Ä oriv» izbaja Tsaki torck insoboto. Ako pade na ta dneva praznik, diu poprej. Uredni&tvo se nahaja v .NarodniJTiikarnl*, ulica Vetturini St. 9, kamor j« naalavljati pisma. flafrankirana pisma ge !>¦• sprejemajo, enako ie ne uvažujpjo puma |brez podpisa. Bokopiai dopisov se ne vračajo. GORICA TELEFON ftt. 201. «»«new" itane m leto 10 K. u pol leu H, M cttri leu 2-50. Upr*vniirvo •c nahai» v „Narodni Titktral* alicj Vtttorini it. 9. La **1mc ke plaču)« odčveteroitolpiie petit vrste po U nn.. xa vectttttnl oatit pnmercn popusi PoMmezne Itovilke lunejo 8 vtn. in te prod*|ajo » razmh gorlikih uafikah gt 2 v Gorici> v torek dne 13. januarja 1914. _____________ Leto XV. Tržaško gospodarslvo. V lanskem ktu smo objavili že , precej lepo število elankov, ki so se ba- vili s pt-litiko in gospodarstvom tr/a- ške komore. Ukljub teniu do so nani zdi v interest! stvari same, ako zopet neko- liko poprimemo to zadevo, kajti Trst je vend-ar cno najvažnejših avstrijskih niest in niisa javnost se gotovo še vse premaio briga za to važno postojanko. Dimaiska ».Reichspost« je prinesla dne 28. dec. 1913 res zanimiv in jako kore- liito pisan članek v tej zaclevi. Iz tega čtanka naj podamo vsaj glavne točkc tudi nasim čitateljem, katerim mora bi- ti vsa slvar še bolj pri sreu, kajti Trst je nam še dosti blizje kot Nemcem in Ounajčanom. Kno najvažnejših del tržaškc line- ralne koniore je Minilijonski mestni dolg, ki so ga gospodjc eastiti magi- stratovci napravili v zadnjih 14 let ill. Nckrj se je res porabilo, toda le ma- lenkost in še to večkrat prav ncgospo- darsko. Zn/uni cestni predor v Trstu je požrl 6 inilijonov kron, a pokazal se je čisto neraben, ker je za težke vozo- ve prestrni in se ga vozniki po ovin- kih ogibljejo. Nova umobolnica tržaš- ka je stala .5 milijonov kron, a je neza- dostna, ker ima prostora komaj za 320 ljudi, ki zahtevajo strašne upravne stroške. Eno sanio novo šosko poslop- je je stalo ogromno svoto 1,100.000 K in vsaka soba te znamenite sole stane 4.1000 K -- nič več. Nova ribarnica stane eedno svoto 900.000 K, a gospod- je inzenerji so čisto pozabil'i na lcdcnico in na kanalizacijo. In sedaj naj človek pomisli, knj so polcti v Trstu ribe brez ledu in kaj je ribji trg brcz kanalov za umazano vodo. Pri tolikih stroških bi bile te stvari pač laliko v redu. Pri vseli tell volikili milijonskili dolgovih pa tržaška komora ni storila prav nič za popravo mcstiic kanaliza- cije, ki je tako v ncredu, da oh povod- njih stopi večkrat vsa nesnaga iz ka- nalov prcko ulic in tako zastruplja se tisto malo pitne vodc, ki je v Trstu na razpolago. Potem se ni euditi, da ti- fus tako rad prebiva v tržaškem mc- stu, saj mu strežejo naravnost izborno. Kar se tiče eestne snage je pa Trst na- ravnost nekaj posebnega! Nekotere u- liee se snažijo le vsakili 14 dni ali pa moriki še ne. Za to naporno delo, ki ga povzroča eiščenje tržaških ulic, ie v mestnein racunu postavljenili 6(*UNUL kron, tako da se da že kaj »zaslužiti«. Soditi po teh dejstvili bi človek mislil, da tržasko inesto nima nobene- ga stavben-ega strokovnjaka na razpo- lago ali kaj takega. Toda godi se ravno nasprotno. Stavbeni urad tržaški sta- ne letno 177.0OO K in povrliu pride jo še stavbeni uradniki, ki pojedo cclih 100.000 K še povrhu. Na Dunaju, kjer je 9krat več prebivakev, je samo tri- krat več stavbenih uradnikov. Na take in podobue načine se v Trstu gospodari kot rečeno Ze več let in (landanes tržaška občina že skoro ne more debiti prirnernega posojila. Zato pa veekrat delajo dolg kar preko pro- raeuna, kateri je zanje navadno le na popirju, na drn^i strani pa pritiskajo n- boge obcinarje in okoličanc z raziiinii Jokladami. ki j^redo že v neznosnost. Uzitninske doklade se gibljejo navadno okoli 200 do MH) na sto, kar gotovo ni malenkost. Ukljub tej svoje finaneni mizeriji hoeejo biti gospodje niagistratni konio- risti še radodarni in vsako leto odletö 4 inilijoni za razne podpore, za siroma- ke itd., kjer i*a so po vcčini le tuic» /« pisani, kiijti v Trstu je za vsakegra naj- boljše priporočilo, ako je rojeu \' kra- Ijestvu. Tako i^re n, pr. 75 '< podpnr za šolske otroke samo laškiin, renjikol- skim dru/.iiiani, pravi tržaški reveži pa po navadi morajo stradati, ker so do- maeini. Koliko \- raznih oddelkili >>iziii- ne«, se navadno niti ne da dojjnati, ker kontrola ie [irccej neziiana rcč ni\ fr- žaškem niajjistratu. Tako n. pr. se ;e glede niestne sirotišnice lansko leto bi- la »izgubilao večja svota. Morda bo za- prti ravnatelj Fonda vedel o tern kaj več povedati kot se da dognati iz knjivr, Tako je bi! tudi neki driiRi višii mest- ni uradnik vtaknicn pod kljue, da po- jasni zadevo ^lede 72.000 K, ki so »iz- Kinik*« pri upravi mestnih vrtov Poleg