786. štev. V Ljubljani, ponedeljek dne 23. februarja 1914. Leto 111. Posamezna štev. »Dneva" stane 6 vin.; ravno toliko pcsamezna številka »Bodeče Neže". £ V„DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in paznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike Dan" s prilogo dostavljan na dom celo-‘>0 K mesečno 1‘70 K; brez priloge celo- v _ -41T' f\ TZ rr« _• ... v stane letno letno 20 K, niese«-« • -v- ,.UUgV letno 18 K, mesečno 1 oO lt. Za zunanje naročnike "stanc .,Dan“ s prilogo eeloletno 22 K, četrtletno . 5'50 K, mesečno 1'00 K. — Naročnina sc pošilja ■ ... upravnistvu. ' Telefon številka 118. ::: Posamezsia stev. „Diieva“ stane 6 vin.; ravno £ toliko posamezna številka »Bodeče Neže". Jr Uredništvo in upravništvo: ‘Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6: f t. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“.’ Dopisi se pošil jajo uredništvu. Nefrankirana pisma * se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtniee, poslana in-zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-* ::: pust. — Za odgovor jo priložiti znamko. :::■ ::: Odgovorni urednik Radivoj Koreno. ::: s:: Last iu tisk »Učiteljske Tiskarne". . mHGB ■'•"■'T ■ *■* INTERPELACIJA poslanca Adolfa Ribnikarja in tovarišev na Njega 'ekscelenco barona Sehwarza v zadevi konfiskacije Članka o c. kr. železniškem ravnateljstvi! v Trstu. V Ljubljani izhajajoči dnevnik »Dan« je prinesel v svoji št. 776 dne 13. februarja 1914 naslednji članek: C. kr. žel. ravnateljstvo v Trstu. Trst, 5. Svečana 1914. Da od c. kr. železniškega ravnateljstva v T rstu Slovenci nimamo sploh nič dobrega pričakovati, o tein med nami že ni več nobenega dvo--mu. Zdi se, da sc je slovenska javnost že nekako privadila misli, da c. kr. žel. ravnateljsvo v Trstu, ravnateljstvo torej, čegar delokrog se razteza izključno po jugoslovanskem ozemlju sploh nič družega biti ne nore nego toplo gnezdo zagrizenih teniških agitatorjev. Imamo sicer /sc polno inteligenčnega proletariati, vse polno gimnazijskih in reale-■uh abiturijentov, tudi vse polno akademikov, ki čakajo na mesta mnogokrat po cela leta, pa jih ne morejo dobiti, ker jim ta mesta na naših lastnih tleh odjedajo — Nemci. Kaj čete. Netiici so pri nas, kar se državnih služb tiče, pravi »beati possi-dentes«, zakaj se torej ne bi v kar najizdatucjši meri posluževali ugodnosti, ki jim jili v toli obilni meri daje njihov položaj, zakaj bi nastavljali Slovence, ko pa lahko neovirano nastavljajo svoje ljubljence. Kdo jili pa sploh moti pri tem? Slovensko časopisje? Da, le priznajmo — čast komur čast — slovensko časopisje v tem pogledu pač stori, kar mu je storiti mogoče. Toda kaj pomaga, ko le pa klic tega časopisja prav močno podoben - - »glasu vpijočega v pu-^a koga naj to časopisje vpliva? Na vlado? Bože mili, vlada se ne zmeui za vse to! . Dokažite vladi še tako jasno, da sloni ves fa sistem napačno, nič ne pomaga. Zakaj nikdar ne smemo pozabiti, da živimo v — Avstriji. Zakoni se ustvarjajo menda samo za to. da jih ministri in njim podrejeni organi lahko — kršijo. Sedanji (ustični minister Hochenburger je svoj čas v parlamentu dejal, da spadajo ministri, ki kršijo zakon, — na poulične laterne! Kaj bi bilo, če bi si kdaj ponižni podaniki osvojili to svoječasno naziranje ekscelence I1o-ehenburgerja?... Na koga naj torej časopisje vpliva? Na ljudstvo? No, kolikor je mislečega ljudstva, ki nima deske pred očmi, si je že davno ustvarilo svojo sodbo o tistih, ki nam jih je nemila usoda naklonila za naše gospodarje. In če bi živeli v časih, ko sc je politično dejstvovanje tega ljudstva vršilo v znamenju grabelj in motik, bi ta sodba gotovo prihajala do primernega izraza. Toda ti »farbarski« časi so za nami, danes si ljudstvo »z uma svitlim mečem«, kakor pravimo, kroji svoje pravice. Živimo v času koštitucije, ki »delujejo« v imenu ljudstva od njega izvoljeni — poslanci. In kako ti »delujejo«. Difficile est satvram non seribere. Ponosna S. L. S. je takorekoč politič. predstavnija slovenskega naroda. Ali bi bila mogoča vsa ta poniževanja, ki jih prenašamo dan na dan, če bi sc ta mogočna stranka zavedala svojih dolžnosti, ki jih ima do naroda? Brez strankarsko - političnih predsodkov lahko trdimo, da v narodnem oziru od dne do dne nazadujemo, odkar v našem javnem življenju skoraj izključno odločuje S. L. S. bc nikoli niso Nemci s tako cinično brezobzirnostjo nastopali pri nas, kakor ravno v zadnjih časih. Germanizacija napreduje na vsej črti, najhujše pa je v tem pogledu še pri železniški upravi. Rekli smo, da se je naša javnost očividno že nekako privadila misli, da pri železnici ne more drugače biti nego da se zadovoljimo s skromnimi drobtinami, ki odpadajo od bogato obložene nemške mize. Ampak to, kar sc v zadnjem času uganja, presega že vse meje, to je že naravnost provokacija. Škandal se vrsti za škandalom, časopisje kriči in žigosa te razmere, toda kaj se brigajo naši merodajni politični činitclji za to. Če izvzamemo dr. Rybafa in dr. Ravniharja, ki se pač trudita, kolikor moreta — sama pač žal nc moreta mnogo opraviti — moramo reči, da je slovenska delegacija na Dunaju naravnost pasivna proti tem razmeram. Ob priliki goriškega shoda je j bila takorekoč vsa javnost po koncu ! in enodušho zahtevala, da se napravi zlasti škandaloznim razmeram na go-riškem drž. Kolodvoru konec. Dolžnost slovenskih poslancev brez razlike strankarske prfpadllOSti bi bila, da bi bili na kompetentnem mestu složno nastopili in zahtevali takojšnjo remeduro. »Zveza jugoslovanskih železnzičarjev« je tudi vsem slovenskim poslancem poslala goriške resolucije, ter jih naprosila, da zastavijo ves svoj vpliv, da se sramotni NVieserjev zistem takoj odpravi. No, poslancem S. L. S. predvsem gorišketnu poslancu Fonu se je zdelo primerno, da so složni nastopi v tej zadevi onemogočili, samo da bi to važno vprašanje, ki ne tangira samo materielnih interesov slovenskih železničarjev, temveč zadeva naravnost našo narodno čast, lahko izrabili za svoje malenkostne strankarske interese. Z. J. Ž. je nepolitična organizacija in sc v strankarsko-politične boje načeloma ne vmešava, Predpustno veselje v Ljubljani. toda to postopanje poslancev S. L. S. je bilo tako., da ga jc glasilo »Zveze jugoslovanskih železničarjev« moralo javno in odkrito ožigosati. Da so gospodje na to molčali samo dokazuje, da se sami čutijo krive. Vzpričo take lahkomiselnosti — da se milo izrazimo — poslancev S. L. S. je pač povsem razumljivo, da postaja nemška gospoda pri želez, upravi in da postaja zlasti zloglasni Wieser od dne do dne obiastnejsi. Ti ljudje so danes prepričani, da jim jc na naših tleli že vse dovoljeno in da se smejo iz Slovencev že kar naravnost norca delati. Ne samo, da VViescr ni šel — (med Nemci ali med kakim drugim narodom, ki drži kaj na svojo čast, bi tak človek niti 24 ur ne bil mogoč!) — temveč še veliko trdnejšega sc danes čuti. Če čovek zasleduje, kaj počenja nemška gospoda pri žel. ravnateljstvu v Trstu v Hudujem čusu, potem j/iora nehote dobiti vtis, da nas hoče ta nemška gospoda prav prepričati, da nobena nesramnost ni prevelika, da jo ne bi smeli zagrešiti nad nami. Naj navedemo v ilustracijo samo nekaj konkretnih slučajev: Slovenska železničarja Smrekar in Lahajnar v Gorici sta bila obdolžena tatvine. Bila sta na NVieserjev predlog takoj odpuščena. Stvar je prišla pred sodišče, kjer pa sta bila obadva obtoženca — oproščena in sicer celo na predlog drž. pravd-ništva samega. Llovek, ki ne pozna MViescrja in tistih, ki ga ščitijo bi mislil: Dobro sedaj, ko je njuna nedolžnost dokazana jima bo železnica krivico popravila ter ju postavila nazaj na tisti mesti, kjer sta bila prej. Kaj Šc. Ker sc je pred sodiščem dokazala, da sta bila po krivem obdol- žena in torej tudi po krivici odpuščena od službe, pa jima je ravnateljstvo odpust milostno izpremenllo v — odpoved!... Bila sta na pritisk »Zveze jugoslovanskih železničarjev« po precejšnjem časti pač sprejeta zopet k železnici, toda kot navadna delavca, ki nimata nobene pravice več do provizljskega sklada. __ obema je na ta način eksistenca takorekoč minirana. Vzemimo sedaj nasprotni slučaj: Nemška uslužbenca Haschbergcr in Resman (eden je pisarniški pomočnik, drugi pa sprevodnik) sta dobila po šest tednov težke ječe radi — lovske tatvine. Odpuščena sta bila samo formalno, tako radi lepšega, ker popolnoma prezreti predpisov tudi ravnateljstvo ne more. Flaschberger in Resman Sta uUprar vila nato takozvanl »Majestatsge-stich«, da se jima kazen odpusti,-da se na la način obadva .