler država v notranjosti ne bo »rejena, enostavno v vodo vržene. V Bulgariji in Grčiji so že postavili nezmožne in koruptne ministre pred vojno sodišče. Upamo, da ni več daleč čas, ko bo tudi naš narod energično zahteval, da se morajo obtožiti oni ministri, ki tako gospodarijo z državo in njenim imetjem, ki je imovina vseh državljanov. Politične vesti. Politične slike. »Jugoslavija« prinaša pod naslovom »Politične slike iz polpreteklega časa« na podlagi citatov iz komunističnega »Rdečega Praporja«, iz socijalderm> kratskega »Napreja« in iz klerikalnega »Slovenca« sestavljene sledeče zanimive slike: Prva slika. Dr. Lemež-Fabjančičev »Rdeči Prapor« 1920: »Hinavščina«. (Volilni oklic slovenske ljudske stranke.) »Slovenec« od 26. okt. je prinesel oklic pod mogočnim ' naslovom »Slovensko ljudstvo«, kjer se prilizuje v enaki meri vsem družabnim slojem v Sloveniji, revnim in bogatim, njihovo srce in žep je na strani bogatih, njihove prazne besede pa so na strani revnih, ki so večina volilcev, kajti te je treba pridobiti, da bodo 28. novembra (in seveda tudi 3. decembra t. 1. Op. ured.) volili klerikalce, potem pa se jih vrže za plot, kakor vedno.« (»Rdeči Prapor« z dne 30. oktobra 1920.) »Njihov volilni oklic je napisan tako (kakor komunalni program klerikalne Zveze delovnega ljudstva. Op. ur.), kakor da naši klerikalci ne bi bili sedeli cel čas, odkar se je ustanovilo kraljestvo SHS, v parlamentu, v beograj-sko-ljubljanski vladi, kakor da ne bi bili soodgovorni za vse neštevilne zločine, ki so se zgodili nad našim ljudstvom.« (»Rdeči Prapor« 30. oktobra 1920.) »Ti ljudje imajo drzno čelo, da vpijejo nad valutno prcuredbo, draginjo, davki, carino, militarizmom, polomom na Koroškem, zatiranje kmeta in delavca, na vse nepregledne grozote, katere so oni sami skupaj z drugimi meščanskimi strankami zakrivili.« (»Rdeči Prapor« 30. oktobra 1920.) »Ubogi naš kmet, ubogi delavec, če bo še enkrat sedel na klerikalni Hm, ki je podoben medu, v resnici pa ni nič drugega, kakor lim za muhe, ki na njem žalostno poginejo.« (»Rdeči Prapor«, 30. X. 1920.) »Klerikalci so z liberalci 2 leti vladali nad državo. Ničesar sc ni zgodilo brez njihove vednosti in volje, (tudi streljanje na Zaloški cesti ne. Op. ur.), sedaj pa vpijejo: Primite tatu!« Tako je pisalo komunistično glasilo »Rdeči Prapor« leta 1920. To je bilo torej takrat, ko komunistični voditelji še niso bili »obriti« — da se poslužimo izraza »Slovenca« z dne 28. aprila 1920 — in ko še niso nosili klerikalne ton-zure, ki so jo slavnostno sprejeli na shodu v Unionu 28. oktobra 1922. Druga slika. Dr. Peričevo glasilo »Naprej« leta 1920. »Slovensko delavstvo ima danes veliko šolo za seboj, otresti se mora vsakega klerikalnega vpliva, ostati enotno in složno« (Naprej« z dne 24. aprila 1920.) »Klerikalna politika je danes vsakemu jasna. To je falotska politika brez načel, brez poštenja. Klerikalna vlada naj sre, zakaj ona je kriva vsega, zlasti sedanjosti. To je tista politika, kakor pred vojno, in njena žrtev je bila pred vojno in danes slovenski proletarijat.« (»Naprej« 24. aprila 1920.) Tretja slika. »Slovenec«, glasilo krščanskih socijalcev, pod spretno redakcijo kandidatov Kremžarja in Mošker-ca, nam podaja naslednje slike: »Dolžnost vlade je, da komunistični teror stre in protidržavnim hujskačem pod krinko komunizma da zasluženo lekcijo.« (»Slovenec« 18. aprila 1920.) (Tako se je tudi zgodilo 24. aprila dopoldne na Zaloški cesti. Op. uredn.) »Domači oblastni organi pa naj imajo pazno oko na vse hujskače ki neprestano z najbolj abotnimi lažmi skušajo delati v javnih lokalih med občinstvom nerazpoložcnje zoper prometnega ministra, (ki je bil takrat dr. Korošec. Op. ured.) (»Slovenec« z dne 18. IV. 1920.) Četrta slika. Po dogodkih na Zaloški cesti. 