gospodarskeKa bankrota o- menja -.Reichspost« tudi politične gre- he te tržaške komoristične gospode od mestniii svetnikov, ki se ostentativno tie udeležujejo cesarskih maš lb. n\^. in 4. okt., doli do dijakov mestne Kirii- nazije, kutere ima v zadnjih razredih že vs'j zapisane policija radi političuiji izgredov in demonstracij. Red rnoramo. da je ta slika res ža- h.stini, hcdi>i \ gospodarskein bodisi v politiCnem dziru. Mi tukaišnji doinaci- ni, mi primorski Slovenci, res ne more- ! mo razumcti, kako se dobi med awstrii- skimi Nemci se toliko časopisja, ki ie napadalo tržaškega namestnika, ker le vsaj nekoliko skušal potrebiti te goro- stasne in škandalozne razmere. Z ozi- rom na tn dejstva pac ni mogoče dru- fjače kot napcti vse sile, da se ta za- pravljiva proiiavstrijska zalega iztrebi že uikn-.t temeliito iz iiašega ponosne- kra Trsta. Zopef zmešniave. Komaj smo se prvc dni tega leta nekoliko cddahnili. inisleč. da bode za inkrat konec raznih, skoro popolnoma hrczpotrebnih politicnih zapletek in da se homo posebno mi Avstrijci lahko zo- pet vrnili v večji meri k svojemu gos- podarskemu delu, že pra'iajajo od juga gfasovi v, nuvib zniesnjavah. ki se vr- sijo deloma \- Albaniii deloma izven te nesreeue dežele, ki je povzroeila že sa- mega straliu več kv.l je uredna. če stro- škov v denarju niti ne raäinimo zraven. Kakcr se čitatelji gotovo še spo- minjajo, smo mi že od začetka tell ho- niatii bili trdno prepričani, da nam Al- baniia ne ho prinesla nikdar nikake ko- listi. Res je, da le/i ob Jadranskem nioriii ter pomeni nekako velikansko trdnjaxi; ob Adriji. a kaj nam pomaga, ko ta stvar ni jirav nic naša, ker inia- ino mi tarn ravno toliko govoriti kot ii. pr. Italiia ali kaka druga država. Saj smo ravno mi sami zahtevali skupno k( ntrolo vseh držav, kar gotovo ni bilo umestno. Ce ze za enejja gospodarja ni nic. toliko manj bo za tri ali za stiri. Sicer je pa tudi Albanija sama na sebi taka dežela. da se ne splača umc- šavanje bc.tfsivedi koliko. Ljudstvo tarn doli je silno di\je, rokovnjaško in raz- bojniško. <) Kaki kulturi in izobrazbi siuda ni niti govora, vsak je sam svoj Kospodar. ^saJk krade, jer more. Kdo naj sedaj ukroti to razdivjano in raz- vajeno četo. ki ne pozna ne postave ne oblasti? Za nas hi hil to gotovo trd lešnik. ki bi nas stal ogromnih stroškov, ureden pa ni toliko ves albanski svet s tistimi par gnezdi vred. Kakor rečeno je ljudstvo albansko že samo ob sebi ž.e silno nemirno in razdiviano in v zadnjem času se pojav- liajo tarn doli še turški akrenti in podpi- hovalci. ki netijo še holj že tako gore- eo grmado. Turcija uljub vsem svojim izgubam še vedno ne miruje. Posebno somladoturški elementi, ki rujejo dan in noc ter iščejo novih koniliktov. In ta- ko se je zgodilo. da so nameravali mia- doturški pristasi vdariti v Albanijo ter zasesti glavno inesto iu iugu, X'alono. Kdo je pravzaprav Mladoturke pod- I šuntal. da so se spustili tako daleč, še i ni jasno, a na vsak način je gotovo. da je ta stvar naperjena precej proti nam. ¦ Ves svet ve. kako so naši diplomati ku- hali in precejali to ;»lbansko državo in kako smo radi nie prišli s Srbijo par- krat čisto brez potrebe v prepir. Sedaj bi pač morali ravno mi Albanijo najbolj čuvati in varovati. čc hočemo biti do- sledni. in na ta naein se zapletemo ta- koi zopet v kak svetonii konflikt. ki bi nam pozrl hitro par milijonov. Zato ie ocividno. da ie ta ali ona oblast ne- kako nasuntala mladoturske strankar- ie ter tako poskusila nas zaplesti v no- ve spore in prepire. So posebno nekateri dogodki . kf nam prav nič ne ugajajo pri tej stva- ri. Kako?- smo poroeali pred kratkim ie bil naznanjen obisk itahjanskega nii- nistra zimanjili zadev Di San (liuliano na Dunaju ali v Opatiji, kjer bi se hila laški in naš minister grof Bercbtold te- nicliito razgovorila glede skupnega na- stopa obeli držav, posebtio glede Alba- nije. Ta obisk je bil dolocen konceiu iamiarja, a ze pred par dnevi so lists prinesli vest, da se ta ohisk sedaj ne Prosfosf nad vse! (Dalje.) Anton: Kaj je neki? Morda iz Ljubljane ali iz Trsta? (odpre in pre- leti hitro z ocnii bescdilo brzojavke) () i i'Lsrecni pobalinf (bere) »Naznanjam žalostno novico: Jancz vtekel iz zavo- da. I>irektor«. Tolika predrznost! Toda jaz mu bom pokazal! Naj ie pride domov, videl bo, kak slovesen sprejem mu napravitn! Ti porednež ti malo- vrcdni! Andrej, pokliei takoj stare- ga očeta! - (Andrei rxlidc) Iz zavoda vteči... to... to... taka sramota za našo hišo... Oh! 2. prizor. M a t i j a: Kaj pa je posebnega? Anton: Poslušajte! (prebere mu brzojavko.) Ta naš smrkolin... M a t ija: 0, Bog pomagaj! O. Hog pomagaj! Kje pa jc ubojri o- trok ? Anton: Ubogi otrok?! -¦ Kakor kaže, ffa hočctc še