štajerska Nemca vzpostavita zopet v svoje prejšnje pravice. Kakor se med go-riškhni uslužbenci govori, je Wleser te prošnje najtopleje priporočil In s (»tedensko ječo kaznovanima tatovoma izpostavil kar najlepšo sve-dočbo. Istočasno je \Vieser izposloval, da jih je smel do definitivne rešitve njune zadeve namestiti kot provizorična delavca: najbrž ga jc skrbelo, da ta dva Nemca ne bi zapadla — bedi? Zakaj se Wicser in za kaj se na njegovo priganjanje — mimogrede bodi omenjeno, da je Wieser v tej zadevi opetovano tekel na ravnateljstvo osebno intervenirat in da je enkrat za njiju interveniral celo pri ministrstvu — ravnateljstvo toli poteguje za ta dva nemška uslužbenca? Morda iz plemenitosti in človeškega usmiljenja? Bali, kdo sc ne bi smejal! Taka čuvstva boste pač zaman iskali pri tej gospodi, ki ie že toliko in toliko slovenskih družin pognala v — bedo in ncsrečo; Ne troperesna deteljica Galamboš-See-mann-Wieser hoče biti odkrita, ter nam dopovedati, da so v očeh c. kr. žel. uprave tudi nemški ljudje boljši in več vredni od poštenega slovenskega železničarja! Ali si moremo sploh misliti bolj cinične odkritosrč« nosti? Nadaljujmo: Asistentu K. zmanjka v blagaim 48 K. recf in piši osemintrideset kron Kd6r je imel kdaj z blagajnami opraviti. ve, da se to lahko zgodi brez poneverbe. Kolikokrat morajo uradniki pri blaganjah ob koncu meseca doplačevati, ker se jim ne vjemajo računi. K. pa najbrž ni mogel mo-mentalno primanjkljaja doplačati, zato je bil brez pardona/— odpuščen. •—Nasprotni slučaj: Uradnik Dou- schan je poneveril — 2000 K reči in, piši dvatisoč kron. temu se ni zgodilo nič. Ne samo. da ni bil odpuščen. niti premeščen ni bil. — Zakaj se ni postopalo v obeh slučajih enako? Vzrok jc čisto primitiven. K. ie Slovenec. D. pa je Nemec, oziroma neinčur! In ta razlika pri c. kr, žel. upravi popolnoma zadostuje tudi za različno postopanje. .Poglejmo naprej: Slovenski nad-sprevodnik Sterle ni pravočasno zapazil nekega pogreška pri vlaku. Zato so ga takoj odtegnili od^ vozne službe, ga vtaknili v skladišče ter mu naprtili disciplinarno preiskavo, ki je trajala nad pol leta. Nasprotni slučaj: Goriški postajenačelnik Wic-ser bi bil š svoio lahkomiselnostjo in nesposobnostjo povzročil na go-rišk. kolovdoru kmalu karambol; samo nekemu prožnemu čuvaju se LISTEK, M. ZEVAKO! Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Alisin glas |e trepetal še bolj in zvenel še bolj zamolklo, kakor da se te trudoma oblikujejo besede na njenih listnicah. »Mesec dni kasneje,« je nadaljevala tako tiho, da jo je menih komaj slišal, »sem bila ljubica onega uiemiLa...« bi ganU-Pa *e pra^a* menih. ne da čti? zaj; pleča so ji drgetala. »Rogate se mi,« ie zamrmrala. Naj bo tudi to! Rogate se, a poslušajte: tega plemiča nisem ljubila!« Zdaj ie streslo meniha do dna duše. Zadržal jc vzdihljaj; toda napeti čuti obupanega dekleta so prestregli stresljaj in vzdih, kakor rahlo je bilo oboje na zunaj. »Nisem ga ljubila,« ie nadaljevala z gorkim glasom. »In vendar niso videle moje oči dotlej nikoli boli blestečega kavalirja. Bilo mu jc malo nad osemnajst let; cvet prikupljivo-sti se je zdel očesu. Njegov ponos, žlahtnost njegovih šeg, njegova brezumna hrabrost, vse to je pričalo o njem, da ie bitje, ustvarjeno za ljubezen... in jaz ga nisem ljubila!« »Pa oh?« jc vprašal menih zamolklo. »On!... Ljubil me je in oboževal ... mislim vsai. da je bilo tako. A naj bo kakorkoli, prečastiti oče. leto dni potem, ko sem prejela od kraljice ukaz, ki sem vam ga omenila, sem postala mati... Otrok je zagledal luč sveta v hišici v ulici Ilaš, ki mi io ie bila podarila kraljica. To rojstvo je ostalo tajno... oče je odnesel novorojenca...« Novo ihtenje je prekinilo Aliso. »Razumem,« je rekel menih škripale z zobmi. »V vašem srcu je pognalo krasno materinsko čuvstvo, gloda vas kes in radi bi izvedeli, kaj ie z otrokom ... To vašo radovednost potolažim lahko ... vidim ga vsak dan!« »Otrok torej ni mrtev!...« jc zaječala Alisa in sc zvila v grozi. »Torej ste me nalagali! Govorite! Govorite vendar! Drugače začnem kričati, da spravim na noge vso okolico! Izročim vas javnemu škandalu!« »Tiho!« je škrtnil Panigarola. »Molčite, akc nočete, da vas osta-vim za vedno!« »Nc, ne!... Milost! Imejte usmiljenje z mano!« »Bog je dovolil, da ostane dete živo. Morda ie hotel skovati iz njega orodje svojega pravičnega srda!... Markiz, oče njegov, tisti sijajni in naivni plemič, ga je odnesel, kakor pravite; zaupal ga je dojilji in mu dal ime ...« »Katero?« ie dahnila Alisa. »Tisto, ki ga je nosil sam. Otroku je ime Jakob Klemen...« »Kje je?... Kje ga imate?...« je hropla mati. »Vzgajajo ga v nekem pariškem samostanu... Rekel sem vanr. otrok Gospodov je... in morda si ga hrani Gospod za velika dejanja. Ali je to ono. kar ste hoteli vedeti?« je nadaljeval menih z gorečo radovednostjo. »Ali ie to kesanie. ki vas ie vrglo pred mano na kolena? Vidite, da imam še vedno usmiljenje z vami, ker vam povem resnico! Zdaj veste, da se zločin ni zgodil in da otroku ni bilo tr^ba umreti! Alisa jc molčala, vsa poražena. In ta njen molk je bil morda strašnejši. nego jc slutil izpovednik. Morda je izpraševala Alisa de Luks svoje srce v tej minuti, ko je izvedela, da ji živi sin, ki ga ie imela za mrtvega, in morda je našla v svojem srcu namesto materinske radosti le novo grozo! Menili pa je nadaljeval s trpkim glasom, kakor raztrganim po silnem razburjenju, ki se ie dvigalo v njem — nadaljeval brez pretvare. ki si jo je bil nadel v početku, in govoreč zopet kot mož: »Hoteli ste govoriti z mano, Alisa! Dobro, poslušajte zdaj vi meno! Prišli ste kalit pokoj, ki je že odeval moje bedno srce... razdražili ste iznova vso bridkost, vso žalost in ves obup, ki se dviga zdaj zopet na površino moje duše... Ah, mislili ste, da le otrok mrtev! Morebiti ste se skesali in me hoteli prosit odveze za nestorjem greh...« Ne videč obupanega odkimavati ja Alise. ie nadaljeval: »Ali ste se vpraševali kdaj. čemu jc bil zasnovan ta zločin? Povejte, ali ste zaslužili katerikrat globlje vzroke mojega vedenja proti vam? Ali ste poizkusili izvedeti, zakaj sem se vrgel v vrtinec veselic in se spustil v pekel razuzdanih orgij — zakaj sem planil naposled v ta prepad brez dna. si mu ie ime samostan?...« »Klemen!« je leknilo dekle, »nc le, da sem se vpraševala — vedela sem skoraj takoj! In ravno to me le spravilo pred vas na kolena! Zaradi vašega maščevanja prihajam nocoj, prosit vas. da prestanite z njim! Ah, verjemite mi. kaznovana sem .dovolj! Zadosti sem trpela!« Menih se ie zdrznil. »No. govorite!« je zarenčal. »Povejte mi, kaj ste izvedeli... Povejte mi predvsem izvir zločina, ako hočete, da izmerim zlo in odmerim pokoro-!« S pretrganim, jedva slišnim glasom le začela Alisa de Luks: Kraljica ie menila, da si išče Monmoransijcva stranka zaveznikov v Italiji. Vedela jc, da ste potovali preko Verone. Mantove, Parme in Benetk. Videli so vas govoriti s Francem, maršalom Monmoransij-skim... Kraljica ie hotela imeti dokaz o tej zaroti, in zato sem morala postati vaša ljubica. To je izvor zfo-ična.« »Da!« ie rekel menih. »Zdaj prs de na vrsto zločin sam. Povejte vse!« , „ »Neko noč, ko ste ležali v globokem snu. upehani po mojih objemih... oh. Klemen, ne silite me v tolikšo osramočenie!...« »Tudi osramočenie je pokora,« je dejal menih osorno. »Govorite I« »Torej,« je jecljala nesrečnica, »okoristila sem se z vašim spanlem, da...