V petnajsto leto! Šfirinajst let svobode je za nami, štirinajst let ogrotnnega dela za konsolU dacijo razmer, za prosvetno in gospodan sko povzdigo našega naroda. Ni bilo mirno to delo in razdrapane razmere na partizansko političnem polju so onemot gočile pravi razmah tega, za naš narod toliko potrebnega dela. Ogromne so bile žrtve za naše osvo> bojenje in uedinjenje. Poglejmo nekoliko nazaj! Začetek borb ob prvem ustanku Karadorda, ki je v svoji vetiki politični zmožnosti že sanjal o združitvi Srbov z llirijo, o čemer priča njegovo pismo Na* poleonu, vse poznejše borbe proti Tun kom, svetovna vojna z velikanskimi žrtvami za nacionalno idejo med Srbi in avstrijskimi Jugoslovani, borbe Srbov in jugoslovanskih dobrovoljcev, vse to je samo katalog ogromnih žrtev celok>np* nega našega naroda za svobodo in uedu njenje. Težke so bile te borbe, in neustras šeni junaki, ki so se borili za idejo zdrw žitve vseh onih bratov, ki jih je krivična politika skupnih sovražnikov razdvajala, so gledali pred seboj le en cilj in to je združitev k skupnemu delu za dobrobit nas vseh. Velika je bila ta ideja in vredna upoMevanja tudi od strani onih, ki niso ničesar žrtvovali. Izvojevana je bila svoboda! Prvo navdušenje se je kmalu poleglo in z nezaupanjem smo začeli gledati drug drugega, ker bilo je treba započeti z res» nim delom za konsolidacijo države. Ne* sloga, ono zlo, ki je od nekdaj razdvajalo Slovane in, ki so ga naši največji sovraž* niki spretno izrabljali napram nam sat mim, je začelo zopet razjedati našo kot maj ustanovljeno državo. Mentaliteta, ki so io nam vcepljali oni. kateri so med nas sejali razdiralno seme edino le zato, da Jso nas lažje izrabljali, se je med nami po* novno pojavila in postavila je mogočne ovire na pot konsolidacije in napredka. In početje raznih brezvestnih hujskačev se je^ odbijalo ob treznem prizadevanju resničnih rodoljubov za dosego enotnega gesla: Skupno in složno smo se borili za mesničenje naših stoletnih idealov in zdaj je čas, da iudi s skupnimi močmi delamo za povzdigo države in naroda. Nočemo obujati spominov na ža* lostne dogodke, do katerih nas je do* vedla partizanska strast, pač pa moramo priznati, da so ravno ti spametovali mnoge zaslepljence. Resnega dela nam je treba! Kriza je pritisnila z vso močjo tudi na našo državo in ovira razvoj. Toda to nas ne sme strašiti, kajti če smo prema> gali doslej še vse ovire, ki so nam jih postavljali na pot naši najzagrizenejši sovražniki iakrat, ko smo se borili za svobodo, moramo premagati tudi te ovU re, ki nam zastavljajo razmah. Ampak potrebna nam je sloga, potreben mir in potrebno sodelovanje nas vseh. Najvažnejši činitelj za konsolidacijo in povzdigo vsake države je prosveta. Ne moremo zanikati velikega napredka v štirinajsiih letih naše svobodne države, vendar nas ne smejo zadovoljiti doseda* nji uspehi. Kvišku se morajo dvigati naša siremljenja in ogromne morajo biti naše ¦zahteve v tem pogledu, da bomo nados mešffli vse ono, kar je naš narod zamudil takrat, ko je moral sptejemati nase le bofbo za borbo, dase je otresel sfoletnih sv&jih ilačiieljev. Trdna prosvetna osnova je najsoHd* nejši temelj dobrega gospodarskega raz: voja vsakega naroda. Zigodovina nam jasno kaže,da so dosegali ogromne uspes he na polju narodnega gospodarstva le oni narodi, >ki :so čkttbtili za ddber ta>zvoj prosvete. Šola nas kot učitelje najbolj zanima in z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da zidajo v naši državi šole tostran one meje, na kateri postavlja Italija trdnjave. To nam je najlepši dokaz, da se hočejo pri nas ustvariti najmočnejše trdnjave, ki očuvajo vsak narod pred gospodarskim in kulturnim propadom. Mi ne poznanvo imperiahstičnih teženj in radi tega so nam potrebne le šole, ki bodo usposabljale narod za složno in razumno delo za kub turno in gospodarsko povzdigo našega naroda. Cilj nam bodi sistematično delo v povzdigo našega šolstva, vsestransko prizadevanje za odstranitev vseh škodljit vih pojavov, ki ovirajo pravilen razvoj naše prosvetne politike, ki bodi osnova za pravo gospodarsko konsolidacijo in čuvanje pridobljenih dobrin. Ako hočemo doseči one uspehe, ki so potrebni za popolen napredek vseh Jugoslovanov, ki bodo dali vsakemu po; edinemu članu našega naroda ono intes lektualno stopnjo, ki mu je pofrebna za popolno gospodarsko osamosvojitev, te; daj moramo imeti za to delo mir. Popo' len mir v notranjosti države, kakor tudi svetoven mir je nujno potreben, da bo delo uspešno in sistematično. Tudi prU zadevanju za odstranitev vseh ovir pra> vilnega in popolnega razvoja naših ptu zadevanj na prosvetnem polju je potre; ben mir v vsej državi. Niso nam po; trebne partizanske borbe, ni potrebna nesloga med brati in ne ščuvanja poedins cev, ki so le osebnega značaja. Skupni so naši interesi, skupno in složno bodi naše delo, da ohranimo vse one za ves narod prepotrebne in s težkimi borbami prU dobljene dobrine. Medsebojna pravičnost naj zavlada v bodočnosti med nami. Spoštovati moz ramo medsebojno tradicijo in biti pra» vični sodniki v medsebojnih nesoglasjih in popolna sloga bo kronala vsa naša pru zadevanja z gotovim uspehom. Le eno vprašanje je, ki nam ne dovoljuje mirnega in nemotenega prizades vanja za napredek. Pravični so naši šoU ski zakoni in vsem našim državljanom tuje narodnosti dovoljujejo lastne šole, a nad pol milijona naših bratov v Pru morju in Korotanu nima niti enega lasU nega doma. To je rana, ki nas boli in peče. Ne bomo oznanjali sovraštva — prat vičnosti hočemo, iste pravičnosti, ki jo izkazujemo mi drugim, Pustite našemu narodu svoboden razmah in dajie možs nost pravične rešitve, ki je nujno po> trebna. To je naš klic ob vstopu v petnajsto leto naše svobode, klic, ki prihaja iz srca vseh vzgojiteljev naroda, ki vsi želijo in delajo za povzdigo naroda in srečno bodočnost naše skupne domovine.