pomilovati in zatrn- pouirare pri otroKovi vzgoji in kakor | podirate vi, podira tudi vasa hči, .lane- zova mati. Matija: Počasi, počasi, Anton! Moral je že biti kak vzrok; morebiti it zadela uboščka kaka kriviea.....lancz ni da bi storil kaj tacega brez kakega vzrokn, o ne, ne! — Anton: Iz kakšnega vzrok a ? Iz tega, ker je poreden in mu vi dajete potuho......A sedaj bo imel opraviti ?. menoj! M a t i j a: Bog ve, kje pa j<* sedaj ? Andrej, Andrej, hiti, kar mores, hiti in poglej, ali je že v vasi. \\\ ko ga boš na- šel, priteci ini takoj poved&t. Anton: Ali je res taka sila? , Poprej ali posiej bo moral že tako pri- I ti domov. Potem bo pa brezovka pela i novo mašo. I Matija: Najprej je treba ,da se prepričamo, ali je kriv ali ni. Janez k ctrok, ni vscjara premislil..... i Anton: Tako je, bravo! Ja- I nez ima prav, predstojniki so krivi! V- tekel je iz zavoda - to je storil prav! glejte, kako lepe sadove rodi vaša po- I pustljivost in mehkoba! Sin bo nesre- čen in hisa oškodovana in osramocena. Dobro, da ima še niene. ki mu bom zo- pet naravna! paniet. ker ce bi imel le deda in mater Matija: Naj bo stvar kakorkoli. treba je imeti tudi usniiljenje. Tvoja o- strost ga bo naredila samo še bolj tr- mastega. Sicer pa ali je to kaka velika pregrelia, čc vteče iz zavoda z gorečo željo, da bi po vcč mcsecili zopet vi- def Ijuhe stariše, inamko. očka in staro mater? A n t o n (nevoljen): Dovolj, dovolj, niti besede več! Pojdimo v biso! - Hrzojavil bom \- inesto, da šc natanč- nejc poizvem o tej zadevi, predno mi pride pred oci ta malopridnež! (Odidc) 3. prizor. Janez sam. (Stoji pred rojstno liišo in se žalostno ozira okoli, da bi videl koga; potem pa sede ves utrujen na oheestni kamen) 01), kaj me jc prcmotilo! (prime se za glavo) (.) če bi se mogel vrniti, nc da ¦ ->-i "'¦'""¦u«i i/i me luui iic spreje- j li vet*. Kaj poreče oče!? — Mama j in stari oce, vem, da se me bosta u- smilila.... (otre si solze) Slabo scm sto- rii. slabo.... prosil bom odpuščenja..., (vstanc) Če bi videl kje tnaino, da bi novori! poprej ž njo....(stopi k vratom in skuša odpreti) Zaklcnili so mi! (trka in začuje se lajanje psa) Oh. se pes me P°d" proč od rojstne liise; a zaslužil sem sem, ker sem slabo ravnal. -—__ 4. prizor. Andrej in Janez. Andrei: O, Janez, ali si prišel? Iskal sem te. .1 a n e z : Kako pa si vedel ? — Andrej: Oče je dobil telegram, ki mu jc sporočil, da si utekel. fa n c z: Kcdaj pa? Andrej: Ra\noar. Janez (prcstrašen): Kak vtfs je pa napravilo to sporočilo? Andrej: Misliš si lahko sam. — Oče se je zarotil, da te da za eevljar- R Menim pa, da je to govoril le v prvi jezi. Jan ez: Imel je prav jaz za- služim občntno kazen ^aj ii jc neKi utlarilo V glavo, da si utekel iz zavoda? (Dalje pride.) bo izvršil, anipak morda še-le aprila. Iz tega sleds, da se Italija dosti ne bri- ga za nas kot zaveznike in misli brž- kone sedaj opraviti na svojo roko, kar se ii zdi potrebno. ne da bi vprašala, ali je nam prav ali ne. Vrhu tega se vr- Ši prav te dni sestanek nied la skim mi- nistrotn. ki ne vtegne na Punaj. in med grškim niinistrcm Yenizelos. Pos-jbno to zadnje dejstvo da misliti. Po zadnje- ga so bila Orki in Lahi iKijvečji sovra/- niki in sedaj so kar naetikrat najboljši prijatelji na tern svetu. Zdi se pač. da imajo Orki in Lain neke. skupne name- r\e, ki se tieejo ravno Albanije. Obe dr- žavi sti šilno interesirani na tern czem- Iju in ni izkljueeno. da bi se ti gospod- je ne sporazumeli do dobra in nas potisnili v ozadje. Pa ne bodeta grški in laški minister razpravliala o vreme- nu. to je jasno. Laški listi tudi ne pise- jo zastonj. kaka prijaznost da je bila med Orki in Italijaui že od nekdai itd. Kdo ve, kako se \sa ta reč plete? Morda imajo mladoturški poskusi le na- tnen zmešati \\>do, da bi kdo drugi po- tem lažje ribaril v kalneni. Zdi se, da se ne inotimo. ako sklepamo. da igra laska. zunanja politika tukaj veliko u- logo. Lahom je bilo /.e od nekdaj na tern ležeče, da hi dobili v Albaniji tul- na tla. od koder bi potem začeli riti proti mim. Tem gospodom onstran morja ni dosti verjeti in prav gotovo je, da bodo raje pustili svoje zaveznike na cediln kct da bi oni škodo trpeü. Z ozirom na to ti albanski piepiri za nas niso malenkcstni, amrjak se /alibog ti- čejo tesno naše zunanje in tudi doma- če politike. Hopisi. Iz Podgcre. Iz Podgore smo pre- jeli daljši dopis, v katerem toži dopisnik o sfabih prometnih razmerah glede pod- gorske občine. Pravi, da je bila že svoj čas zair.ujena prilika, ko se je stavil novi most čez Sočo. Takrat bi bili Pod- gorei lahko dobili lep nov predor pod južno železnico tik ob Soči, ki bi bil služil večjemu gcspcdarskemu prome- tu. Enako pise tudi glede kolovozne po- ti cb Soči in pa