« Umolknila ie. tresoča se po vseh ,"‘ih- ■ ' (Dalle.l je imel zahvaliti, tla sc ni zgodila najhuisa nesreča. Slovenski uradnik bi bil na njegovem mestu najbrž jspoden iz službe. VVieserju se ni zgodilo nič. Pač, pro forma je dobil 23. decembra 1.1. po strogo zaupnem prczidialnem aktu Št. 148 »strog ukor«, tako kakšno veljavo ie imel ta ukor. izhaja že iz tega. da ie Wie-ser takoi drugi dan nato — ral do definitivnega inšpektorja. (Mimogrede bodi omenjeno, da so istočasno prctezirali slovensk. inšpektorja Goloba, ki bi bil. ker ima ista leta. kot vesten uradnik pac vsaj toliko prednost avanziranja. kakor nesposobni in zanikarni Wieser. Tržaško ravnateljstvo je hotelo Wieserjevo polomiiado kar lepo za-tušati. Zgodilo pa se ie. da se ie zadeva naznanila c. kr. generalni inšpekciji avstrijskih železnic na Dunaju. ki ie zahtevala ponovno preiskavo. No, preiskava je že v takih rokah — vodita io v imenu trž. ravnateljstva nemška nacionalna in Wieserieva intimusa Brevinann in Bierhandl — da lahko glavo stavimo. da sc Wieserju prav nič ne bo zgodilo. Mož je kratkomalo imun. in naj potem Slovence zaničuje ali pa v službi zagreša največje lahkomiselnosti. To ie samo nekaj cvetk, ki zadostno osvetljujejo »objektivni« (re-cte koruptni) zistem pri c. kr. železniški upravi. Prav značilno za brezobraznost nemške gospode na c. kr. žel. rav-natelistvu ie dejstvo, da moralo slovenski uslužbenci svoje izpite polagati zopet v nemškem jeziku, dasi se je svojčas slovensk. poslancem obljubilo. da bodo slovenski uslužbenci lahko v slovenskem jeziku delali izkušnje. Slovenske uslužbence se danes radi »pomanikllivega znanja nemščine« ali vrže. ali pa sploh k izkušnjam ne pripusti. — Postajni mojster Pečnik v Podnartu ni prestal izkušnje radi »pomanjkljivega znanja nemščine«. Provizorična pre-mikača Morel in Kovačič v Trstu sploh nista bila pripuščena k izkušnjam. ker prvi baje premalo, drugi pa menda nič nemškega ne zna. Morela pri preizkušnji sploh uiso druzega izpraševali, nego njegovo znanje nemščine. Ce bo šlo tako naprej bomo menda prišli tako daleč, da bo železniška uprava službene inštrukcije kratkomalo nadomestila z — nemško gramatiko. — Človeku z normalnimi možgani se mora nad vse čudno zdeti, kal ima služba pre-mikača sploh z nemščino opraviti. No. C. kr. žel. uprava skrbi pač za komodnost različnih nemških »predpostavljenih«. Id se s podrejenim osoblem sploh ne bi mogli sporazumevati. ako slovenski čuvali, slovenski premikači itd. ne bi znali — nemško!! Ima pač čudne pojme in manire ta nemška gospoda pri c. kr. žel. upravi. Od nemškega uradnika, ki službuje med Italijani, se zahteva znanje italijanščine, nemški uradnik, ki išče svoj kruh recimo med Cehi ali Poljaki, mora brezdvomno znati češko, oziroma poljsko, ako hoče izvrševati svoio službo ter se sporazumeti z ljudstvom in podrejenim mu osobjem. Samo pri nas na Slovenskem ie narobe svet: Ubogi slovenski delavec, ki služi morda bore 3 K na dan. se mora učiti nemško — mora torei kot prlprost delavec znati nalmanl dva iezika — samo da ca naduti nemški uradnik lahko ko-modno v svoiem jeziku komandira in eventuelno tudi osule. In menda se bo na zadnje tudi od slovenskega prebivalstva zahtevajo znanje nem-■ iib« mm mm smmmmmm mm ■ ščine, samo da bodo importirani nemški uradniki njegovim lastnim sinovom tem lažje odjedali kruh iz pred ust. Pri nas ie pač vse mogoče. Podali smo samo nekai značilnih vzgledov o razmerah pri drž. železnici. v kolikor spada v področje c. kr. žel. ravnateljstva v Trstu. Teh par vzgledov zadostuje, da človek spozna vso krivičnost nemškega zl-steuia pri c. kr. žel. upravi. Kako sramotne in impertinentno poniževalne so te razmere za nas! In da slovenska javnost spozna tudi mnenje dunajske vlade napram nam. naj na večno sramoto konstatiramo, da ie naizanesliiveišl zaščitnik tega zi-stema. ki spravila slovenskega delavca in slovenskega inteligenta ob kruh, ki žali našo narodno čast. — sedanji železniški minister ekscelenca Forstner. oni. isti minister, ki si kaj rad nadeva krinko objektivnosti in ki ie lansko leto v Komotovu na Češkem sam izrekel načelo: »da se je prpi nastavljanju železniških uradnikov in uslužbencev na vsak način treba ozirati na narodnost domačega prebivalstva...« Še noben minister menda še ni tako zatajil svoja lastna načela kakor dosedan. železniški minister, ekscelenca Forstner. Razmere pri državni železnici kričijo do neba. Ali naj to še nadalje mirno in »potrpežljivo prenašamo? Ne. tem razmeram mora biti konec, treba iim ie napovedati brezobziren boj! V kratkem se. bo vršil v Trstu protesten shod. ki bo železniš. upravi na nedvom. način napovedal, kar ji gre. Dobro bo. če se skličejo slični protestni shodi tudi v Ljubljani, v Gorici in sploh po vseh večjih krajih na Slovenskem. Nujno potrebno je, da se sramotni zistem na držav, železnicah temeljito in vsestransko razkrinka: treba pa ie tudi. da se slovenske mase zrevolucionira in vladi ad oculos demonstrira, da tisti. ki seje veter, žanje vihar ...« Apeliramo pa pri tej priliki tudi na slovenske poslance, zlasti na poslance S. L. S.: Ne pozabite, da vas je narod Izvolil zato, da branite^ njegove Interese in njegovo čast! Če se tic motimo, napovedujete vladi boj. Poglejte enkrat prav temeljito v Av-gijev hlev Galamboš-Seetnannovega pašalika. Izčistite hlev in napravite red! Branite našo čast in dopovejte c. kr. ministrom, da s tem. da je naš narod ponižen in lojalen do kosti, ta narod še ne zaslužuje — vsakdanjih brc... Iz članka le razvidno, da ne vsebule ničesar protipostavneRa, pač pa da brezobzirno biča funkci-jonarje c. kr. drž. oblasti, ki uganjalo na slovenskem ozemliu nad slovenskimi uslužbenci nečuvene krivice in jih preganjajo in zatirajo radi njihove pripadnosti k slovenskemu narodu. C. kr. državno pravdništvo ie članek konfiskovalo samo zato. da bi resnica ne prišla v javnost in da bi se prikrile škandalozne razmere pri c. kr. železniškem ravnateljstvu v Trstu. Vsled tega dovoljujejo si podpisani Njega ekscelenco vprašati: 1.) Ali hoče ukreniti vse potrebno. da c. kr. državno pravdništvo v Ljubljani s krivičnimi in po zakonu neutemeljen, konfiskacijami ne bo prikrivalo resnice samo zato, ker iste niso po godu visokim državnim funkcijonarjem? Ljubljana. 19. februarja 1914. Goriški deželni zbor. Gorica. 21. febr. 1914. Včerajšnja seja je bila napovedana za 4. uro. pričela se je ob pol petih. Poslanca Locatelli in Pinausig sta manjkala. Zborovanje ie bilo topot bolj živahno, kakor so bila dosedanja. Posl. Rojc povzroča mnogo zabave. Nekoliko več vehementen in čuvstven pa je tu in tam poslanec Furlani. Prvi se je oglasil podpredsednik dr. Franko z vprašanjem na predsednika. kakšno stališče on zavzema proti hujskanju in agitaciji, ki se je vršila zadnje dni proti njegovi (Frankotovi) stranki, zlasti proti njemu samemu in proti poslancu Domin ko. (Pretečeno nedeljo se ie namreč vršil shod. zelo obiskan, na katerem se ie obravnavalo nameravano ob-dačenje zasebnega konsuma vina in piva.) Franko ie bil pri svojem vprašanju precej vehementen in je napadal precej ostro nasprotnike nameravanega obdačenia. Predsednik ie pojasnjeval zadevo s tem. da agitatorji proti obdače-nlu niso bili najbrž zadosti na jasnem. Ljudstvo ie treba poučiti in mu razložiti, da producenta davek ne bo zadel, ampak le konsumente. Razburjenost ljudstva po deželi je bila nekako splošna. Tudi v furlanskem delu dežele so se ljudje razburjali radi novega davka. A tamkaj pravi predsednik, so se dali od poslancev poučiti in so se pomirili. — Predsednik naglaša. da so si bili vsi edini v tem, da se z davkom nikakor ne obloži producenta, ampak le zasebnega konsumenta. Izvajanja dr. Franka in predsednika so dvignila iz stola poslanca Fona. ki je pobijal umestnost Fran-kotovega vprašanja. Zagovarja svoio stranko, češ. da ie bil on na vseh shodih navzoč, da je tudi govoril, da se pa ni uiti enkrat imenovalo ime dr. Franka ali Dominka. Poslan. Fon dolži zagovornike novega davka. da s tem naganjajo ljudi v gostilno in otežuieio kmetu prodajo pridelanega vina. Fon izjavlia. da je njegova stranka proti novemu davku na sploh, pa nai zadene že kogarkoli. producenta ali konsumenta. Predsednik zagovarja zbornico in odbornika nista imela in nimata nobenega slabega namena pri nameri novega davka. Deželni odbor in tudi on mislijo le dobro, da se pokri-i je primanjkljaj. Ce zakona poslanci ifener snpreimojo. treba skrbeti * a kritje na kak dru« način. Posl. Fon prekine predsednika s kričanjem: »Gospod predsednik polemizira!