13 mrtvih, 24 težkoranjenih in 40 lahkoranjenih. »Stavkarski odbori zaprti. Komunistični terorizem je strt. Ljudstvo naj bode pomirjeno, tvornice in prodajalni-ce naj se povsod odpro.« (»Slovenec« z dne 24. IV. 1920.) »Zločinci si zdaj perejo roke. — Ti ljudje, učenci gg. dr. Lemeža, Golouha, Žorge so zločinci. Njihovih rok se drži kri padlih žrtev. To niso bile žrtve delavske solidarnosti: srca, ki so zastala, roke, ki so odrevenele, trupla mladih mož, ležečih v mrtvašnici, vpijejo do neba: Proč z zločinci, zapeljivci ljudstva! Proč z brezvestnimi komunističnimi hujskači!«) »Slovenec« 25. IV. 1920.) »Nič ne pomaga, če oblasti odstranijo par oseb, ki so s hujskanjem zavedle ljudi v nesrečo: brioge, kjer se oznanjujejo odraščujoči mladini brezbožni nauki, kjer se krade in trga mladim vajencem in delavskim začetnikom iz src versko prepričanje — te brloge bi morali poiskati in zapreti. Knjižnice, časopise, ki širijo prevratne nauke in brez-verstvo med mladi svet, te bi morali odstraniti in zapleniti«. (»Slovenec« 28. IV. 1920.) Besede in dejanja. 1. Vstal je komunistični voditelj g. Fabjančič in je rekel tele besede (na shodu v Unionu dne 28. oktobra 1922): »Po prvih neuspehih raznih stavk ni konec ideje enotne fronte, ampak bolj kot kdaj prej je potrebna. Prava enotna fronta proletarijata, poučenega po grenkih izkušnjah (na Zaloški cesti 24. aprila 1920) se zdaj šele začenja...« Dejanja pa kriče: Na shodu v Unionu se je proglasila 28. oktobra 1922 klerikalna lista s 13 klerikalci, 3 komunisti in 5 socijalistov dr. Peričeve skupine, dočim so odklonili napreden socijalističen blok z narodnimi socija-listi in socijalnimi demokrati, ki bi bila lahko kljubovala vsaki reakciji meščanskih strank (SLS in JDS). Pogreb baronice Večere. (Konec.) Ob 10. uri 30 min. ponoči smo prejeli obvestilo grofa Stockau-a, da pelje truplo preko Sattelbacha k Sv. Križu. Sporazumno z višjim komisarjem Vy-sloužilom je odšel komisar Gorup grofu Stockau-u naproti, da privedeta truplo skozi Sv. Križ brez vsake pozornosti, jaz sem pa z detektivi in gro-bokopom čakal na sprevod na cesti, ki vodi na pokopališče. Dr. Auchenthaler in dvorni tajnik Slatni sta se takoj po prihodu grofa Stokau-a in Aleksandra Baltazzi, ki sta truplo odpeljala na vozu na pokopališče, odpeljala v samostan. Vsled neverjetno slabega vremena — viharja in dežja — se je vršila vožnja zelo počasi; vrhtega je bila pot tako oledenela, da je konjem venomer drselo. Radi tega smo dospeli na pokopališče šele o polnoči. Grof Stockau, Aleksander Baltazzi, baron Gorup in jaz smo takoj odnesli truplo v mrtvašnico, kjer smo je položili v že priprav- 2. Rekel je tudi: »Mednarodna reakcija zopet zmagovito dviguje glavo (pri teh besedah so vsi klerikalni kan-didatje dvignili svoje povešene glave. Op. ured.), ona gre za tem, da današnji suženjski sistem izkoriščanja še poslabša in ohrani za dolgo, dolgo dobo let«. Dejanja pa govore, da komunisti podpirajo črno reakcijo, ki je leta 1920 divjala nad razredno zavednim delavstvom. Klerikalna Zveza delovnega ljudstva je temu dokaz. 3. In g. Fabjančič je nadaljeval: »Kje tiči krivda, da je proletarijat zapadel v to obupno stanje? V razbitju proletarskih vrst, ker ni prišlo do mednarodne enotne fronte proletarijata.