glede nove ceste tu Kalvarijo, ki bi peljala v podgorskc gozdove. Posebno sedaj, ko bo šla mi- mo Pcdgcre železnica v Červinjan, b bilo potrebno nekaj več zanimanja v.i nova občilna sredstva. Tako bi pc mnenju g. dopisnika pridobila Podgori tudi kako kronco od izletnikov, ki se daj gredo raje v Ločnik ali v Pevm< kot pa v Podgoro. Dornberg. Krar.no podobo Mu rillovo Brezmadežno spočetje nan je dal napraviti naš g. župnik v spomii na letošnji katol shod za naše vašk< znamenie »Pilj«. Podobo je izdelal tu- kajsuji akademieni slikar o. Anton Cell. Na božični praznik po blagoslovu nam je g. /upnik pc-dobo blaRoslovii. Sedaj je nas prcj t:\ko zanemarjeni »Pilj« ku- kor kapelica. Občina mu je immrec na župuikovo žcljo priskrbela železno o- grajo. Zato smo pač hvaležni onim, ki so prinon-oglü da se je to izvršiio Brez- madežni v cast. Polificni pregled. Političnl položaj. Kakor smo že zadnjic riuMiili. 3a bo prišlo skoro gotovo do skupne ko- misije iz obeli zbornic. tako sj je res tudi zgodilo. Na predlog parlamenta je bilo ^voljenih v koTiiisijo 2ft članov 'v>. mtu ,io?laneev in ravno toliko članov iz gosposke zbornice. Teh 52 clanov bo tedaj tvorilo skupno komisijo. ki "ho re- šila še zadnje težkoče v zadevi nove- ga zakona o doliodninskem davkn. IzmeJ slovenskih poslaneev sta bila po- slana v to komisijo posl. Korosec in Jare. V kolikor se da sedaj koditi, bo- de onih 26 poslaneev. ki so izvoljeni iz srede parlamenta. enotno giasovali za parlamentarno predlogo in razun tega upaio politicni krogi. da bode tu- di nekaj clanov izmed gosp. zbornice glasovalo za to predlogo, kar bi stvar seveda znatno olajsalo in s tem prived- lo mali finančni načrt dö zaključka. Si- cer se slišijo iz gosposke zbornice prc- cej ostri glasovi proti parfatnentu. a vendar so merodajni krogi mnenja, da je to le bolj prazno grmenje, ki bo v resnem trenutkn takoj ponehalo. V pon- deliek pc poldan je nastavljena prva se- ja tc ykupne komisije, ki bo zaključila menda v p:»r sejah dolgotraino deba- to o novih finančnih postavah. Skupna komisija, ki je zborovala prvič včeraj popoldne, jc sprejela po daljšem razgovoru eksistenčni mini- mum 1600 K dohedkov. Prvi dve dav- čni «topinji ste sprejeti po sklepu po- slanske zbornice, dalje do 10.000 K do- hedkov po sklepu gosposke zbornice; za davene stopinje nad 10.000 K je pa sklenjen povišek 3 '¦'<. Orof Stürgkh je izjavil, da se vlada tem sklepom ne be protivila. Državni zbor je bil zopet precej hrupen in glasen. Ko- maj so se gospodje v petek (9. t. m. zopet zbrali na posvetovanje tekoce- I ga proračuna, že je ruistala v zbornic j nova obstrukcija, ki je sieer kmalu po- : nehala, a je vendar pokazala, da so od j porni elementi še vedno živi. To po \ so bili pa češki agrarei, ki so zavzdig I irili sunder. Niim so se pridružili še če ški narodni socialci in muzika je bil« gotova. Skupno je bilo celih 56 razgra jačev. Sicer se je posrečilo ukljub te- mu knialu rešiti dnevni red in spraviti proračim v odsek v nadaljno razpra- vo, a češki agrarei so izjavili, da bodo ludi tain nadaljevali obstrukeiio. Baje obstrujirajo ti gospodje, ker liočejo spraviti bivšega nu'nistra Prašeka zo- pet na ininisterski stolec, za druge na rodne koristi terr gcspodom ravno ni mari. Prihodnja seja v parlamentu bo- de bržkone v čctrtek, ako bo proračun- ski odsek medtem izvrsil svoje delo. Sklicanje deželnih zborov. Peželni zbori in sicer vsaj nekate- ri in med teini kakor se euie tudi gon- ški se skličeio okolo 20. t. m. Sklicanje teh deželnili zborov se ie imelo izvrši- ti že v prvi polovici t. ni.. a se je odlo- žilo. ker je potrebno, da je bil sklican za dne l).-t. m. državni zbor, ki bode zboroval kakih 8 dni. da resl koneC-no mali finaneni naert in pa proracunski provizorij. Službena pragmatika stopi na vsak način v veljavo dne i. februarja t. 1., tako je izjavil minister- ski predsednik grof Stiirgkh neki de- putaeiji, ki se je tozadevno obrnila naiij za pojasnilo. Lahi v Albaniji razsirjajo prav nioeno svojo politično agitaeijo. »Vossische Zeitung« pravi, da je njih namen izpodriniti avstrijski vpliv popolnoma na albanskih tleh. V Skadru izdaja ital'ijanska vlada tudi /e laški list »Taraboš«,'ki ie pisan tudi v albanykem ieziku. Z denarjem in pod- porami si pridobivaio Lahi tudi pripro- sto Ijudstvo, posebno še ker baje pod- pirajo na tihem nekega rnohamedan- skega plemiča kot bodočega albanske- ga kneza. Sicer rimski listi trdijo, da te vesti niso resnične, a ravno to skoro največ potrjuje njih istinitost. Na vsak način pa je potrebna proti laški pro- pagandi v Albaniji večja pozornost, ker drugače bo ta slavna Albanija prav na tihem postala - - laška provinca. Av?trijske delegacije. Dunajski listi poroLajo. da