« Predsednik ga zavrača da ie njegova pravica in dolžnost zagovarjati deželni odbor in poživlja Fona. da naj miruie in nai se ne vmešava, ampak pride, če kaj hoče. z nujnim predlogom ali interpelacijo. Fon pa rogovili dalje: »A tako, kot predsednik z menoj polemizirate! Vi polemizirate iz predsedniškega predsedniškega stola itd..... Desnica v bližini predsednika kima z glavami in pritrjuje predsedniku, podpredsednik dr. Franko vzpodbuja predsednika, nai nikar ne dopusti debate. Predsednik pravi, da je sprejetje ali ne sprejetje novega zakona stvar poslancev, naj glasujejo kakor hočejo, če pa ie dobiti tia razpolago od kod drugod sredstev za kritje računa, da bodo pac vsi zadovoljni. .... ,- c Posl. Podgornik tudi pobua bona in opozarja na § 3 zakonske pred- loge. v katerem ie izrecno rečeno, da davek ne zadene proizvajalca, ampak le zasebnega konsumenta. Med dr. Podgornikovo repliko je bil Fon zopet zelo nemiren. Ko je bilo prepiranje končano, je bila predloga odkazana finančnemu in pravnemu odseku. Kakor je razvidno iz tega nasto-pa poslanca Fona. nameravajo klerikalci na Goriškem zadevo kar najbolj izrabiti v boju proti samostojni stranki. Fonovo razsajanje se sliši skoraj (teca mnenja je posl. dr. Franko), kakor da bi klerikalci z veliko važnostjo kazali na namero novega davka, češ: Glejte, taki-le so poslanci, ki ste lih volili, tak le davek so sedaj naredili. Pomisliti pa ie treba. da bi davek zadel predvsem mesto Gorico in ne dežele. V Gorici se popiie letno do 25.000 lil vina. na deželi pa le kakih 8000 lil. Ce se uvede ta davek, je sicer res pričakovati, da bo sprva zasebni konsum nekaj padel. To se pa dogaja pri vseh novih davkih. (Nadaljevanje sledi.) Fala cb Dravi. mi opojnimi pijačami. Ako ie imelo električno podjetje toliko denarja, da je sezidalo hišo za žandarmerij-sko postajo, tembolj bi kazalo, da si že zgolj iz človekoljubja preskrbi tudi svojega zdravnika, ki bode ubogemu delavstvu vedno na pomoč. Delavec menda ni živina! In še ta se ne sme mučiti! Naše mnenje pa še je. da bi se v tc; zadevi tudi lahko malo pobrigali naši — tudi po ubogem delavstvu voljeni — poslanci in poskrbeli na merodajnem mestu, da bi sc v dvajsetem stoletju v »kulturni« Avstriji uvaževala postava tudi pri — kapitalistih. Poslanec našega kraja gospod Roškar iz Maine — tukaj sc ti nudi prilika, da storiš res enkrat nekaj za sloi. iz katerega si se i ti povzdignil! Na delo! Prijatelj delavstva. \» Štajersko. (Konec.) Dne 17. t. m. popoldne sc ie zgodilo sledeče: Razstreljevali so pe- čine. Po zadnjem strelu se pelje lokomotiva na svoi prostor nazaj, da bi odvažala razstreljeno pečevje. Mlad mož 25 do 30 let se obesi — ka bi mu seveda moral zabraniti strojevodja — ob strani na lokomotivo. Tik zraven tira ie obležala ori razstreljaniu pečina, ki pa io delavec zapazil ni in ko sc pelje stroj mimo nje. stisne 'siromaka med pečino in stroj ter mu zlomi hrbtišče. Težko ranjenega prepeljejo v mariborsko bolnišnico. Dvomi se. da bi ranjenec okreval. Tako bi se še lahko naštelo vec slučajev. V celem je o preteku štirih mesecev 7 mrtvih, o ranjenih še govora ni. Enemu razbije nogo. drugemu odtrga prste ali celo roko, spet tretjemu pade kamen na glavo ali se opeče na električni žici ter mu osmodi roko itd., itd. Nehote si mora človek staviti vprašanje, kdo ic kriv tem nezgodam. Kar ie bilo do sedaj nesreč, vedno ie izrekla komisija sodbo: »Neprevidnost poedinca — lastna krivda.« Res je morda, da bi več previdnosti in pozornosti pri delavcih bilo umestno. Ali kako nai bode delavec previden, ko pa «a paznik! tiral« kakor živino k delu m vsled strahu, da ga ne odstavijo, postane ves zmeden. In čemu so pa pazniki, čemu vodje podjetja? Menda ne samo zato. da služijo svoje bele kronice in ubogega delavca priganjajo k delu: nai pustilo delavcu več časa in nai ga opozorijo na različne nevarnosti, ki mu pretilo, nai se sami strogo držijo predpisanih ukazov in naj uvedejo varnostne priprave, o katerih je silno malo videti! H koncu še nekaj! Potrebno ie. da se pri vsakem z morebitnimi nevarnostmi zvezanim podjetjem nastavi zdravnik. Zdravnika plačute sicer naša firma tudi. a zdravnika pri nezgodah nikoli ni navzočega Stanuje 6 kilometrov oddaljen v Rušah iti se pripelje vsled druge svoje prakse le vsak drugi ali tretji dan pogledat na Falo. Ranjenec lahko na ta način par dni čaka. da dobi pošteno zdravniško pomoč, ined tem časom pa ga obveže nevešča roka in ga traktirajo s konjakom in drugi- Deželni zbor. V petkovi seji so uajpreje utemeljevali slovenski klerikalci na usta razkosovalca kmečkih posestev, nosi. PiŠcka svoj predlog v pospešitev fušarstva. Poslanec N. N. S. dr. Kukovec je v imenu slovenskih obrtnikov protestiral proti temu. kar ie dalo škodljivcem slovenskega ljudstva očividcu povod iiude iczc. Z malo večino glasov je bil izročen fušarski predlog obrtnemu odseku. Poslanec Krenn je istotako utemeljeval svoj predlog, ki je sličen, slov. klerikalnemu. Posl. dr. Puchas, Schvveiger. Golles in tovariši stavili so predlog, glasom kolega naj prisneva deželni odbor 200 K k spomeniku »baterije mrtvih« v Gamlitzu (ta bateriia ie bila do zadnjega pobita 1. 1860. pri Kraljevem Gradcu na Češkem, ko je branila umikajočo se avstrijsko armado.) Dr. Korošec ie utemeljeval predlog za izpremembo § 8. požarno bramb. • reda za Štajersko. V posebni odsek za občinske zadeve ie bil izvoljen (mesto Iiilariia) posl. dr. Schachcrl, v vodopravni odsek (mesto poslanca Kaana) dr. Tunner in v vinogradniški (mesto Hilana) posl. Idorvatck. Temu ie sledilo poimensko glasovalne v svrho izvolitve 14 članov in 14 namestnikov v prizivno komisiio za osclmo dohodarino; v to ie treba 24-kratne volitve... Izvolieni so bili: Schweier (Gradeck ZcdDcher (Gor. Štajersko)- posl. Piščk (D- Rtegler, grof \Voracziczkv. baron CnoMaelu Sedlaczck; Turner. Foest. Dekan Cerstwv. baron Maršev, notar dr-« Barle, in dr. Vrstovšek. Namestniki : • Bock. Rak (Braslovče), Stdckler,, Riemelmoser, grof Lamberg, baron Kodolitsch. Ornik (Ptui). dr. Scluiml-zer. Groeger. Kloiber. Iv. Kunce (št. Jur ob Ščavnici). Roškar. Sattler in Krum. Dr. Korošec ie stavil predlog za zgraditev želez, proge Ptui - Rog. Slatina. ' “ Občinska volilna reforma vzbtb ja tudi v poslanskili krogih dež. zbora mnogo zanimanja in se io vsestransko prešetava. da si že do danes nobena stranka tozadevno ni določno izrazila. Jasno ie danes le stališče soc. demokratov, ki so za njo. Del nemških nacijonaluih poslancev je proti reformi in za nieno zavlačevanje. Slovensko - klerikalni poslanci niso proti posvetovanju graške občinske volilne reforme, če pride likratu na razpravo niihov predlog za občinsko volilno reformo v Mariboru Celin in Ptuju. Stoje na stališču. da ima dežel, zbor pravico, tudi proti volti avtonom. mest, o -cm —rggiB.ii ~ ~r ~~Ti r : ~i FRANCE ŠT A J ER: Poslednji dnevi pusta. 1. dejanje. Pozorišče: dvorana v National Gal-lery. London. Gospod: Ženska, ne smeš zde-hati. Kal bodo rekli ljudje. Ali te nič nc dolmijo lepe slike? Ti si zmeraj govorila, da ljubiš umetnost! Zdaj si vendar v svetišču umetnosti in ti zdehaš ter se dolgočasiš! Gospa: Ah. dragi mol. preveč vidiš naenkrat! Ampak ta slika mi ugaja. To je zelo lepa obleka. Bog ve, kje bi dobila tako blago. In te čipke, ah, te špičke! — Cernu se ti ježe lasje, dragi moj? Sluga: Oprostite, zdaj prihaja visok gost in prosim, če bi se vrnili drugič s to vstopnico. (Odidejo.) Vid vstopi elastično m namigne, namigne, naj odide spremstvo, ki rine za njim in pred njim: »Sir Orey še ni dospel? Poiščite ga. prosim!« Jaz. bi se rad sam zatopil v te slike, dokler ne pride.« (Odidejo razun Vida.) Vid: Zdaj le zmeraj 100 aristokratov okrog mene in mi pihajo na srce... Prej... ko sem bil ritmoi-ster. no. prej jih je bilo tudi vedno 100 okrog mene. Ampak to so bili upniki! Grev vstopi ves polomljen: »Oprostite. Visokost, ker sem se ne- koliko zakasnil. Sufražetke so me napadle. Hentane babe so mi izpulile par las za spomin! Ena mi je celo izrezala iz fraka kos blaga. češ. da bo brisala prah. Preobleči se nisem utegnil. Sai ne zamerite. Visokost! — Apropos. tudi kravato so mi konfis-cirale, češ, da nimajo podveznice za nogavice. Policaj se jih le bal in je splezal na laterno. Pa so ga dol sklatile. Nato sem iim ušel. ker so začele obdelovati policaja. Z ženskami je res križ, Visokost!