IZ VSEBINE: 3. Jeseni spet gimnazija 4. Hotel pred obnovo? 5. Kriterij mesta 10. Odlični atleti titovo velenje, 15. februarja 1990 številka 6, cena 6 dinarjev y|u cM* Velenjčani smo kulturni praznik počastili s svečano akademijo »Tone Tomšič« navdušil V četrtek, 8. februarja je bila dvorana doma kulture v Titovem Velenju nabito polna. Razpoloženje v njej pa veličastno, na visokem kulturnem nivoju. Res je, da je akademski zbor Tone Tomšič, pod vodstvom dirigenta Jožeta Fursta očitno navdušil poslušalce in jih s svojim enkratnim petjem povsem prevzel, res pa je tudi, da so ga ti znali sprejeti medse, da so bili tako nastopajoči kot gostje v dvorani kot dobro uigran orkester, ki razume drug drugega. Bilo je zares čudovito. Kulturni program sta popestrila še gledališka igralca Marjana Klanjšek Jaklič in Boris Ostan, ki sta recitirala pesmi, ki opevajo naše področje, slavnostni govornik pa je bil predsednik društva slovenskih pisateljev Rudi Šeligo. Svoj slavnostni govor je začel z zadovoljstvom, da je slovenski kulturni praznik od lanskega septembra tudi uradni praznik slovenske države, nato pa orisal slovensko kulturno pot, katere pokončni stebri so Trubar, Vodnik, Prešeren, Levstik in Cankar. »Njihovi ponosni drži nasproti se je v takšni in drugačni, zgodovinskemu času primerni obliki gibala »bleda« misel, ki je malodušno in letargično, največkrat zaradi maloštevilnih Slovencev obupavala nad slovensko samobitnostjo in ponujala ta ali oni ilirizem, takšno ali drugačno (kulturno) »ju-goslovanstvo«, je dejal Šeligo in dodal, da se je slovenski narod skozi stoletja boril za svojo samobitnost, za pravice slovenskega jezika in priznanje slovenske kulture v morju nacionalnih kultur. Ocenil je, da je kulturna avtonomija dosežena, vendar pa narodna samobitnost ni isto kot nacionalna suverenost, ki pa je prav tako cilj slovenske kulture. »Misel o zgodovinski nujnosti suverene države Slovencev je tu- di v naši kulturi zorela le zlago-ma. Še Cankarje pristajal na politično jugoslovanstvo, a ob ostri razmejitvi kulturne, narodne samobitnosti, seveda,« je dejal in svoja razmišljanja podkrepil z mislimi pesnika Boža Voduška, ki je v spisu Etika in politična miselnost Slovencev razglabljal o vprašanju uresničitve lastne države. Med drugim je zapisal: ». . . ako nas je poldrugi milijon in ako nas bi bilo še desetkrat manj, nas nihče niti sam Bog ne more odvezati zahteve, da vstanemo in se borimo in storimo vse, kar naša vest od nas zahteva.« Šeligo se je ustavil še ob nekaterih drugih mejnikih boja uresničevanja slovenskega dostojanstva, med drugim ob zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, leta 1943, ko so med drugim razglasili suverenost slovenskega naroda, pa ob lanski Majniški deklaraciji, v kateri je po njegovem najpomembnejši stavek: »Hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda.« Svoj slavnostni govor je Šeligo sklenil s Cankarjevo Belo krizan-temo, ki jo je v prispodobi prenesel v naš čas: »Če si drznemo premakniti zorni kot očesa s socialno revolucionarne ravnine, za katero Cankarju najbrž gre, in ugledati položaj krhkega in z usodo pobratenega človeka v svetu, je treba reči : ta človek je spričo univerzalij in sistemov zmeraj in za vedno siromak. A ima krizantemo. In vsaj na enem njenem lističu je izpisano njegovo pesništvo in umetnost.