se bodo letos sestale delegacije.dvakrat in sievr ^ačetkom meseca lnar^a in drugič kon- LTin novembra tega leta . Avstrijski posIaniH v Petrogradu. Rivši avstrijski.poslanik v Petro- gradu grof Thurn se je dne 5. t. m. po- slovil pri carju in carici, nakar se od- pravi v domovinoß ; Bclgari in Turki hcčcjo postati zepet prijatelji, tako po- ročajo francoski lhti. Baje se vršijo že več časa pogajanja glede politične zve- ze med obema drzavama, koja zveza bi pomenila seveda novo dobo v politič- nem življenju na Baikanu. Bržkone bi bili najbolj prizadeti Orki, ki so že se- daj s Turcijo v prepirik Francoski bujkot proti Turčiji. Nekateri francoski listi poroeajo, da cbst(ija n'ied francoskimi političnimi krogi precej nagnjenja, da bi začela ^pnncija bojkot proti Turčiji: h'rajicozi ne posodijo Turčiji niti vinarja več, na- sprotno bi podpirali denarno srbsko in bolgarsko državo. Rumunski kralj cbolel. Rumunski kralj Karol je nevarno o- bolel na zapljučnici. Ker je kralj že v visokili letih, zna biti bolezen prav ne- \ arna. Rusija se pripravlja. Pred nekaj dnevi jc sklenil ruski ininisterski svet, da tie srne za dobo enega leta nobeii list objaviti nobene vejaske. vesti. Iz tega sklepajo politič- iii krogi. da namuava Rusija v tem !e- tu izdatno ponmcžiti arniado in vijuo mornarico, za kar je določila tudi o- gre-mue tisočuiilijouske svote. Albanski knez Wied je svoje potovaiTje v Albanijo za sedaj še odložil. Zdi se, da mu nie kaj \\<: diši tarn doli. četudi mu nekateri obe- tajo zlata nebesa. I^aje so nastali med albanskimi »aristokrati« budi spori, all naj bo prestohio inesto Prač ali Valona. Francoski predsednik Poincare obišče niskega caria. Francoski listi pi.ročajo. da !)<• predsednik francoske rep-ublike Poin- care obiskal tekom letošnjega poletja ruskega carja. To bo prvi politični o- bisk novega predsednika na ruskem dvoru. Z ozirom na tesne prijateljske zveze med Francozi in Rusi se bodo vr- šile povodom tega cbiska v Petrogra- du \ elike slavnosti. Darovi Za «$o 1 s k i Ho ni«; je došlo našemu upravništvu: Anton Zucchiatti, župan v Medani, 5. K. Srčna hvala! Domače in razne vesti. Sv. misijon na Gradu prl Mlrnu. — Preč. gg. lazaristi so imeli pri nas zad- nji teden svoj prvi misijon. Ljudstva je bilo na tisoče in vsa slavnost se je vr- sik1 veličastuo in vzvišeno, posebno sl* ker je zadnji dan imel pontitikalno sv. maso sain prevzN'iscni knezonadškof dr. Sedcj, ki je vodil tudi procesijo, ki se je pa i tuii mrzlega vremena vršila le v cerkvi. Naj bi Bog blagoslovil novo mi- sijoivsko delo! Č. gg. d^hovnike opozarlamo, da ima »Duhovsk'a Zveza« svoj redni ob- čni zbor v četrtek, dne 15. Januar ja 1914 ob 10. uri dopoldne v slovenskem A- Nadškofijski muze] ;., V Šorici. Pandanes so silrw materjalni črfsii dosti prevec. firc-z czjra na razne jeste-. tične in druge .duševne užitke se ves .«• vet |)üia in :ptliska.edino za vsakda- njim kruhom, vse .drugo ostane bolj v czadju^!Zatp>it?..U*di zanirnanie za stov-; stvo, za un;etr.cst, za muzeje; in raz- stüvc ix- veCini precej.::)rwijh3io. Tako bo tudi še rnarsikorau ne-znano, tla po- stda n^?a>,iuidškofi)y* mz kvo> Jasten zgodovinskc-umetniški nmzej, kjer ss- shranjuje in z.^]r,y, \>e, kar se da & dp- seči cerkvenih umetnin iz prejšnjih dob, ki so po večini narn »modernimee že tuje. ¦. i •. . Z dovoljenjem preč. knezonadšk. ordina.rijata sem imel priliko v lanskem letu prebiti par lepih popoidanskili ur v nadškofijskem muzeju, ki je nastanjen v novi stavbi v ulici Preossi. Vse raz- stavljene i)redmete je čedno in spretno uredil znani strokovnjak preč. gospod prelat Prexler. T k a n i n, t. j. mašriih plaščev, plu- vijal itd. je prav dosti. Nekatera dela la je precej v rabi. Tako čeden je plu- vijale iz uršulinskega samostana v O< ¦ rici, izdelan deloma v našivni tehniki. (Applikation.) Enako !epo delo je pju- vijalc iz Podmelca, izdelan v 18. stolet- ju. Po vfčini so vsi ti izdelki iz 18. sto- letja, iz prešnj,ih časov se je pač skoro vse poizgubilo. Eno najlepših, historic-: n^ silno- zanimivih star.ma^nj plA§ž iz 17. stoletja, ki je na- videzn.Q- silro skromen, a jc izdelan v stari arabski tehniki s trošivi (Hrei- rahttechnik). Tu mi ni-mcgoče dati po- drohnejšejjca pojasn'h» o tdiničnili nači- nih vezenja, a on.i- od če. gg. duhovni- kev, ki so Jani obiskoyali tcčaj za cerk- veqo! urru tnost, me. b,odo že razumcli. Brez slik.se-to. sploh ne da razumlii- vo rpis/ijü. Oo.tovo pn je omenieni plašč merl vsnni tckstilnimi predmeti nij najdragoccnejsi dokurreut ^rriškcg-i nadškofiiskeca muzeja. Ker sc vezenje po večini . ponavlja hrez pcscbn'h W- premernb, tudi ne hnn nmcnjal nci.ckilie posameznih predmetov te vrste. Nekateri stari k i p i in d r u g i r e- z b a r s k i p r e d m e t i so po svoii starosti in po svoji tehniki prav zani- zgodovino. Tako i.mamo iz cerkvice sv. Aliacija pri I:l-\eh lesen altarček iz !. 