« Vid: Moja žena jc pa povsem drugačna. Škoda, da ni ša z mano. Miroljubna ie in se zelo zanima za umetnost. Zmeraj se hoče razgovar-jati z umetniki! Ona ie najbolj vesela. če ii rečeš, da je umetnica! Grey: To je pa zelo interesantno! Vid: Pravzapravl Ampak kaj je umetnost? Pri moji veri, resnična umetnost je navsezadnje samo to. če na primer ustreliš na 1000 metrov sršena. Ali pa umetnost ie to. če pre-jezdiš na oslu 70 km v eni uri! Ampak slike, ne. to pravzaprav m resnična umetnost! Grey: Slike so le tedaj umetnost. če so tako naravne, tako nazorne. da se človeku zdi. kakor bi slika živela. Nekoč sem nameraval otretl roso s cvetlice — na sliki kajpak — in glejte, vraga 1 Pičila me je osa. ki ie lezla po stebelcu, na sliki, kajpak! — To ie bila pač umetnost! Vid: Jaz sem pa videl nekoč sliko. res nc vem, kateri umetnik io ie ustvaril. Ampak moz ie bil umetnik. Jaz sem lepo damo na sliki poljubil, toda tako mi je pnshmtla. da sem bil tri tedne gluh. Zdai slišim zopet, hvala Bogu! Grev: Jaz sem pa občudoval nekoč krasno, sliko: predsta\ halaie visokošolca. Mimo smn sel pogledal ta blazrani, o mladostni oliaz in rožljal sem z denarjem v zepu. In glejte, vraga: visokosolcu na sliki so zažarele oči in me ie napumpal, naj mu za božjo voho posodim nekaj srebra in zlata- Lahko si mislite, kako zelo sem se prestrašil. Vid: Strah je bil Kotovo umesten in upravičen- 1)1 h!Ci)tvI,a‘ šil tudi. če me bi napumpal ziv človek, ker sem suh - • • Grev: Živih hudi se pa ne bojim. razim sufražetk. No pa to tuso liudje! „ , Vid: O sufražetke bomo ze ukrotili. O priliki Vam pošljem par tucatov Albancev in vam gatanti-ram. da bodo izpreobrmh te hentane babnice! Za porto m poštnino bi pa prosil seveda, da se mi. P*ača v naprej par milijonov. Kajti poštnina je zelo draga in to in ono. sai veste! Grey: O prosim, na uslugo sem, Visokost! Vid: Torei velia! Udariva s* v roko! . - ■ ■ 2. Dejanje. Pozorišče: srednjevelik trg v Parizu. Na levi in desni hiše. Ozadje tvorijo razvaline porušene hiše na bregu temnozelene reke. Kavartiar pritira iz kavarne krokarja in mu trobi v ušesa: »V naši kavarni ne boste razgrajali! Ca-pito?! Če vam ie vroče, sedite na kamen!« Krokar maha besno s časopisom v roki: »Tak feljton, oh. tak bedast podlistek. Zakaj sem bral! Ah. zakaj so opozorili v časopisu že P1'6!*01 dan na ta podlistek. Meni je slabo! Kavarnar: Pomirite se gospod! In plačajte tistih 11 štamperlov slivovke ter 3 kapuclnce! Krokar vrže časopis ob tla in začne skakati po njem kot obseden: »Oh. tako skrpucalo! Komaj vsakih 100 let se porodi tak tepec 1« Kavarnar: Kar je preveč, je pa preveč! Pijete in ne plačate! Berete časopis in ga trgate. Ne bom sicer hvalil tega feljtona. Ampak povem vam pa to. da človek ne sme čitati takih feljtonov v kavarni! Kupite si raje časopis v trafiki in potem čitai-te počasi doma. kadar ste razpolo-ženil Krokar plača nerodno: »Zdaj sem razpoložen! Ampak on je žalil v podlistku Meto. mojo teto. O. ga bo že opraskala!« Kavarnar: Na svetu živi iw Met. Ime !e Ime! Vi ste zelo zabiti. Jaz sovražim sploh zabitost! nsto površnost, ki hiti od stavka do stavka. brigajoč se samo zato. kako se konča stvar! Vid sedi v ozadju na razvalinah. Ko odide kavarnar v kavarno, in krokar po cesti, se nasmehne J »Ah. Pariz, moj ljubi Pariz... Ah. moji dragi pustni norci. Če kolovratiš sam ponoči po Parizu, to ie res interesantno. Lepo je na deželi, ampak ie tudi v velikih mestih! Izpre-memba. ah. izprememba!« Vasovalec pride z mandolino in poje pod oknom: »čtij. ura bije enakomerno tolče noč in dan. Tako samotno in pusto je moje življenje! * Kaj me brigajo vsi cilji, kaj me briga celi svet. le enkrat nai me bi naslajal vonj Tvojih lepih, mehkih las . G, * Nate mislim. Jelka draga nate mislim dan in noč. ni zdravila, ki pomaga, le v Tebi je pomoč!« Stara devica odpre okno v dru-i gein nadstropju v sosedni hiši in se prijazno nasmehne: »Oh, hvala Vam. gospod, ampak danes ni mol god. Jaz sem Metka!« Vasovalec: Jaz nisem vam pek Kal me briga, če ste Metkah ne poznam nobene Metke l sklepati. Pri tem sc upirajo na sklep Kranjskega dež. zbora, ki ie istotako proti volji slov. naprednjakov uvedel v Ljubljani nov volil, sistem in pomagal Nemcem v občin. svet. V petek. zveč. je padla tudi odločitev pride graška občin, volil, reforma še v tem zasedanju v deželni zbor. alt pa šele prihodnjič. . Kapfenberg. (Požar v jeklohvatni »Bohler«.) Ob sedmih zvečer v Petek, je pričelo goreti v piostoru za zlivanje oblik, ieklohvarne »Bohler«. Požar se ie biskoma raztegnil tudi na vse ostale prostore zelo obsežnega poslopja. Na lice mesta došle požarne hrambe so zamogle zavarovati samo sosednja poslopja, zlasti ono pisaren, na kojega podstrešju je spravljenega zelo veliko benzina in olja. Tu je pričelo goreti obstrešje, a so ogenj zadušili še pravočasno. Škoda je velika, ranjen pa k sreči ni nikdo. Nevarnost za okoliške deic ie bila odstranjena še le po deseti zvečer. Ormož. Na nesramen dopis »Slov. Gosp.«, v kojem neki čukar-ski generalštabler doži naprednjake, da so se ob priliki protialkoholnega Shoda družili z neinčurskimi šnop-sarii. je že nekdo v »Dnevu« primerno odgovoril. Dotično izpopolnjujem v toliko, brezobzirno, kakor Pač le hinavci zaslužijo, da pokažem vso puhlost narodnega šemljenja. Klerikalec in narodnost! To sta pač dva pojma, ki se nikdar ne družita! trosim! Joger Tone Vaupotič, je naročen na zloglasnega »Štajerca«, kar pa njegovega katoliško narodnega prepričanja prav nič ne moti. m taki ljudje si upajo naprednjakom kaj očitati. Nadalje bi opozorili nekega pismonoša M., da je plačan zgolj za to, da dostavlja pošto, ne pa ?a agitacijo klerikalnega časopisja in to kadar je v službi. Cc ga naprc-dno časopisje tako silno bode, pa naj luSč davkoplačevalci pla- či,.,. rji Svm dovolj nepotrebnih st\ati. Svoje agitatorje nai klerik-il c. sam. plačujejo! Še na 4ka ‘ m radovedni. Sliši sc, da jc neki Rn£ naročil kar po sili mnogim »Slov Gospodarja«. Kdo je plačal naročnino? Vemo, da klerikalec, posebno koritar ne da ficka iz svojega žepa! Moida posojilnica? Ha? —- Severin. Dnevni pregled. Turčija se hoče nasloniti na trlpelentento. Francoski listi z velikim zadovoljstvom prinašajo izjavo vplivnega turškega ministra Džemal . VkJkSe‘ie naprsni dopisniku Ag-viln .... as na sledeči način izra- • 'Iierl11 med Turčijo in velesi-• ,c govorim o Avstro-Ogrski 111 Italiji,, ker te sta nam vedno neprijazni. Kar sc Nemčije tiče, dela vedno le obljube. Podpira nas sicer v malih zadevicah, toda nas zapušča v velikih in bistvenih vprašanjih, pod pretvezo, mora iti v koraku z Avstro - Ogrsko in Italijo. Sedaj bo konec s takšno politiko. Ce sc Turčija hoče povzdigniti, mora korakati z Anglijo in Rusijo. Kot Turek sem sicer osebni neprijatelj Rusije, toda kot minister moram žrtvovati svnlo zasebne misli splošnemu interne., turške države. Nesmiselno je dl se nas dolži, da hočemo povzročiti novo panislamsko gibanje v Indiji, v Egiptu. v Tunsinu in Maroku. Mi imamo dovolj opravka doma. Anglija in Francija morete, če le hočete zavzeti prve gospodarske postojanke v Turčiji. Jaz kot moji tovariši smo popolnoma pripravljeni podpirati z vsemi svojimi močmi. Mi smo že podali dokaze naše dobre volje in satu sem že v tem smislu izrazil napram poslanikoma iz Anglije in Francije.« — Nenavaden veter je to - le in ima izvor v praznih turških kasali, ki jili hočejo Turki napolniti s francoskim denarjem. To pa ne gre drugače, kakor da se pokažejo miroljubne. Prav tako, posebno, ker bo ta miroljubnost na Bolgarijo dobro vplivala, da si ne bo upala začeti nobene akcije. Tako ostane na Balkanu le en izvor vojne nevarnosti: Albanija. To bo pa v kratkem pomiril Wied, za vsak slučaj bosta pa tudi Srbija in Grška pripravljene. Posledice denarnega poloma špekulanta. Kakor ie »Dan« že poročal. je prišel denarni špekulant Lorenz iz Kamenice te dni ob vse svoje premoženje. Sedaj so se pokazale pošlcdice njegovega denarnega poloma. Vdova po nekem tamošnlein tovarnarju, ki je zaupala Lorenzu vse svoje premoženje, je vsled izgube svojega premoženja izvršila dne 16. t. m. samomor. Nekega Lo-renzovega sorodnika. Karola Wun-derlicha. ki ie bil vsled zveze z ban-kerotom aretiran, je zadela srčna kan. Velika nesreča pri slamoreznici. Te dni sta rezali slamo na podu svojega očeta okrog dvanajst let stari hčerki peka Vondraka iz Ratiborskih gor. Deklici sta poklicali k sebi svoji sošolki Mačkovo in Menšikovo. Nenadoma se je zadela Menšikova v Mačkovo s tako silo. da je ta padla na tla. Ko jc deklica vstaiala ie vtaknila levo roko med rezili, ki sta ji odrezali štiri prste. Čudno ie bilo v tem sluačju. da ie ponesrečena deklica vkljub veliki izgubi krvi ostala še vedno pri zavesti in da ie vprašala svojo mater, če ii bodo prsti vnovič zrastli. Prcpeliali so io v bolnišnico. Dvoboj na samokres in ua sablje. Dne 17. t. m. ob treh popoldne se ie vršil v jahalnici v Budimpešti dvo-boi na samokres med grofom Gabrijelom Lonyayjem, nečakom grofa Elemerja Lonvavja, in med ininiste-riialnim koncipistom Belo