« Dejanja pa pravijo, da so ravno komunisti razbili enotno fronto delavstva v Ljubljani. Pokazali so z dejanji, da i enotne fronte niti v Ljubljani ne marajo* saj so s klerikalno zvezo razbili enotno fronto naprednega delavnega ljudstva. Tako si torej nasprotujejo besede in dejanja klerikalnih komunistov. Minimalni program klerikalne Zveze. Baje zaradi minimalnega komunalnega programa so se zvezali komunistični voditelji s klerikalci, ki naj bi s pomočjo komunističnih glasov dobili v občinskem svetu ljubljanskem absolutno večino, in zaradi tega programa stoji »kot en mož ves razredno zavedni proletarijat v Ljubljani« za klerikalno listo. Tako venomer zatrjuje glasilo komunističnih voditeljev. Minimalni komunistični program je bil tista Krpanova kobila, ki so jo jahali klerikalni zavezniki. Toda zabredli so na Zaloško cesto, kjer se je zgarano kljuse ustavilo pred mrliči razredno zavednega delavstva. Sedaj jim je pa še to kljuse žalostno poginilo. »Jugoslovanska Zajednica« je namreč objavila te dni svoj socijalen komunalni program, ki obsega vse to in še več kakor pa »minimalni program« klerikalne »Zveze del. ljudstva«. Danes lahko vsak zaslepljenec sprevidi, da se zaradi tega programa ni bilo treba zvezati s klerikalci, z ubijalci delavstva na Zaloški cesti. Delavstvo bo dobilo vse to, kar mu obljubljajo klerikalci, od Jugoslovanske Zajednice. V tej zajednici bi bili komunistični in zar-janski socijalisti lahko ustvarili resnično enotno fronto razredno zavednega proletarijata, kar pa klerikalni krščanski socijalisti niso in ne smejo biti, ker to jim brani njihovo katoliško prepričanje, ki jim ga narekuje reakcijonarna papežka stolica, ki je socijalizern in komunizem proklela. Razlika med desnimi in levimi elementi SLS. Socijalistični in komunistični zavezniki klerikalcev pridigajo svojim so-drugom, kako velik razloček je baje »med krščanskimi socijalisti in pa med onimi desnimi elementi v SLS, ki so odgovorni za Zaloško cesto...« No, recimo', da imajo klerikalni komunisti prav in da so za Zaloško cesto odgovorni le desni elementi v SLS, ne pa krščanski socijalisti, ki so baje nekaj popolnoma drugega. Kdo pa so ti desni elementi SLS? Vsekako so to konser- ljeno rakev, ter se nato vrnili v samostan. Višji komisar Vysloužil, komisar Gorup in jaz smo takoj dali detektivom nalog, da tekom noči stražijo mrtvašnico, dočim so ostali člani komisije sestavljali zapisnike. Skrajno neugodno vreme je bilo krivo, da ni bilo mogoče groba pravočasno izkopati in le z največjo težavo jc bilo to delo dovršeno ob 9. uri dopoldne. Komisar Gorup, ki je bil že od 7. ure dalje na pokopališču, ima največjo zaslugo pri tem, da je bil grob že ob 9. uri gotov. Bodril je kopače pri delu in jim dajal pogum, da radi skrajno slabega vremena sploh niso prenehali z delom. Jaz sem med tem časom sporazumno z višjim komisarjem Vysloužilom sestavil in odposlal drugo šifrirano brzojavko. Približno pol ure, predno je bil grob izkopan, smo dospeli na pokopališče jaz, grof Stockau in gospod I3altazzi obenem s prijorjem, ki je blagoslovil na željo grofa Stockau-a truplo baronice Večera. Nato smo šele ra- vativna politikujoča duhovščina z dr. Korošcem na čelu in pobožni milijonarji pod vodstvom Pollaka in dr Brejca. Ali pa si ta gospoda res niso prav nič v političnem sorodstvu? Na to odgovarja sam Slovenec z dne 15. in 16. novembra 1922, ko poroča o občnem zboru SKSZ (slovenska krščansko - socijalna zveza). Iz poročla je posneti, da so na tem občnem zboru imeli važno besedo tile gospodje: 1. Dr. Korošec, ki je kot železniški minister I. 1920 tiral železničarje v obupno stavko, ki jo je krščansko socijalno delavstvo od vsega po-četka rušilo. Dr. Korošec je tudi izrecno povdarjal, da so si SLS in SKSZ v najtesnejšem sorodstvu. 2. Dr. J. Brejc, ki je bil ob času železničarske stavke 1. 