1618. S'laro delo, že precej poškodova- no, a zelo br^atf. izrezljano in celo po- zlačeno. Iz Mari'jine cerkvice v Vitov- liah imamo več kipov, morda prav do- mačcga dela. Spion je ta cerkvica v •zgedovinskem in umetniskem oziru sil- no zanimiva. F-rifirostost starejše dobe je pregnala tudi pri nas baročna umet- flost. ki- je bila nekaka pretiranost v iz-' ražanju bodisi veselja ali žalosti, ali tu- di cist'o zunanjih'rribtnentov. Tako so shrarijcne 'v mlizej'trbarocne vrata prej- yvlC vs,pU :}pske cdfVve, neka soha sv. Jan Nep., ki 'kc je nahajala prej v st !:-;.:: itd.-/ianä^w j^'tudi portal'biv- šc jezuitskci^teVkvc \ (mrici iz 17. sto- letja, kip svS.-' Ahacija iz1 PlaVij itd. Naibalj interesantna na je soha bičane- Xi\ Izveljčarja uKcce homo«, ki kaže ba- roi'iio .pretiranost tako jasno, da se zdi, da je umetnik segel že nekolikp preko unVctniskih »nej. Panes liam je ta način ižra/anja gotovö; jako tuj in nerazum- Ijiv, takrat pa je bila pretiranost mo- da. V to skupino naj |)ritegnem še re- liemo podobo, ki ima kot predmet tudi "" ni iiiiu ii« ovui Aiiarvc K'-'i^'^C UV7I/C, ki je svoj eas tudi pri nas bila precej v navadi n. pr. presbiterij-v stolni cerkvi, kapela sv. Hülia na gradu itd. Slikanih pod ob ima muzej že celo vrsto. Nekatere so sicer že iz novcjše dobe, vendar jih je mnogo, kL segnjo daleč nazaj, cß|o v 16; stoletje. Zanimiva je slika, ki kaže sv. liilarija in Tacjana, v ozadju se vidi goriški grad. Dalje yMimo Hagaro v puščavi, sv. Tri Kralje, iz 18. stoletja itd. Na sliki .-sv. Volbenka sc vidi >do- piso z Vipavskega v »Novem Casu« pi- san v tako robatem tonu, da ga ni zmozen noben pristen Vipavec. Zaprli so bivšega trgovca Angela Fornizzija, ki je svoj čas imel trgovino Pied škofijo. Nekai časa je bil po opu- stitvi trgovine v tujini, sedaj se je vrrnil da bi uredil svoje razniere. Policija pa ga je zaprla, ker ga ima na siimu radi goljufije. Poneverjenje na nabrežinski pošH št. 2. Na ppšti št. 2-'V*"Nal)režini je te dni poštni komisar dr^gafa iz Tr- sta dbgnal denarni priniaSjkljaj 6800 K. Prizadet je poštni načelnik tega urada Leopold Karr^jM/ ki je denar porabil za svoje drližinske potrebe, kakor pra- vi v svojö opravičbo. Prepeljan je bil v komenske sodne zapore. Oglas. C. kr. okrajno glavarstvo v Oorici razglasa: V smislu § 34 brambe- n-ih predpisov I. del se javno ogfaša, da so občinski scznami mladeuicev naboru obvez-nih \- lttiv 1914 in pristojnili v mesto (lorica razpoloženi na svoboden vpogled na niagistratu v (lorici. odde- lek IV;, Via Municipio 7, od pondeljka 12. januarja 1914 do vključno pondeljka 19. januarja 1914. Vsakdo, ki a) opazi, da je kaj izpuščeno ali nepravilno vpi- sano, iili b) lioee ugovarjati zoper pnxs- nje za dovolitev nabora izven pristoi- i>ega naborncga okraja ali za ugodnost v izpolnjevanju službene dolžnosti, sc vahi, da naznani to takoj c. kr. okraj- nemii glavarstvu v Oorici. " Radi poneverbe so zaprli nckega Travainija, ki jc bil denarničar pri zdravstveni komisiji v Orade/.u. Pri- manikljaia ie baje 20.000 K. Radi žaljenja Veličanstva je dobila K'metica Magdalena Makarovic iz Des- skelj tri rnesece strogega zapora. Prer-oved. C. kr. okrajno glavar- stv( v Oradišču je prepovedalo pobira- t; it! kopati- pesek v Sočini strugi pri o- beli mostoyih v Zdravščini in v Zagra- ju. Prepoved velin zi\ duljavo 10 niet- ^ lov na obe strati« od*omenjenih mo^tov. I Kat. slov. izobr. dmffvn v i#n«H^^ m. ioro »Jzgubljeni sin«, in sicer v dvo- iani g. Jetra Lutman. Na vsporedu so še druge jako lepe točke. Začetek ob 4. iiri popoludne. Zopet tatovi. Policija je zaprla dva godna ptička, ki sta si hotcla prisvojiti po nepošteni poti večje kose platna v trgovini Walländ v Oosposki ulici. Nova cesta v Gorici. Od trga sv. Antoiia pri »Zvezdi« bo kmalu urejena nova cesta do cerkve v Podturnu. Ta zveza bo posebno»za dolenje Vipavce priročna, ker bodo pri cerkvi sv. Ro- ka takoj šli naravnost v mesto na stol- ni trg.- Javna ura na po&tnem poslopju )e te dni vendar romala v popravo. Dol- go že niso bile njene notranje zadeve posebno v redu, zato je bilo res po- trebno, da so jo dali urarju za nekaj dni na kako malo operacijo. Na ome- njenem poslo|)ju, kjer ie naivečji pro met k obema kolodvoroma, ;c nujno potrebna dobro idoča in zanesljiva ura. . Vojaške godbe. 7. ozirom na razne vesti, da namerava armadno vrxlstvo odpraviti polkovne godbe in jib preu- strojiti v garnizijske godbe. izjavlia Mi- litäriscbe Rundschau, da so vse te vc- sti popolnoma ncutcneljene in so na- stale pomotoma c oriliki no\e uredit- \e plac godbenenii! mostvu. Dotične odredbe, ki so se izvedle že v decem- bru 1. 