Eganom. Vzrok je bil neki pretep v reškem orfeju. ' Dvoboj na samokres se je končal srečno, tako da ni bila nobena stranka ranjena. To se ie dvo-bojevnikoma zdelo vseeno preveč in povabila sta se na dvoboj na sabljo. Pogoji so bili zelo ostri in težki, za konec se pa še ne ve. Kača ga ie ugriznila. V tovarni za filme Sacha na Dunaju so porabili za fotografijo nekega filma tudi veliko kačo. Kača pa je dne 17. t. m. nenadoma ugriznila filmskega režiserja Ardonneta v roko in so fo le z velikim trudom spravili nazaj v kletko. Svojega moža ie umorila. Kakor sc iz Sarajeva poroča, ie umorila dne 17. t. m. žena posestnika Bozoviča svojega spečega moža z nožem. Morilka je izpovedala, da je imela razmerje z nekim mladim možem, pri čemur ji je bil soprog na poti. Sklenila ie. da ga umori, kar ie tudi izvršila. Morilko so aretirali in izročili okrajnemu sodišču v Rogatici. Grozen čin blaznega. V Češki Lipi je dne 16. t. m. okrog osme ure zjutraj sprožil davčni asistent Jožef Kokstcin dva strela iz samokresa na svojo mater in jo ie težko rani!. Kok-steinov oče. penzijoniran jetniški paznik, je ležal težko bolan v sobi na postelji in je moral gledati krvavi čin svojega zblaznelega sina. Jožef Kokstcin ie bil alkoholik in ravno isti dan. ko ie izvršil svoj grozni čin. bi se moralo preiskati njegovo duševno stanje. Kokstein se ie še pred zdravniškim ogledom odoelial k svojim staršem v Češko Lipo. Sosedje, ki so slišali strele, so poklicali policijo, ki je Koksteina zvezala in ga izročila sodišču. Grozni čin blaznega Koksteina ie vzbudil v taniošnjem kraju veliko senzacijo. Grozen samomor. SOletni posestnik Anton Richter iz Duhova si je pretekli petek prerezal žile na vratu in je kmalu umrl na izkrvavlie#i. Richterju ie umrla pred poldrugim letom 171etna hčerka in pred enim letom žena. Richter ie bii zelo bolan na živcih in sta ga ta dva udarca tembolj zadela. Ponesrečeno ugrablienje deklice. Mirno in tiho vasico Štehiavv pri Rokicanih je razburil te dni dogodek, ki bi se moral odigrati pred vrati Waldsteinovega gradu. Devetnajstletno. zelo Ieoo deklico M. Hornovo. ki ie služila pri nekem uradniku v imenovanem gradu, sta napadla preteklo sredo okrog desete ure zvečer, ko se je vračala od omenjenega uradnika domov, dva moža. ki sta io hotela odpeljati v vozu. ki je stal pred vrati pripravljen. Dekliču, ki je bil mirne krvi, se je posrečilo roparjema uiti. Lopova sta nato pognala konje v beg hi sta izginila v terni. Še preden ju jc mogel kdo prijeti. Orožništvo ie začelo takoj preiskovati ta čudni in romantični dogodek. Smrten padec v morje. Kakor se iz Novega Jorka poroča, ie padel pri Pensacoli v Floridi dne 17. t. m. poročnik Morrav s svojim strojem iz višine 800 metrov v morje in je utonil. Prostitutko je napadel z nožem. i 21 letni kontorist Anton Hcinzl iz * Inomosta je obiskal dne 18. t. m. neko tamošnjo prostitutko. Nenadoma je napadel deklico in jo jc večkrat udaril po glavi s težkim kamnom, ki ga je prinesel s seboj. Zločinec, ki je imel ponarejene brke in brado je pred preiskovalnim sodnikom izpovedal, da je hotel dekleta oropati. Nezgoda belgijskega kralja. Dne 17. t. m. dopoldne ie padel belgijski kralj s konia v gozdu Solgnies pri Bruslju. Kirurg Dabage ie konstati-ral. da je kraljeva roka nad komolcem zlomljena, razun tega so kite pretegnjene in koža ie opraskana. Kralj ima velike bolečine, nima pa mrzlice. Za okrevanje bo treba ne-aj časa. Napad s samokresom. Neka mlada, dama iz Pu^seldorfa je dne 18. februarja izvršila napad z revolver- joir> na sodnetra asesorja Ncssclbecka iz Elberfelda. Ime ji jc Brunhilda We!den ter ic dobro znana v diissel-dorfski družbi. Prišla ic v stanovanje asesorjevih staršev ter ie brez besede streljala na Nesselbecka. ki ie na transportu v bolnišnico umrl. Napadalka je v splošni zmešnjavi pobegnila in ie niso mogli najti. Brat umoril sestro. Čevljarski pomočnik Winter iz Guntramsdorfa ie ubil svoio sestro s sekiro. Nato si je prerezal žile. in ker ni bil takoj mrtev, se ie obesil. Pustil je pismo, v katerem pove vzrok umora in samomora. Sramoval se ie kazni, ki jo ie dobil zaradi nravnostnega pregre-ška. Svoio sestro je pa umoril zato, ker io ie imel zelo rad. . Avtomobilska nesreča. Kakor se iz Dunajskega Novega mesta poroča, ie ponoči od sobote na nedeljo neki (ca vojaški avtomobil, na katerem ie bilo 14 artileristov, porušil železniško pregrajo in trčil ob tovorni vlak. ki ic ravno mimo vozil. Šofer ima zlomljeno roko. ogniar ie na glavi ranjen, ostali voiaisi so mani popraskani. Boiua ladja v ognju. Iz Frederik-stadta sc ooroča. da ie začela dne 17. t. m. velika nemška ladja »Hen-riette« goreti. Iz Frederikstadta ie odplul na pomoč parnik «Neptun«. Velika železniška nesreča. Na železniški postaji v San Francisco sta trčila te dni dva vlaka. Pri tem je bilo 58 oseb bolialimanj ranjenih. LhibHana. Stara devica: Oh. ti surovina, Prej pa tako sladko pel! Vasovalec: Pa ne vam! Pojte spat. pa takoj, drugače vam botn po zraku prinesel en lep kamen! Stara devica (zacvili užaljeno 1,1 Z°kno). StroninnJrf®xV isti hiši v Pfvem nad-!y.uš-ema odpre okno in iz-ije cez ti g vodo. Pri tem mu spolzi posoda in pade na cesto: »Vi kali-Jec nočnega miru, vi gizdalin, pojte spak In zdaj boste plačali posodo. Jaz vas bom naznanil!« Vasovalec: Oprostite in potola-rivf.8?’ ekscelcnca! Posodo plačam Ampak jaz sem zelo zaljubljen. iTakn Vv,ste- kako vroče jo ljubim, v j tt/’ srčkana ie. in vrhtega velika. koliko « a ni su,ia! 0i*. vi ne vcste. m ”°C1 sem že preplakal. ker me u i.Jaz sem že ves trapast! ?felr.: Zakaj se pa tako neumno zaljubite. Jaz Vam ne morem pomagati. Nimam nobene ingercncc na trdosrčne gospodične. Jaz sem zaspan. Sam ne vem, kai govorim z vami. Lahko noč! nHkyasova*ec sc nasloni na zid in vma vcs ?las-stnni v ka Prib,iža tiho iz ozadja in ko eledam ar,‘10: *Me"e srec to'1' čatif« se moram okrep' Vasovalec tuli od žnlnct; Policaj pride izza voga v »Oh potolažite se. gospod!« Vasovalec: Jaz se ne morem in se ne morem potolažiti! Tako vroče io ljubim in tako lepo sem ii pel. Ona se pa ne zmeni. Minister ne je oblil, ona ne! Pomagajte mi, gospod stražnik! Policaj prime mandolino in začne brenkati. Vasovalec poje jokavo:' »Ah. nihče ne razume mojih silnih bolečin: K,el s,nm tak naglo bliža se m Tebe ne poznam! Kavarnar in trije natakarji pri-tirajo Vida za vrat ter ga porinejo skozi vrata: »Bi delali radi zdražbo?« Vid pade na čepinje in začne presumljivo tuliti. Kavarnar: Kaj sc vmešavate v pogovore pijancev? In zabavljate čez vlado in diplomacijo? Vi ste ovaduh, špijon. ogleduh, detektiv. Vi bi nam radi naprtili veleizdajni-sko afero. Jaz bom nabil po kavarni tablice z napisom: »Pozor ha ovaduhe! Ne zaupaj nobenemu ničesar. Niti bratu, niti sestri. Ne zaupaj, če st trezen. Varuj se pijanosti, kajti pijanec blebeče tiavendan!« Policaj položi mandolino na tla, izvleče notes in album s fotografija™ .se Približa in opazuje Vida: »Meni se zdite tako znani, gospod!« Kavarnar: Bog ve. kakšnega falota smo zasledili, gospod stražnik! Vid tuli cel čas: »Čepinje. ojoi, čepinje!« Vasovalec: O vraga, to ie orinc Vid. — Veleceuj. gospod! Na vašo pritožbo, da v kavarni nimajo dovolj »Bodeče Neže«, ker jo hočejo vsi naenkrat Citati, Vam odgovarjamo, da te pritožbe ne vzamemo na znanje. »Bodeča Neža« je tako po ceni (6 vin.), da jo lahko vsak sam kupi. Ako je včeraj niste kupili, pa jo kupite danes. Predpustna »Neža« je 3 krajcarje pošteno vredna. Kavarne same pa tudi ne morejo vzdrževati vseh Slovenskih listov. Ako hočete, da bo »Neža« še naprej zabavala Slovence- kupujte jo! — »Neža« je pa res lest, to je bila včeraj enoglasna sodba. Sicer je bila zadnja slika tu in tam nekoliko pretemna, ampak nasmejal se je marsikdo. Nedeljska številka bo pa še lepša. Hitite, da ne zamudite. — Pojasnilo! Ker se obrača sum, kakor da bi jaz spravil v javnost ono notico iz Most zaradi veselice, ki bi jo priredila restavraterka na Selu ua pustno nedeljo dne 22. t. m. izjavljam, ker poznam ono gospodično kot narodno zavedno in je članica več naprednih društev, da bi, akoravno bi se priredila domača veselica, ne mogla oni sokolski prav nič škodovati, ker bi trajala samo do polnoči in bi gostje, ki bi se nahajali na tej veselici, itak prišli na sokolsko, ker bode ista trajala dalje časa. — V. M., t. č. tajnik napr. org. v Mostah. — Selo pri Ljubljani. Pretečeni mesec smo poročali o našem županu v Mostah glede prizadetih obrtnikov. Nekateri ljudje, ki pa še niso imeli opraviti v kupčijski zadevi z Oražmom, so bili mnenja, da to ni prav. Nam se pa to vidi pravilno, da človek ve s kom da ima opraviti, in komu. zaupati. Več kmetov je bilo že v zadregi, ko so Oražmu zaupali, radi tega kjer sta kmet ali kmetica prodala Oražmu dež. pridelke, pa denarja njsta takoj dobila- Posledica je bila, da je moral trgovec za svoje prodano blago čakati za denar na nedoločen čas. Kmetica pravi trgovcu: »Vam ne morem plačati, ker ne dobim denarja za zelje. Kadar bodem dobila tam, bodem pa vam plačala.