1920 deželni predsednik, ki je nagnal žandarje nad razredno zavedno delavstvo na Zaloški cesti. 3. Prof. B. Remec, ki je stal za časa stavke s svojimi nasveti takratnemu deželnemu predsedniku dr. Brejcu na strani. 4. Prvi predsednik SKSZ Karel Polak, znani največji milijonar v Ljubljani. 5. Ljubljanski škof dr. A. Jeglič, ki je kot zastopnik cerkve nadzoroval ta občni zbor, da ne zaide v socialistične blodnje. 6. Večina kandidatov »Zveze delovnega ljudstva«. Zares dična družba v kateri so se »desni elementi SLS, ki nosijo odgovornost za dogodke na Zaloški cesti«, zelo dobro, počutili. Vršile so se navdušene napitnice na čast tem desnim elementom ravno zaradi nevenljivih zaslug, ki so si jih stekli za delavstvo na Zaloški cesti. Pa naj še kdo reče, da ni bistvene razlike med levimi elementi SLS ali krščanskimi socijalisti in desnimi elementi SLS! Komunisti se ne vežejo z nobeno meščansko stranko? Komunistične »Delavske Novice« (od 19. oktobra 1922) pišejo: »Ob enem s programom je bilo rečeno, da razredno zavedni proletarijat ne more stopati v noben blok s kako meščansko stranko.« Kako se ujema to z dejstvom, da je en del komunistov stopil v volilni blok s klerikalno SLS, ki je ena najreakcio-narnejših meščanskih strank, ki bo zadnja branila kapitalistično družbo? Klerikalci nepoboljšljivi lažniki. Lažnjivost klerikalnega časopisja jo prislovična. Izrazi kakor: lažnjivi klju-kec, lažeš kakor klerikalec itd., so priimki za klerikalne lažnike ne le v Ljubljani, marveč po širni Sloveniji. Te sloveče naslove so si zaslužili klerikalci še za časa Štefetove žurnalistike. Njegovi nasledniki pa tudi za to skrbe, da klerikalci teh naslovov ne izgube. V sedanji volilni borbi klerikalcem trda prede, zato so sc zopet poprijeli svoje stare metode zavijanja in laži. Pri tem jim včasih grdo spodleti. Tako se je pred par dnevi zgodilo, ko so natolcevali NSS in njegovega načelnika posl. Der-žiča. Kar za eno celo leto so se zmotili, samo da bi ga spravili v zvezo z dogodki na Zaloški cesti. Mrtvi iz Zaloške ceste namreč strašijo po klerikalni »Zvezi delovnega ljudstva«. kev pokrili in zaprli. Seveda je naša pot na pokopališče ostala neopažena. Vihar in deževje sta pogreb zelo ovirala. Oba že gori imenovana gospoda, komisar Gorup in jaz smo bili prisiljeni pomagati, ko so spuščali rakev v grob. Zemlja je bila vsa prepojena od dežja ter se je pod nogami naravnost udirala. Ob poldesetiii je bil pogrebni obred končan. Pri tem nas ni motila nobena tuja oseba. Zagrebanje je nadzoroval komisar Gorup osebno; ko je bilo tudi to delo dovršeno, smo odposlali končno brzojavko o izvršitvi našega naloga. Pred odhodom iz samostana, od koder smo odpotovali ob pol 11. uri, smo izrekli prečastitemu opatu in samostanskemu komorniku našo najiskrenejšo zahvalo za storjeno važno uslugo in njihovo gostoljubnost. Gori omenjena dvorna funkcionarja sta odšla ob 7. uri, okrajni glavar Oser in dodeljeni mu uradnik ob pol devetih, grof Stockau in Aleksander Baltazzi sta zapustila Sv. Križ ob 10. Strali jih je teh 13 mrtvih, ki jili imajo na vesti, zato bi jih radi zvalili na ramena narodno-so-■ cialistični stranki, ki je takrat še sploh ni bilo. »Jugoslavija« je Slovenčevim ljudem s točnimi ugotovitvami takratnih okolnosti popolnoma zmešala štrene. Laž ima kratke noge, pravi pregovor. Pojdejo Hrvati v parlament? Vse kaže, da imamo pričakovati v bodočih dneh važne politične dogodke. Kolikor je posneti iz hrvatskih in srbskih listov je dana možnost, da pojdejo poslanci hrvatskega bloka v Beograd. Protičeva in Davidovičeva akcija bo, ako se ne zgodi kaj izrednega sigurno uspela. Da jc nekaj pričakovati, je dokaz tudi to, da je vladno časopisje — osobito ono Pribičevičeve stranke — zadnje čase silno nervozno. To je umljivo. Kajti, ka-korhitro pridejo Hrvati v Beograd, mora Pašič-Pribičevičeva vlada takoj odstopiti. V tem trenutku pa je zapel mrtvaški zvonec slovenskim in hrvatskim demokratom. »Za počt!