1912 povodom uvedbe dveletnc službe, imajo le namen dosedanje pol- kovne godbe vzdržati na dosedanji u- mctniški višini. Nesreča vsled rijastega žeblia. Neki Anton Oabrovec. doma iz Štefer- jana, se je na Novega leta dan zbodel ob rijast žebelj na desni nogi. Seveda se za to ni dosti brigal. a ker mu ie Cez par dni začela noga otekati, je pri- se! v nedeljo v (iorico k usniiljenim bratom. Zastrupljenje krvi pa je že ta- ko budo, da mu bodo morali odrezati nogo. Clovek res ni nikdar dovolj pre- viden! Naša mornarica. One 17. januvar- ia b(xlo spustili nač cetrti dreadnougth )>Szent Istvan« v reški ladjedelnici v morje. Novemu velikanu nase vojne mornarice bode kumovala nadvojvo- dinja Marija Terezija. Velikansk napredek v brezžičnem brzoiavu. Svet silno >napreduje in naš stari brzojav na ^drat« bo kmalu že po- tisnjen v kot. Znani iznajditelj Marconi je te dni poskusil svoj brezžični brzo- jav tudi na daljse proge in govoril ie iz Amerike na Irsko, v daljevi 3500 kin. Qovor je trajal cele pol ure in se je iz- vršil po»K)lnoma pravilno in natančno. Samomorilci na Dunaju v I. 1913. V preteklem letu je bilo na Oiiiiaju 1485 samomorov. Najmlaisi tell nesrecnikov je bis 7leten deček, ki se je vrgel skozi okiK), najstarejsi pa S8letna starka. Ta- ki pojavi gotovo niso znaki pestenega in krščanskega življenja. kakorsno bi moralo \ladati nied Ijudnii. Protektorat nad katol. del. dnstvi je blagovolil prevzeti dunajski nadskof dr. Piffl. Prej je bil protektor kat. del. društev pokojni kardinal (iruscba. Kratko veselje je užival neki tirol- ski kinetic, ki je v svoji liiši v iiekem skrivnem kotu naletel na šop starili bank'Qvcev po 5 goldinarjev. Cela svo- ta bi znašala 36.000 K in inož je veselo šel z denarjem v mesto. Toda tani so ga poučili, da ti bankovci že davno ni- majo več iiobene veljave, ker so že davno iz prometa. Pcvi^ana k?zen. P'orocali smo svoj ciw, da jc dobil neki inžener P'ajer, ko je sleparil pri zidanju trdnjav na juž- neiM. Tirolskein. dve leti in pol zapora. Na pritožbo državnega pravdništva sk' je vršila nova razprava. pri kateri i«p- bil Pajer obsojen n:i pet let težkc\..fečc3f Nsjmlajša nadvojvcd'nin. Nadvob? vodinja Cita, žena b( dočega nasöüPff prestolonaslednika. je povikv te dnf Iičerko. Krstili so io na inie Adelajda. /^«,„„_________•----- »«..,.-. ,-i-i.t/i VIV/ 1111.- va iiuodgnali 28 ovac in 1 kozo. Nemški skofje proti potratni modi Nemški škoije so izdali te dni skupen pastirski list v katerem svarijo občin- stvo pred raznimi potratnimi modami. Posebno vrže ženski svet dosti denar- j[i brez prave polrebe za razne mo- derne, a čisto nepraktične stvari, ki za par meseeev niso več za rabo. Tudi za naše kraje veljajo tozadevni nauki v Velika eksplozija, ki je nastala na Dunajy v tovarni za kinematografske filme, je zahtevala štiri človeske žrtve in sicer štiri dekleta v starosti IS do 24 ' let. Odgovorni voditelj podjetja, nekov Francoz, ie bil aretiran in izročen sod- niji. Dijamant, ki ne najde kupca. Listi poročajo o nekcm Angležu. ki je v iuž- ni Afriki našel prav lep in velik dija- mant. Ves srcčen se je mož podal v London, kjer je hotel svoj zaklad s]>ra- viti v denar. toda to se mu ni nikakor posrečilo. Vsi zlatarji pravijo. da je ka- men predrag in ne rnorejo dati toliko premoženja zia en sam dijamant. ki hi ga potem seveda tudi težko prodali. Telefonsko žico so pokradii nezna1-- ni zlikovci v noei in. t. m. med Neun- '•¦ kirchenotn in Dunajskim Novim me- stom. Promet ie bil pretrgan od polnoči do jutra. Žice je bilo okoli 600 kilogra- mov \- vrednosti 1500 kron. Tatovi so morali imcti s seboj precej velikih voz, da so spravili vso žico tako bitro na skr ito. Strahovita zima na Nemskeai. — Iz cele Nemčije poročajo o silnih in ne- navadnih metezih in viliarjih. ki so vla- dali te dni. V Berolinu ie padlo toliko snega, da so ustavili skoro ves promet in le tupatam se upa kak voz izpod lo- pe. Električni tramvaj ne vozi. Zraču- nili so. da je v berolinskem mestu pad- lo štiri milijone kubicnib metrov snega. Okoii 70f:0 delavcev kida neprenehoma, f1., napra\i pot vsaj za silo. Takega sne- ga še ne pomnijo v Berolinu. Silna zima na Španskem. Na $pan- skem ie letos .ukljub izvrstni južni legi strahovita zima. \' glavnem mestu Ma- dridu so te dni nasli neko mater zmrt- lo s štirimi enako mrtvimi otročiči. Stepli so se hrvaski cjelavci na Sol- nograškein. Ko jih je orožnik hotel po- miriti, je zadel enega z bajonetom v ro- ko ter mu prerezal gla\mo žilo. Nesreč- ni Hrvat ie na mestu padel mrtev na tla. Češka varčnost. Uloge čeških lira- nilnic so poskočile tekom 1. 