« Kako hodijo ljudje tir jat, in s kakšnim vspehom, tega sploh ni mogoče popisati. Za danes omenimo le slučaj od g. Anžurja, Spodnja Zadobrova št. 12 pri Ljubljani. G. Anžur je imel poprej posestvo na Jan-čih. Oražem pride k njemu, napravila sta kupčija za dva konja. Oražem pravi tukaj imate 10 kron, kadar boste konje pripeljali, dobite ves denar. Kakor smo informirani, so veljali konji 890 K. Oražem se jc začel hvaliti, koliko da ima premoženja in da sc mu ni treba bati za denar, rekel je, da njegovo premoženje je vredno 80 tisoč goldinarjev. Seveda g. Anžur je potem mislil, da ima opraviti z premožnim gospodom. Konje je res pripeljal na Selo. Ali Oražem ni takrat menda drobiža imel, ko je bilo treba plačati. G. Anžur si je mislil: no dobim pa drugič. Drugič je bila ravno ista. Prišel je sedemkrat, pa je vsakikrat toliko dobil, kakor prvič. Nič. Pozneje je kupil g. Anžur posestvo v Zadobrovi, ki se mu je tudi Oražem slučajno pridružil, in pomagal mešetariti. Kakor nam je pravil g Anžur, niso takrat sklenili kupčije, ko je bil Oražem navzoč. Ali vse jedno je zahteval mešetarijo. Potem je g. Anžur tožil za denar, ki ga ni mogel iztirjati za prodane konje. Oražem ga je pa tožil za mešetarijo, kakor smo informirani za 120 K. Pravda je trajala toliko časa, da je g. Anžur zatožil radi Oražmove mešetarije oba konja. Mi pa pravimo, da je le dobro, da človek ve s kom ima opraviti. Ako bi bil g. Anžur že poprej vedel. s kom ima opraviti, gotovo bi bil Oražmu pokazal vrata, ko je prišel prvič k njemu na Janče. In danes bi bil za dobrih 800 K premožnejši na svojem posestvu. Ves ta dogodek smo že obelodanili. Danes omenimo le radi tega, ker je pretečeni mesec tako hvalil neki pekovski mojster v »Slovencu« g. Oražma, kako da v redu plačuje. Ali s tem še vedno ni poravnan račun prizadetega peka iz Vodmata, ampak se je še pomnožil na 300 kron. — Oneinu, ki se ga to tiče. Pri nas na drž. kolod. imamo nekega človeka nadsprevodnika, ki mu ne da drugače žilica miru, da mora vedno kakšnega uslužbenca naznaniti. Sedaj jih je že toliko naznanil, da bo gotovo dobil zlato svetinjo. Vse proge sc ga že bojijo in poprašujejo, ke-daj on pripelje. On naznani vsakoga od najvišjega načelnika do najnižjega delavca, vse, kar njemu ne ugaja, čeravno ninla nobenega pomena in nobene škode. Tu kaže slučaj, kako škodoželjen jc ta človek. Minuli teden je pri enemu vlaku ponoči naznanil kar tri uslužbence in še celo po nepotrebnem in le radi škodoželjnosti in ni pomislil, da ta ubogi čuvaj ima 6 in drugi še več otrok in da so vsi lačni kruha, da očetova plača ne znaša za vsakdanji potrebni kruh, ne pa da bi moral še po nedolžnem kronce plačevati zaradi škodoželjnosti nadsprevodnika. Sedaj že ni proge, da bi nobenega ne bil on naznanil. Gotovo bo dosegel svetovni rekord v denunciranju. Kako škodoželjen je ta človek, kaže zadnji slučaj, ki se je zgodil na 19. t. m. pri vlaku št. 1770. Sprevodnik Godeč je imel ž njim, imenovani vlak in je prišel 40 minut pred odhodom vlaka k vlaku, da se mu naznani. Ker ga pa slučajno ni našel pri vlaku, šel ga je v pisarno iskat. Tam ga tudi ni bilo zato je vzel potrebne stvari in je šel k vlaku. Ko je bil že z vsem delom gotov, je manjkalo še 15 minut do odhoda vlaka, in sprevodniku Pogačniku je naročil in mu dal knjižico, da naj nese k vlakovodju in naj mu pove, da je Godce tukaj. Nad-sprevodnik je sam videl, da je Godec tu, ko mu ta naznani in da knjižico, sc mož razjezi, leti k telefonu in naznani, da Godec ni pri vlaku. To pa le radi škodoželjnosti, ker sc mu ni prišel prav po vojaško sam naznanit. Kajti on zahteva velike vojaške časti. Tako se je sam izrazil, da kakor bo on imel partijo, jo bo prav po vojaško »obrihtal«. Ta človek ima pa še druge napake, bil bi rad nemški nacionalec, Jugoslovan, klerikalec in socialist, vse je, samo da Vid: Jaz sem princ Karneval. Ime goralidol. Črepinje, ojoj, črepinje! Vasovalec: O. to ie pa ministrova nočna posoda. Jo moram še plačati. Prei mi io ie treščil v glavo, ker je mislil, da pojem njemu podoknico! Vid: Oh. kai minister, ampak črepinje, ojoj, črepinje! Minister se pojavi na oknu in izlije drugo posodo, pa mu zopet spolzi in pade na cesto: »Hudičeva smola! In to ni bila niti moja posoda, ampak sem si io vzel na posodo.« Policai: Ekscelenca! Oblili ste princa Vida. Niega Visokost se je ranila na črepinjah. , Minister: To je res pustna smola! Zdaj bomo morali šteti odškodnino. 3. dejanje- PozoriŠče: mrainornata grajska terasa z razgledom na Reno. Princesa gleda sanjavo v daljave: »Dolgo ga ni! Oh, moj dobri, ljubi mož. Da se mu le ne bi pripetila nesreča. Tako čudno zahaja solnce, kakor bi žarele pomaranče in rdeči nageljčki . . . Oh. ti moj dragi Vid! Kaj roma predpustoin po Evropi. Maškore ga bodo nabile! Esad paša pride z Izo Bolietin-cem in se prikloni: »Mahlzeit! Schon z’Haus?« Bolietlnac: Troje nemških besed se ie stari tepec učil celo pot, pa še napačno! Esad bi se rad pri- kupil princu Vidu. da> bi ga imenoval za vojnega ministra! Esad: Ne čvekaj, butelj! Cel svet ve. da bi bil ti rad vojni minister! Bolietlnac: Ne obrekuj, stari šnopsar, bom kar rinil z nožem! Princesa: Oh. gospoda, res zelo sta interesantna. Sedita, prosim, da spišem pravljico. Meni se zdita, kakor junaka iz bajk . . . Esad: Mene skrbi samo to. če bo Njega Visokost spi'ejela albansko krono. Bolietlnac: To Vam ie hinavec. Ponuja io. dasi se ie Esad ne bi branil. Princesa: Dolgo ni mojega moža. Tako čudno zahaja solnce. kakor bi cvetelo tam daleč rdeče vresie in ravš! Esad: Kaj je »ravš«? Bolietlnac: Ne odgovorite, Visokost. temu kretenu! On ve bolje kot Vi, da je »ravš« po nemški pijanost! Princesa: Ravš ie rododendron! Meni se vsaj zdi. Tak grmič z rdečim cvetjem. Na planinah raste! Ali ste vi turist, gospod Esad paša? Esad: Ni časa. No. ob nedeljah, ne rečem. Boljetinac pa je strasten turist. On pozna vse gore in planša-rice ter ve. kje lahko kaj ukrade in oropa! Boljetinac: Esad blebeče tia- vendan. Šekspirjev Romeo ie dejal o svojem prijatelju: »Mercutio .«»- čveka v eni minuti več. kolikor b' lahko preklical v enem mesecu!« Esad: No. pa taka merkovca si ti. dragi Boljetinac! — Pa ne bodi hud. Ali veste, da posnemajo Japonci Madžare? Princesa: Ali se dvoboiuieio? Esad: O ne. ampak v ministrstvu so uvedli nov tehnični izraz, namreč: Panama! Princesa: Oh. na Japonskem je lepo. Jaz sem poznala Japonca dr. Ishibashiia. Vedno ie pel o cvetočih črešnjah! Vid pride ves polomljen in pozdravlja soprogo ter Albanca: »Vam povem, zdi se mi, kakor pred-pustom! To so napori. Jaz sem sklepa! po svetu pogodbe in nagodbe...