« Naše železnice so v popolnem razsulu. Uničil jih je režim. Sedaj pa nagaja potnikom še mraz. Pred par dnevi smo čitali v listih, da je dalo ministrstvo saobračaja nalog, da se morajo vagoni odmah kuriti. Sedaj je vse v najlepšem redu, je razglasilo ministrstvo saobračaja, ukaz je že podpisan. In potniki so dalje zmrzovali. Toda ministrstvo saobračaja ne miruje, ono hoče na vsak način napraviti red. V to svrho je imenovalo komisijo, ki bo pregledala vse potniške vlake, da se bodo popravile inštalacije za ogrevanje vagonov. Eli, gospodje v Beogradu znajo. Najprej ukaz, potem pridejo na to, da ukaz ne more pomagati, ker manjkajo naprave. Tako pride potem komisija, ki naj konštatira, da so naprave pokvarjene. Nato bo treba še komisije, ki bo ugotovila, da naprav sploh ni. Potem enkrat bodo izvolili komisijo, ki bo študirala, kakšnih naprav je treba. Za njo bodo izbrali komisijo, ki pojde v inozemstvo po naprave. No, potem — za izpremembo — zopet ne bo kredita. — Seveda bo treba imenovati komisijo pri lTiinistrstvu financ, da najde kredit. Z# njo bo izvoljena komisija, ki bo dokazala, da radi ravnotežja v budžetu ni mogoče dovoliti najdenega kredita. — Nova komisija seveda bo predlagala kredit za prihodnji budžet. Nato bo padla vlada. Prišel bo novi minister saobračaja, ki bo rekel, da v zadevo ni »upučen«, pa da bo takoj sestavil komisijo, in če bo šlo hitro se bodemo vozili leta 1935 v kurjenih vagonih. Svetovni pregled. Poljska. Volitve in R u s i n i v Vzhodni Galiciji. O Vzhodni Galiciji smo v »Novi Pravdi« že opetovano pisali. Povedali smo, da ta dežela pravzaprav ne pripada nikomur, da jo pa Poljska vendar skuša dobiti popolnoma v oblast. Poljska ima Vzhodno Galicijo zasedeno in dela ž njo, kakor da bi bila že njena. V nedeljo 5. t. m. so se vršile na Poljskem državnozborske volitve, katerih izid smo javili v zadnji številki našega lista. Za Vzhodno Galicijo bi Polj- dopoldne, dočim smo ostali odšli zadnji. Samoobsebi se razume, da navzočnost tolikih oseb v Sv. Križu ni ostala povsem neopažena, vendar nam je gospod opat zagotovil, da se moremo povsem zanesti na molčečnost samostanskih stanovalcev, ki so pomagali pri pogrebnih ceremonijah. Vsekakor so si mogli prebivalci Sv. Križa našo navzočnost razlagati pač le z ozirom na smrt Nj. cesarske in kraljeve Visokosti prestolonaslednika Rudolfa, ki je dala pač povod, da se je v Mayerlingu sestala več oseb broječa komisija, ki je bila po končanem uradnem poslu povabljena v samostan, ki je splošno znan radi svoje gostoljubnosti. Grobokop pa in one osebe, ki so pomagale pri prevozu trupla baronice Večera na pokopališče in pri pogrebu, bodo pač prepričani, da je 30. januarja zvečer ali 31. januarja zjutraj neka dama izvršila blizu Mayorlinga samomor. Dunaj, dne 1. februarja 1889. C. kr. policijski komisar Habrda. ska teh volitev nc imela razpisati, a je to storila kljub temu. Kadi tega je protestirala celo angleška vlada. Poljska vlada se za ta protest ni zmenila. Ker torej ni nič pomagalo, so si pomagali Rusini sami. Zapadno rusinski dopisni urad javlja, da se je rusinsjci narod v Vzhodni Galiciji vzdržal volitev. To je Poljake seveda silno razjezilo. Poljska vlada zatrjuje sedaj svetu, da ni resnična vest, da bi se bili Rusini v Vzhodni Galiciji vzdržali volitev; bilo je celo izvoljenih nekaj rusinskih poslancev. Rusini zopet