1913 ukljub krizi in pomanjkanja denarja za 88 ini- lijonov kron. Skupno znašajo vloge če- skih hranilnie sedaj okroglo svoto 1311 milijonov kron. kar ie na vsak načln lepo prenioženje. Kcze na Dunaju. Na nunaju se ie pojavi! en slučaj crnih koz. ki so zelo nalezljive. Cepljenje se je naročilo v seh prizadetih okrajih. Bebelova zapu^čina. Znani vodi- telj ueniskih socialnih demokratov. Av- gust Bcbel. ki ie baje živel samo za stranko in ni imel drugega kot žrtve, je zapustil lepo premoženjc. ki znaša več kot en milijon kron. Oedici dobijo en milijon, strankj soc. demokratov je pa zapustil 30.000 K. O posebni rev- sčini tedai ni niogoce govoriti. 24 dijakov je obgrizel büzo \ ilne na Ruskem neki od steklega psa objedeni deček. Vseli 24 fantov so prepeljali v Pastenrie\' zavod v Vilni. Novi zrakoplcvi na Angleškem. -¦¦ Angleska vlada, ki lioče biti v oro/.ju pt>\sod prva, je imročiTa na Franco- skein 150 novili povtxinjih zrakoplovov xa .anglp^ko artnado. Cena bakru je padla kakor |k>io- l:čajo trgovski listi. Morda bode tudi cc- rict hotlarskih izdelkov vsled tega neko- litoj^ odjenjala. Polet iz Pariza v Bukarest Listi porocaio, drV naineravajo franebski in rumunskc. aviatiki napraviti večii tek- ;c-r uu runza uo nuKareSta. Povečaiiie trancoske mornarice v Srcdo/.emskem niorju vzbuja že ta- ko in tako polititno pozornost. Sedaj it francoski ministerski svet v izrcdni seji dbločil Se 145 milijonov frankov v pomorske naniene in razun tega priplu ¦ )e tiidi del sevcrne francoske mornarice v sredozetnske vode. Nemški denar na Turškem. Kcr so Turki sprejeli nemške čast- nikc kot svoje inštruktorje v armado, so Rusi delali mi to. da Francozi ne dajo več Turkom posojila. Kakor se do- znajc. bodo sedaj posodile ncmške ban- ke Turčiji 200 milijonov frankov. da re- ft jo turJske finance pogina. Koiiko IJudi ie pobrala kolera v balkanski vojski? Kakor poročajo naj- noveiši izkazi je pobrala kolera tekom balkanske vojne okoli 80.000 oseb. Naj- več jih ie pomorila med Turki (M..W>), nied Bolgari 12.000 in med Srbi 4700 oseb. Turški vojakl v Trstu. Ves oddelek turških voiakov, ki ie hotel pod vodstvom nekaterili častni- "kov stopiti v Yaloni na suho in začeti z Albanijo novo vojsko, je bil razoro- žen in prepeljan v Trst. Turške vojake bodo spravili poteni na drugi ladji zo- pet nazaj na Turško. Ali bodo s tem ne- niiri v Albaniji manjši ali ne, to je seve- da dmgo vprašanje. Zahvala. Zavsc v toliki meri izkazano so- Cutje o prebritkj izgubi blagcga strica precast, nospoda Jos. furlani, dijamantnomašnika, kakor tudi za mnoKoštevilno spremstvo uuijkega k večneinu počitku izrekam čast. duliovšcini, veleeenjjenim sorcxl- nikoin, prijateljem \r\ vdeležencem sploh najiskrenejšo zahvalo. Posebej me ve/.e dolžnost se zahvaliti č. g. Ba- labcn, župnemu upraviteliu v Villi Vi- centini za tolažbe blagopokojniku v po- slednjib dncvih, slavnemu oskrbništvu Racioclii za podarjeni venec in za spremstK'o. g. Andr. Lutman, ži^panu v $t. Andrež.u, za vreditev pogreba in slavnemu stareftnstvu za spremstvo. \' ^t. Andrežu, dne 10. januarja 1914. Za sorodnike: Leopold Furlanl nečak. Zdravnik dr. J. Bačer orfiinira v ulici Tre Re št 9 v GORICI. NajholJHl <'ešk1|dob»viil vir! Perjeiablailne po lelo nizklh cenah. 1 kg razeepljenega rivegn porja 2 K: boliŠP vrste 2 K 40 v : p lubelo najboljäe K- 80 v: Čisto belo 4 K; belo, puh 5 K 10 v: 1 kg najfinejše bolo razcrplj(Mio 6 K 40 v, 8 K ; 1 kg puh-perja, iivo K6. 7; bolo fino 10 K: i ajfinejše prsno J2 K. Pošiljatev 5 kg, poStnin« prosto. kgotovljena posteljna oprava iz gosU'ga. nieče(?a, plavv^a. bolcga ali rumen- t^stesa naukiiiga: 1 rrini'a • olpa 180 cm. Si- roka 120 cm ter 2 blaiini vsaka po 80 cm dolga ttir 60 cm široka s finim, tr^žnim puhom K 16 8 pol-puhom K 20. s finin. ptihom I. vrste K 24; posamozne pernico 10 K, 12 K. 14 K, 16 K ; blazine za pcd glavo K 3. K 3 50. K 4. Per- nice 200 cm dolge in 140 cm široke K 13, K 14-70, K 17 80 in K 21. Pernuti madraci iz mo<5- nega križastt»sa Gradlna 189 cm dolgi irt 116 cm široki K 1250 in H 80. Karpošiljii se proti povz< tju, m sicer od K 12 pnštnint' prosto Neugajajoče so zamenja ali pa so vzanic nazaj t»>r so vriK» denar. Coniki za- stonj in poštnine prosto. 5. Benisch, Deschenita it. QQ2, Češko Priporoča se, pod no vim vodstvom^ na novo iirejen! hotel »PH Zlatem Je^ lemici. Istotam se sprcjeniajo abonenti po- (Jogovoru po zelo ugodnili cenah. I Jllllllgfl Äslejiui ccmentri \ 'skriljevecfirmit jeumeten kamen najboljse vrjste FIRMITDVE TDVARMEzadrzoz WEI//ENBACHQ&TRIE/TINGI yPODNJE AV^TRIJ^KO GTXS ZA/TOPyTVtl IN 2ALOCAP G.GREGORIČ GQRICAozkaulka/ti jjiiiska krilna fir podrgica v Gorici Centra'a Ljubljana. }HH)ru/Dice : Ce, Celovec. Sarajevo. Solit Trst. .»'»"4o. il: Je Kathrelnerjeva. *m