ŠE DALEČ DO ZELENE VEJE
Z razprave v zboru združenega deia in zboru krajevnih skupnosti na seji, ki je bila v marcu letos
Analizo družbenoekonomskega položaja kmetijstva v občini s stališči IS so delegati prejeli v sejnem gradivu. Dodatno obrazložitev je dal Janez Bajc član IS in predsednik Komiteja za družbeno plani-ranje in gospodarstvo.
V razpravi so sodelovali:
Rudi ROME, delegat KS Polica je kot delavec, ki združuje delo v Ljubljanskih mlekarnah, TOZD Posestva, v razpravi orisal posto-pek melioracij, ki jih izvaja Kmetijska zemljiška skupnost, v nada-Ijevanju pa obširno prikazal poslovne rezultate, ki jih dosega TOZD Posestva ter posebej povdaril, da obrat v Grosupljem izkazuje po-slovanje z izgubo in da je celotni prihodek dosežen v višini 79.552.388,70 din, od katerega se izkazuje bruto osebne dohodke 15.078.013,55 din, kar pomeni primerljivi dohodek na delavca din 572.175,31 din, ob 58 zaposlenih po stanju koncem meseca februar-ja.
V nadaljevanju je prikazaFobstoječi živalski fond ter proizvodno mleka, katerega so v letu 1982 proizvedli 3.030.0041 s 3,57 % tolšče in da so od te količine proizvedenega mleka odprodali TOZD Mle-karnam in strankam 2.966.632 1, ostale količine pa so bile porab-ljene za prehrano telet. Poleg navedenega se je dotakniJ prireje pri-rasta, dosežke žit in drugih krmnih pridelkov na posejanih zemljiš-čih, regresiranje mlečne proizvodnje po občinah, uporabnosti me-hanizacije ter oddajanja objektov v najetn.
Marina HRIBAR delegatka TOZD Prašičereje je v razpravi po-dala ugotovitve o stanju v temeljni organizaciji in pojasnila, da so v lanskem letu porasli osebni dohodki za 18,4% kar je res za 6,4% nad povprečjem družbenega dogovora, pri čemer je vplivalo zapo-slovanje in obstoječih možnostih pogojev dela, zaradi katerih ni bilo mogoče rasti osebnih dohodkov ustaviti. Ti osebni dohodki so pa še vedno precej pod povprečjem v občini in republiki, saj je povprečni bruto osebni dohodek na zaposlenega znašal 239.000 din oziroma 19.960 din mesečno. Glede proizvodnje pa povdari, da so v delovni organizaciji povečali stalež govejih pitancev in s tem povečali tudi izvoz mesa pitanih govedi in konj v vrednosti 4.382.000 din, kar je 12—krat več kot v letu prej. Posebej poiidari, da pri izvozu dosegajo
nižje cene, kot da bi prodajali meso na domačem tržišču, vendar so v izvoz prisiljeni kljub tem ugotovitvam, ker morajo uvažati belja-kovinske komponente, saj so uvozili 21 ton sojinih tropin in 48 ton ribje moke v skupnem zneskiu 2.300.000 din.
V nadaljevanju se posebej dotakne regresiranja kmetijske proi-zvodnje, češ, da TOZD Prašiičereja pri regresiranju skoraj ni bila udeležena, upoštevaje dejstvvo, da jc bilo plačanega prispevka v sklad v približni vrednosti 5 miilijonov din, v obliki regresa pa so do-bili 4 milijone din, iz česar izlhaja da je bil prvenstveno regresiran zasebni sektor, za družbenegaa pa je sredstev primanjkovalo. Zato upajo, prosijo in pričakujejo, cda bi v letu 1983 bili sredstev regresa tudi v tej DO neka] deležni, saj so v letu 1982 pridelali hrane za 12 enot, proizvodnja pa se bo povečala za 90%, kar pomeni tudi pove-čanje plemenske črede.
Anton PERME, delegat TZO Grosuplje predlaga, da se iz sklada za pospeševanje kmetijstva regresirajo še postavke: 1. regresiranje telet pri nabavi oziroma privozu cca 60 din po kg
žive teže, ker je cena telet previsoka glede na prodajno ceno
mesa pitanih govedi.
3.  Po novih izhodiščih je za leto 1983 izpadlo regresiranje plemen-skih telic za obnovo črede. To pa povzroča med proizvajalci ne-zadovoljstvo, zato predlaga, da je smotrnejša in pravičnejša ta oblika regresiranja kot pa samo regresiranje za povečani stalež krav.