odgovarjajo, da izvoljeni poslanci, ki jih navaja poljska vlada kot Rusine, niso Rusini in tudi niso bili od Rusinov voljeni, temveč so renegati ali pa podkupljeni Poljaki, ki so jih tudi volili Poljaki sami. Rusini sploh volit niso šli, tudi bi sc noben pravi Rusin nc dal voliti v poljski parlament. Nočemo biti sodniki med dvema slovanskima narodoma, toda vendar sc nam zdi, da je Poljska le malo preveč zastrupljena od imperialističnega duha. Avstrija. Delitev Avstrije. Ustanovitev alpske države v zve z i z Italijo. Avstrija ima zopet nove skrbi. Pred nekaj mesci smo poročali, da je potoval avstr, ministrski predsednik dr. Seipel, da reši, kar sc rešiti da, v Prago, Berlin in nazadnje v Italijo. V Veroni sta se sešla s takratnim laškim zunanjim ministrom Sclianzerjem. Pri tem sestanku je ponudil dr. Seipel Italiji Avstrijo. Avstrija bi se zvezala z Italijo tako, da bi imeli obe skupno carino in enotno denarno veljavo. Ta zveza bi se s časom razširila še bolj in prišlo bi tako daleč, da bi Avstrija in Italija na zunaj nastopali kot enotna država. Ko se je za to stvar zvedelo, je nastal v Evropi precejšen hrup. Proti taki zvezi namreč niso bili samo Avstrijci, temveč tudi ententa. Schanzer je tedaj to ponudbo dr. Seipla odklonil, Seipel pa je na očitke, da je hotel Avstrijo prodati, odgovarjal, da seveda ni mislil na kako zvezo z Italijo, da je storil to samo radi tega, da opozori evropske države na nesrečni položaj Avstrije in tako dobi zanjo potrebno pomoč. To, tal o se zagovarja dalje, je tudi dosegel. Društvo • narodov v Ženevi je dovolilo Avstriji potrebno posojilo. Že takrat, ko je bivši laški zunanji minister Schanzer odklonil Seiplovo ponudbo, seveda, ker je vedel, da je to neizvedljivo, so mu to fašisti in laški nacijonalisti silno zamerili. Ti bi radi imeli Avstrijo na vsak način. In komaj so dobili fašisti laško vlado v roke, že so prišit na dan z načni, ki jasno kažejo, da niso pozabili, da je ponudil enkrat avstrijski ministrski predsednik Avstrijo Italiji. Glavno glasilo laškega ministrskega predsednika Mussolinija, »Popolo d’ Italia« je prineslo pretekli teden članek, ki obravnava delitev Avstrije in ki vsebuje v glavnem sledeče: 1. Avstrija po saint-germainski mirovni pogodbi ne more živeti. Predvsem se mora Avstrija osvoboditi vojne odškodnine in razun tega ji mora Italija redno in izdatno pomagati. S to pomočjo pa bi avstrijsko vprašanje ne bilo rešeno, vsaj trajno ne. 2. Avstrija po saint-germainski mirovni pogodbi nima predpogojev, da bi mogla vzdržati večmilijonsko mesto, kakor je Dunaj. Avstrija se mora torej navezati na večje ozemlje, da dobi več svobode za razmah. 3. Ni potrebno, da bi bile vse sedanje avstrijske dežele spojene z Dunajem. Zveze med posameznimi deželami niso take, da bi se moglo razdelitev smatrati kot politično, gospodarsko, kulturno ali čustveno zmoto. 4. Italija ne more dovoliti, da bi sc avstrijsko ozemlje, ki meji v Alpah na Italijo, namreč Tirolska, Solnograška in Štajerska (zemljepisje pa znajo Lahi, to se jim mora priznati) spojilo tako, da bi bilo Italiji neprikladno. Italija mora biti radi tega proti spojitvi Avstrije z Nemčijo. 