« Princesa: Jaz hvala Bogu ne razločujem pogodbe od nagodbe. Boljetinac: Ah. kaj. godba jc godba. Esad: Jaz bom ušel. če boš delal take dovtipe! Ampak. Visokost, oprostite! V imenu albanskega ljudstva vas prosim, da sprejmete albansko krono! Vid: Kar sem z njo. Kje pa je? Esad: Jozos! Boljetinac, pa mi io vendar nisi ti ukradel? — V Kel-morainu sva se ustavila. Tam ie krasen karneval. Ali si io prodal? Boljetinac: Prodal? Ne obrekuj, stara mrha! Jaz sem io samo zastavil. Tu je listek. Saj smo pred-pustom * njemu prav pride, fer še druge uči, naj bodo taki. Svoj čas je sprevodnika Kuneja učil, kako naj bo, da ga bo goriški načelnik Wieser rad imel. Pred Nemci govori, da je Gracar. čeravno ic daleč proč njegov rojstni kraj. Ni čuda, da se sprevodniki prosijo od njega stran, ker se vsak boji, da bi mu ne škodovali v službi. Za danes dovolj, ako se ne poboljšate, bomo prišli z drugimi stvarmi na dan, da vam ne bo liubo. — Več prizadetih železničarjev. — Umrli so v Ljubljani: Uršula Pekovec, kuharica, 67 let. — Jernej tšusteršič, občinski ubožec, 74 let. —* Koža Fležar, hči tovarniškega delavca, pol leta. — Pustni korzo pevskega društva »Slavec« je bil tudi letos mnogoštevilno obiskan. Kmalu po 8. uri se je začela Unionova dvorana napolniti. Ze popoldne je posebna ciganska godba naznanjala, da bo nekaj posebnega. In res so prišli vsi, ki so es hoteli zabavati. Maske vseh vrst, nagajivi domino, pajaci in razni drugi navihanci, so oživljali tnaškerado. Med njimi so sc plesalci in plesalke prav dobro počutili. Kaj čuda, da je bila noč prekratka in so — Ljubljanska kreditna banka v se mnogi vračali še le pozno zjutraj. Ljubljani. V seji upravnega sveta, duc 31. t. m. potrdila se je bilanca za leto 1913. Čisti dobiček znaša kron ,557.103.88. Sklenilo se je, da se vrši dne 14. marca t. 1. občni zbor, kateremu naj se* predlaga, razdeliti dividendo po K 24. na 1 delnico (6%, kakor lansko leto), dodeliti raznim fondom K 53.390.33 in prenesti ostanek I< 11,314.65 na novi račun. — Posledica razmetavanja oranžnih olupkov. Naše občinstvo ima to grdo navado, da po ulici in hodnikih razmctujc. razne odpadke, najsibode papir, jabolčni olupki ali pa oranžni. Opozarjamo tem potoin ponovno, da je tako početje policijsko kaznjivo. Sinoči okrog 7. ure je spodrsnil gospod J. K. in padel tako nesrečno,, da je na mestu obležal. Do-š!i zdravnik dr. J. C. je koustatiral, da si je izvirni nogo. Zapisal mu je iiirzle obkladke, oh enem p;t porcijo prav izdatnega gibanja na »plesu v maskah«. — Smrtno nevarno se je poškodoval čevljarski mojster Benedikt Zatler iz Japljeve ulice. Zatler je pomagal gostilničarju Karolu Babniku v Zalokarjevi ulici v Vodmatu valiti polu sod vina po stopnicah v klet. Pomagači, ki so bili na zgornjem koncu so ponesreči izpustili sod, ki je pritisnil Zatlerja ob prša. Nesrečnežu je strlo desno nogo in prsni koš. Smrtno nevarno ranjenega Zatlerja so prepeljali v deželno bolnišnico. — V divjine najgloblji grozi džungel drama v 2 dejanjih spada med najboljše kar se jih je uprizorilo te vrste. Drama spravi skoraj vse divje, vzeri na film. Levi, leopardi, hijene, šakali, aligatorji, tigri, kamele, sloni z živce pretresujočim bojem med seboj in s človekom so gotovo senzacije, ki se jih mora pogledati: Ta drama je poleg krasne veseloigre v dveh delih »Kolodvorski hotel« na vsporedu kinematografa »Ideal« (telefon štev. 328.) v torek 24. Dtmes zadnji dan krasne Nordisk učinkovitosti »Hčerka čuvaja svetilnika«. Trst. Škorkola. Dne 19 .t. m. so spremili k zadijemu počitku tukajšnjega gostilničarja Franca Rusjana. Sprevod je bil mnogobrojen. Udeležila se ga je tudi tržaška slovanska godba, katera je prav izborno svirala v sprevodu žalostinke. Pokojnik je bil dober človek in zaveden Slovenec, Svoje spoštovanje do naroda je po- sebno izkazal ob volilnih bojih, ker je z veseljem dal na razpolago gostilniške prostore za shode in volilne pisarne. »Pokojnik je zapustil ženo in štiri nedorasle otroke. Toraj naša dolžnost tržaških Slovencev je, da obiskujemo in podpiramo to ediiio našo sloven. trdnjavico v Škorkoli, Tako izkažemo najlepše spoštovanje do pokojnika in uboge vdove. Danes, na pustni torek v Narodni dom, kjer se vrši velik vsakoletni ples tržaškega narodnega delavstva. Ples prične ob 7. zvečer in konča zjutraj. Po četvorki se pleše »Slovan«. Ples vodi g. profesor LJniek. Med odmori se vrši srečkanje. Glavni dobitek zlata ura. Čisti dobiček je namenjen v koristne namene, za podporne fonde. Vsako leto je uspel ta delavski ples kar najsijajneje in bo tako, upamo, tudi letos. Vstopnice na Vlil.1 veliki ples narodnega delavstva v Trstu so v predprodaji v društvenih prostorih, ul. sv. Frančiška štev. 2. in v gostilni N. D. O., ul. Comerciale štev 2. Vstopnina za moške znaša K 1.50, za ženske K L — Lože so po K 5. Blagajna v »Narodnem domu« bo odprta od 6. naprej. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. ALBANSKA DEPUTACIJA. Kolin, 22. februarja. Člani albanske depputacije so danes odpotovali v Lipsko. PRIPRAVE ZA SPREJEM. Vaiona, 22. februarja. Angleški stotnik Thomson se je podal v Drač, kjer bo pred prihodom vladarja Wi-eda inspicirati alban. žandarmerijo. IME VLADARJA. Berlin, 22. februarja. Ekrem bej — tako poroča »Berliner Tagblatt« — se je napram dopisniku lista izrazil, da je bila cela albanska deputa-cija naravnost očarana vsled slavnostnega sprejema v Neuvviedu. Novi vladar se bo Imenoval Viljem I. Albanski, prestolonaslednik se bo imenoval Karol Skenderberg. 1 VELIKO VESELJE V ALBANIJI. Vaiona, 22. februarja. Sinoči zvečer dospeli telegram, ki poroča, da je princ Wied pomedeno mu albansko krono sprejel, je izval po celem mestu velikansko navdušenje. Množica je hodila prepevajoč albanske narodne posmi po mestu dolgo v noč. PATRJJOT1ČNO SLAVJE V DALMACIJI. Split, 22. februarja. Danes se je slavnostno praznovala stoletnica, odkar se nahaja pod habsburškim žezlom. Slavnostno božjo službo je imel splitski škof, ktere so se udeležili zastopniki vseh uradov in konzularno zastopstvo. PARLAMENT. Dunaj, 22. februarja. »Narodni Listy poročajo glede parlamentarnega položaja, da bo parlament sklican 3. marca. Če bodo češki agrarci in nar. socialisti nadaljevali z obstrukcijo, bo prišlo do neobhodnih psle-dic: bodisi, bo vlada demisijoniraia ali pa bo parlament razpuščen. ZDRUŽENE DRŽAVE PROTI MEKSIKI. Vašington, 22. februarja. Združene države nameravajo z oborože-no Intervencijo poseči v Meksiko. Mali oglasi. Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 60 vi-narjev. Pismenim vprašanjem ie priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri uialili oglasili ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inscrentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob ti. url zvečer. Polenovka na poseben način namočena (specijalitete) se dobiva celi post pri g. Josipu Pollaku trgovcu, Sv. Petra cesta 7 v Ljubljani. Priporoča se naročila si pustiti pravočasno rezervirati. Na zahtevo se dobi tudi navodilo, kako naj se okusno pripravi. 1617-7 Prva delavnica v Ljubljani za popravila vseh vrst čevljev Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču. D H registrovana zadruga z omejeno zavezo gospodarskim Slovenci! Priznano najboljše l I I Ciril-Metodove ^ Dobijo' se povsod 1 vžigalice!! ■ ^^^Glavna zaloga ri IVAN PERDAN-u v Ljubljani^^^J tT-i, iVbTATAT-bT^T^TAT IT.I>T Restavracija ,Auer‘ Wollova ulica štev. 12. V torek, dne 24. februarja t. 1. domača plesna veselica Začetek ob 4. pop. Vstop prost. K obilni udeležbi uljudno vabi Lud. Roškar, rest. L. MIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov. Popravila se izvršujejo točno in solidno. Za sotosfafa in pleslarta Sela’ se slavnemu občinstvu priporoča Fran Keber, Trst, ul. Chiozza 59. □Ta fini d.x’a:ži:nsl3:i Konzert - Gramofon velikost skrinj1’ ce: 38+38+ 22» livnik: 50 + 45, kolesje: Prdzi-ssion, zvočnica: Omega, Stark-ton, z 10 novimi dvostranskimi ploščami en albuin :: za dvanajst :: plošč In 1000 ff. igel stane z embalažo vred samo K 00. novejši : gramofon : brez llvnika, velikost skrinjice: 44 + 38 + 31 z vsem kakor zgoraj navedenim, za gostilničarje z vinetom 0 ali 10 vinarjev snu« kron. Ti gramofoni se prodajajo samo v svrho reklame do 1. marca 1914, pozneje pa zopet po prejšnjih znatno višjih cenah. A. Rasberger, Ljubljana Sodna ulica štev. 5. Zastopnik avstr, gramofonske družbe na Dunaju in drugih svetov, tvrdk. Edina tvomiška zaloga gramofonov in godbenih automatov. — Najveeja zaloga plošč na Kranjskem. — Lastna delavnica za popravo vseh vrsi godbenih strojev. Prenočišče« - (»»stilna* - .JSuffet« TRST Hinko Kosič [trst ulica Carradorl 15 (vogal tteppa) se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom. as se priporoča slavnim posojilnicam, hranilnicam in drugim denarnim in gospodarskim zavodom zk naročila v tisk in vseh drugih tiskovin. — Delo izvrši priznano solidno, natančno in po najnižjih cenah. . SANATORIUM -EMONA j IzA-NOTRAN^^^lCNE-aU^. / LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA-'i \ SEF»ZDRAVNK:PRimRW- DR FR. DERGANC Kupujte zahtevajte ■ povsod edino-Ie | Radi prešle sezije se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-* . ’ . Žanih cenah. . * . ’ Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. v Telephon 132. % n Hi Učiteljska tiskarna : Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 : se priporoča slavnemu občinstvu z® izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine. Litografija. Cene najnižje! «* Notni stavek. 1