4.  Še posebej povdari, da obstoja med proizvajalci mleka nezado-voljstvo zaradi analiz in izplačilu mleka. Zato predlaga, da Ljub-ljanske mlekarne plačajo mleko po posameznih in ne skupinskih oziroma zbiralniških vzorcih. V nadaljevanju opozori na previ-soko 12% stopno obresti za nekatere kredite za gradnjo hlevov, nepravilnosti KZ Ljubljana, ki onemogoča nabavo gradbenega materiala v drugih prodajalnah repromateriala in da zbor kme-tov podpira združevanje kmetijskih organizacij Ivančna gorica oz. kmetijskih organizacij organizacij Stična in Dobrepolje s tem, da bi kmetijska organizacija ostala v Grosupljem. V nada-ljevanju razprave se dotakne tudi podražitev umetnih gnojil, pri katerih je ob odkupljenem kg umetnega gnojila obračunano 2 din, kot kredit proizvajalcem umetnih gnojil oz. Tovarni Kutina. Zato je mnenja, da bi bilo 2 din pri kg umetnega gnojtla kriti iz drugih virov, morebiti iz intervencijskega sklada ali kakega dru-gega vira.
Branko PAPEŽ, delegat KS Ambrus v razpravi primerja pro-blematiko Grosupl jega, ki jo je izrazil predhodni delegat na razmere v KS Ambrus, kjer so stvari še bolj problematične. Zato zastavi vprašanja:
1.  Kako je mogoče, da lahko sam Veterinarski zavod Krim Grosup-lje postavlja pogoje in ceno za oplemenitev krav in telic?
2.  Kakšna je naloga pospeševalca v kmetijstvu po Krajevnih skup-nostih?
3.  Kdo in v kakšni meri je pooblaščen za posojilo tovarni gnojil za dobo 10 let? Kako so se obnašale na tem območju ostale K.Z v
(Nadaijevai^e na 3. strani)
ŠE DALEČ DO ZELENE VEJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
občini in posebej ostale občine v SR Sloveniji?
4.  Na dobljeno posojilo za gradnjo hlevov, ki ga oziroraa če ga dobi kmetijski proizvajalec pri KZ Stična je zaračunana previsoka 17% stopnja obresti, ker izkazuje le-ta za mladega kmeta preve-liko obremenitev.
5.  V poročilu je predvidena 4% rast kmetijske proizvodnje na ce-lotnem območju občine, zato povdari, da moramo se ob teh predvidevanjih pridržati takega porasta tudi pri odkupu kmetij-skih pridelkov, najemanju posojil in izvajanju agromelioradj-skih del in zato zagota vl jati morebitna ustrezna sredstva iz drugih virov.
Alojz ŠRAJ, delegat KS Dob je dal nekatera pojasnila na premi-ranje plemenskih telic na zastavljena vprašanja delegata KS Am-brus in urejenosti izplačevanja premij. V nadaljevanju pa je v imenu delegata KZ Stična posredoval ugotovitve delegacije, ki je na seji razpravl jala o delu in gospodarjen ju Kmeti jske zadruge Stična v letu 1982, saj je dosegla zadovoljive finančne rezultate, poravnala ob-veznosti do družbe in se z indeksom 171 povečanja osebnih dohod-kov v zadrugi zaposlenih delavcev približala sorodnim delavcem v panogi živinoreje. Poleg navedenega je obvestil delegate tudi o dru-gih dosežkih in uspehih in še posebej, da je zadruga v letu 1982 izvo-zila v tujino govejega in konjskega mesa v vrednosti 200.000 USA dolarjev.
RudoU ROME, delegat KS Polica v razpravi povdari, da je nujno napraviti boljše ovrednotenje kmetijskega dela, kar naj bi se odra-zilo v socialnem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter nje-govem osebnem dohodku. Posebej izpostavi zelo slabe pogoje za delo v kmetijstvu, saj so planirani kreditni pogoji za vlaganje v kme-tijstvo absolutno neugodni (visoke obrestne mere).
Sredstva, ki so planirana v občinskem skladu za pospeševanje kmetijstva so premajhna, spremenjene so planirane intervencije v
kmetijstvu, regresi za obnovo črede, premije, vse to pa dolgoročno ne prispeva bistveno k razvoju tržne kmetijske organizacije kot no-silke razvoja kmetijstva kadrovsko in materialno prešibke, preslabo povezane ter ustvarjajo različne pogoje dela na svojih območjih. Kmetijstvo, pravi dalje, tako zasebno kot družbeno, potrebuje ta-kojšnjo pomoč vseh strokovnih služb kot tudi družbenopolitičnih -struktur in da je najti sredstva in ustrezen prostor za vskladiščenje kmetijskih materialov, ob katerem se bo rešil problem nakupovanja raznih deficitamih predmetov. Verjetno pa tudi ne bi bila odveč majhna tržnica za prodajo vrtnin in drugih pridelkov grosupeljske okolice.