5. Tozadevne avstrijske dežele morajo osnovati posebno državo, ki se mora na zapadu spojiti direktno z Italijo. To bi bili bistveni pogoji, da more Trst živeti. Kakor sc vidi, imajo fašisti s svojim Mussolinijem prav dober tek. Zaenkrat bi pogoltnili Avstrijo, potem bi prišlo še kaj drugega na vrsto. Prepričani smo, da se fašistovske želje ne bodo izpolnile, tudi Mussolini nam izjavlja, da ne misli tako, kakor piše njegov list. Grozdje je pač še prekislo. Fašisti v s e p o v s o d. Da so fašisti tudi na Ogrskem, smo že poročali. Sedaj se čuje, da je ogrska vlada razpustila svoje fašistovske organizacije. Poveljnik ogrskih fašistov Stefan Friedrich pa je odgovoril, da fašist, organizacije ni mogoče razpustiti, ker je ni, ogrska fašistovska organizacija je samo duševno občestvo narodno čutečih madžarov. To so tiči, ti Mažari! Pa tudi na Češkem so se pojavili fašisti. Neki moravski list prinaša program čeških fašistov, v katerem stoji med drugim: 1. Narodni značaj republike mora prodreti v vseh uradih in šolah republike. 2. Štediti, kjer je le mogoče, da bo mogoče znižati davke. 3. Skrbeti je, da dobijo delavci delo in odstraniti se morajo vsi vzroki današnje brezposelnosti. 4. Eksistenčni minimum za delavce. 5. Varstvo starih, dela nezmožnih ljudi. 6. Kaznilnice za vse lenuhe. Smrtna kazen za vse špijone, vele-izdajnike in tatove državne lastnine. Koliko dajejo ruski boljše v i k i komunistom v drugih državah za agitacijo? Socijal-nodemokratična parlamentarna služba v Berlinu je dobila upogled v računske zaključke komunistične stranke v Nemčiji. Po teh računih je dobila nemška komunistična stranka mesca avgusta t. 1. 30 milijonov in septembra t. i. pa 47 in pol milijonov mark podpore od ruskih boljševikov. Kakor je razvidno iz navedenega, ne trpe komunistični voditelji nobenega pomanjkanja. Romunija. Romunska delavska politika. V Aradu je izbruhnila stavka, katere se udeležuje 30.000 delavcev. Stavka jc nastala iz konfliktov med zvezo kovinarjev in tovarno Astra o priliki obnovitve kolektivne pogodbe. Mesto, da bi vlada posredovala — tovarna Astra proizvaja vagone — je tovarno militarizirala. Toda sila dandanes niti v Romuniji ne pomaga več. — Sila rodi protisilo in tako je prišlo, namesto do pametnih pogajanj, do nasilne upeljave akordnega dela. Brat z nataknjenim bajonetom bi moral stražiti brata ob stružnici. Nadaljna posledica je bila, da je izbruhnila generalna stavka vseh delavcev. Sedaj šele je srečala vlado pamet, da sc je začela pogajati z delavci. Italija. Mussolini o svoji zunanji politiki. Mussolini je govoril v soboto s francoskimi žurnalisti o svoji zunanji politiki. Udeležiti se misli konference v Lausanne osebno. Na tej konferenci se bo sklepalo o orientskem, oziroma turškem vprašanju. Proti Turčiji mora nastopiti ententa enotno, da tako zabrani vsako neprijetno iznenadenje. S Francijo bi Mussolini rad živel v prav prijateljskem razmerju. Zato prosi Francoze, da bi ne poskušali s silo raznarodovati onih Italijanov, ki žive v francoskih kolonijah. Francija naj postopa s temi Italijani prijazno, tako si bo lažje pridobila laška srca in duše. Mussolini je prepričan, da se bo v tej točki našel sporazum. (Tu se gre predvsem za Italijane v severnoafriški koloniji Tunis.) Trgovinska pogodba med Francijo in Italijo ste mora v kratkem skleniti, in sicer tako, da bosta oba dela zadovoljna. Največ skrbi delajo Mussoliniju prazne laške blagajne. V tem oziru imajo Italijani enako skrb, kakor Francozi. Italija, kakor Francija čakata težko na denar, ki bi ga jima morala plačati Nemčija kot vojno odškodnino. Sedaj nastopi veliko in važno vprašanje, ali bo Nemčija sploh plačala in ke-daj. Italija in Francija se morata sporazumeti, kako bosta primorali Nemčijo k plačilu. Ali ji naj lepo prigovarjata in jo prosita, ali pa naj jo prisilita s silo? Mussolini še ne ve, katero pot bo treba izbrati. Vprašanje se bo rešilo skupnim prijateljskim sporazumom. Nemčija. Odstop vlade. Nemška vlada je odstopila. Z demisijo vlade je postal položaj v Nemčiji silno resen. Ni izključeno, da 1)0 razpuščen tudi parlament in da bodo razpisane nove volitve. Grčija. Obtoženi ministri. Osem bivših grških ministrov pride pred izredno vojno sodišče, ker so podpirali kralja Konštantina, ki je zakrivil nesrečo cele države. Vlada se ni brigala za vojaštvo, ki je stradalo ter je podpirala take oficirje, ki niso bili zmožni, zmožne pa je odstranila. Poročila z dežele. Sevnica. V naši tovarni kopit — br. Winkle — se je zadnji čas skrčil obrat in se je na zimo vrglo nad polovico delavstva na cesto. Delavcem se je krat-komalo sporočilo, da ni dela, čeravno vsi dobro vedo, da dela v tej tovarni ne primanjkuje. Narodno-socijalna zveza jc že podvzela vse potrebne korake, da prepreči tudi to nakano kapitalistov, ki špekulirajo na račun največjega trpina — revnega delavca. Upamo, da bodo tudi merodajni krogi preprečili to kapitalistično nakano, da ne bodo podjetniki iz špekulativnih ozirov metali sredi zime na cesto svojih že več let pri podjetju zaposlenih delavcev. Svarimo vodstvo podjetja, naj sc z našim delavstvom ne igra, posebno še, ko ve, da je med nami — tujec. Ptuj. V soboto dne 10. t. m. je priredilo tukajšnje nemško pevsko društvo pevski večer z vstopnino 80 K za osebo. Vdeležba je bila, kakor pri vseh njihovih prireditvah zelo mnogoštevilna. Vdeležili so se je skoraj vsi trgovci in obrtniki, razun Slovencev. Tudi poset Nemcev iz Maribora in Celja ni izostal. Rajali so do pozno v noč, oziroma do rane ure. Proti jutru pa se je dogodil incident. Nekako o polu 6. ure zjutraj je prišel sekvester nemškega »Društvenega doma« g. dr. S. v spremstvu stražnika, ter dal izprazniti in zakleniti vse prostore. Prav po stari avstrijski metodi. Kaj je hotel s tem doseči, si ne moremo misliti, tem manj, ker nam jc dobro znano, da je na letošnjem občnem zboru pustil Nemcem razgrajati in žaliti slovenski jezik, predno se je zganil, in to tistikrat iz JDS politične oportunitete. Ako sc Nemcem žc dovoli prireditev, ki so jo naznanili s samo nemškimi plakati, če smejo rajati celo noč, naj bi sc jih pustilo še v miru zjutraj, da sc mirno razidejo. S tako zgagarijo, gospodin mladin, se ne utrjuje državljanom prepričanje o pravičnosti. Društveni dom so sd postavili Nemci žc pred vojno. Tekom 4 letne sekvesture, bi bil lahko sekvester k 92 društvenikom - Nemcem pritegnil večje število Slovencev! Zakaj g. dr. Š. še do danes tega niste storili? Društveni dom reprezentira vrednost nekaj milijonov kron. Hočete li ustvariti v Ptuju drugo »Ljubljansko kazino«? 2,a naše viničarje. Viničarji pozor! — Iz Št. lija v Slov. gor. smo prejeli sledeče poročilo, da ondotni gospod župnik na vse mogoče načine zmerja naše člane z brezversko organizacijo. In ker se pritožujejo tudi tovariši iz drugih krajev, da jih gospodarji, ki so pristaši črne anarhije, zmerjajo, vas prosimo, da nam take slučaje nemudoma javite, da bomo tem vročekrvnežem malo ohladili njihove žilice. Za vsaki slučaj je navesti tudi priče, ker »pobožni« ljudje pred sodnijo navadno tajc in če treba tudi prisegajo v svoj prilog. — Tovariši viničarji! Vedite, da vam ustava kot najvišji zakon, kateremu se mora pokoriti tudi kralj, vaše stanovske organizacije dovoljuje, lillUdllHlll!ll!li!!illliillltlllllllililll':r ..........................................................................................................................""'"UL jiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilL ^lllllllllJllliillF euiAoSJ} m jiiiniiniiinii|c ji.AOieujsg o ^iiiiiniiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!ii!i»iiiii»»ii»iiiiiiiiii»iiiii»»»»i""111' jjlllllllllliillllUL BJjSlD)|3*UO>| | ^llllllllllimillHinillllllllllllllllllHIIIHIHIIHHHlIHlIllimiHlllP