Anton PERME, delegat TZO Grosuplje se v ponovni razpravi dotakne vprašanja pospeševanja kmetijstva in ugotavlja po razgo-voru na zboru kmetov, da imajo sedaj zaposleni pospeševalci nizko strokovno izobrazbo glede na raznolikost potrebnega dela na tere-nu. Predlaga tudi, da se uvede izobraževanje mladih kmetov, kot je to bilo že v preteklosti. V nadaljevanju se dotakne primera odkupa živali in nepravilnosti, ki se pojavljajo pri obračunavanju po zakolu.
Lojze ŠRAJ, delegat KS"Dob obrazloži delovanje pospeševalcev KZ Stična in njihovem opravljanju nalog na zadružnem območju.
Franc GRUDEN uvodoma ugotovi primernost posredovanega gradiva v razpravo delegatOm in sprejem ustreznih stališč in ukrepov na področju kmetijstva kot usmeritve za delo v letu 1983. V nada-Ijevanju razprave se dotakne štipendiranja v kmetijstvu, ugotovitve pomembnosti proizvodnje hrane, spremembe delovnega časa, ko-masacije, ne dovol j obdelanih zemljišč. Pred zaključeno razpravo pa posebej povdari, da bo Izvršni svet spremljal izvajanje dogovorjenih in sprejetih stališč in ukrepov in o izvajanju obveščal tudi zbore skupščine občine.
Miha PANGERC, v razpravi povdari, da je naloga pospeševanja kmetijstva zelo resno delo in podpira mnenje potrebnosti izobraže-vanja mladih kmetov. Istočasno je obvestil delegate, da je Veteri-narski zavod zaposlil strokovnega sodelavca za ugotavl janje mastiti-
sa. Dalje pojasni ceno osemenjevanja plemenic, stopnjo zavarova-nja črede, s čimer je izražena predvsem socialna varnost kmeta.
Ivan ROSELJ, delegat KS Zagradec v razpravi poda pobudo proučitve možnosti pogojev drobne živinoreje, ovčereje, kozjereje, začete reje perutninarstva in ne nazadnje tudi čebelarstva. Pri tem, pravi, ni morda se potrebno usmeriti na gradnjo farm, pač pa morda več manjših enot s po 1000 komadi.
Lojze $RAJ, je pojasnil nekatera gledišča na podano pobudo vzreje drobne živinoreje.
Pismeno vprašanje pa je predložila delegacija Šmarje, ki zahteva pismeni odgovor: Delegacija ugotavlja, da zemljišča v občini, ki so v lasti Ljubljanskih mlekarn so slabo izkoriščena in da so Ljubljanske mlekarne tudi veliko zemljišč odtujile.
Janez KOŠČAK uvodoma ugotovi primemost posredovanja kmetijske problematike delegatom v obravnavo in pohvalno izrazi ugotovitve in dane pobude posameznih delegatov za oblikovanje stališč in sklepov, ki naj jih kot bodoče usmeritve sprejemajo delega-ti. Glede na tako široko razpravo in tako številne pobude.posredo-vane na seji zborov izrazi mnenje, da se imenujedelegatsko skupi-no, ki naj bi na podlagi razprave oblikovala sklepe in stališča in jih posredovala zboroma na naslednji seji v razpravo in sprejem. V to skupino predlaga za predsednika: Rome ing. Rudolfa, za člane pa Sraj Alojza, delegata KS Dob, Perme Antona, delegata TZO Gro-suplje, Pangerc Miho, predsednika zbora KS in Bajc Janeza, člana IS.
Po zaprti razpravi sta zbora soglasno in z ločenim glasovanjem sprejela SKLEPA:
1.  Imenuje se skupina delegatov za pripravo sklepov in stališč, ki jih da v obravnavo in sprejem na prvi prihodnji seji zborov.
2.  V skupino delegatov se imenujejo: Rome ing. Rudolf, deiegat KS Polica kot predsednik, za člane pa: Šraj Alojz, delegat KS Dob, Perme Anton.delegat TZO, Pangerc Miha, predsednik zbora KS in Bajc Janez, član IS.