« Na slovesnosti so podelili še letošnja Napotnikova priznanja, ki so jih prejeli Rosvita Vogri-nec, Irena Gorogranc, Ivo Stropnik, Simfonični orkester Glasbene šole Frana Koruna Koželjske-ga, Nama Velenje, Občinska zveza prijateljev mladine Velenje in Gorenje Servis; Napotnikovo diplomo sta prejeli Anka Jazbec, Tanja Petrej; Napotnikovi plaketi Pavla Letonje in DPD Svoboda; priznanje kulturne skupnosti Velenje pa so za posebne zasluge pri razvoju kulturnega življenja v občini podelili Kulturnemu centru Ivana Napotnika. Po slovesnosti je pesnik Ivo Stropnik v preddverju Doma kulture predstavil še novo knjigo iz zbirke Šaleški razgledi — Antologijo šaleškega pesništva. Boris Zakošek Podelili so priznanja V kolektivu REK Franc Leskošek-Luka resno razmišljajo o spremembi doslej veljavnega delovnega časa — od 6. do 14. ure. Nekateri deli kombinata, kot recimo Si-pak in ESO, so prehod na nov delovni čas, evropski, okvirno najavili že z letošnjim marcem. Predlog nove ureditve tako imenovanega evropskega delovnega časa je podoben tistemu, ki ga že upoštevajo v nekaterih delih Gorenja: od 7. do 8. ure naj bi veljal drsni delovni čas, od 8. do 12. ure bi veljala obvezna prisotnost na delu, od 12. do 13. ure — odmor, polovica od tega obvezen, polovica neobvezen, sledila bi od 13. do 16. ure obvezna prisotnost na delu, od 16. do 18. ure bi bil drsni delovni čas — tu je še nekaj drugih variant. Vse to naj bi veljalo za ponedeljek, torek, sredo in četrtek, medtem ko bi ob petkih bil drsni delovni čas že od 12.30 pa do 16. ure. Kot nam je povedal Konstantin Kuzmin, član KPO sozda REK, bi ta delovni čas prišel v poštev za nekaj več kot tri tisoč delavcev kombinata. Pogoj za to, da bodo v kombinatu tudi uvedli nov delovni čas, pa je prilagoditev vseh spremljajočih družbenih in drugih dejavnosti — od varstva predšolskih in šolskih otrok do urejenih prevozov na delo in iz dela, nenazadnje pa v Reku razmišljajo tudi o tem, kako najustrezneje organizirati prehrano med opoldanskim odmorom. (mkp) nama TITOVO VELENJE Z MUSTANGOM V NOVO KVALITETO, EVROPO IN SVET! Konstituiranje Gorenje Delta Po opravljeni registraciji je bila 6. februarja ustanovna skupščina novega podjetja Gorenje Delta, družbe z omejeno odgovornostjo, ki sta jo ustanovila Gorenje Elektronika in Iskra Delta. Na ustanovni skupščini nove družbe so za vršilpa direktorja Gorenje Delta imenovali magistra Draga Šuleka, diplomiranega inženirja fizike. (vš) Vrtci in nov delovni čas Prehod na evropski delovni čas v nekaterih kolektivih Šaleške doline je marsikje povzročil precej zmede. Med drugim tudi v vzgojno varstvenih zavodih. Vrtci se sedaj sicer kolikor-toliko prilagajajo potrebam po tovrstnem varstvu, čeprav nastali stroški še nimajo določenega vira financiranja. Težave pa so v tem času nastopile tudi pri pripravi programov, kajti tako šoštanjski kot velenjski vzgojnovarstve-ni zavod nimata na voljo verodostojnih podatkov o potrebah izvajanja te dejavnosti. Vse bolj ali manj temelji le na ugibanjih. V presojo sta ponudila občin- skemu izvršnemu svetu, ki je z ukinitvijo sisa za otroško varstvo pod svoje okrilje prevzel tudi to področje, dva predloga: po prvem naj bi občinski proračun kril stroške podaljšane vzgoje in varstva otrok, če bi se za prehod na evropski delovni čas odločila manj kot tretjina kolektivov v naši občini. V tem primeru bi starši plačevali le stroške za dodatno popoldansko malico. Če pa bi se za evropski delovni čas odločila več kot tretjina kolektivov v občini, pa bodo morali v vrtcih odpiralni čas podaljšati iz sedanjih 9 na 11 ur, to pa pomeni reorganizacijo dela v vzgojno varstvenih zavodih, več kadra ter širitev programa. Le tako bo namreč moč zadostiti potrebam staršev, ki delajo po »starem« in po novem. Tudi Rek spreminja delovni čas Občina Velenje Brez profesionalnega župana S sklepom vseh treh zborov občinske skupščine naša občina od danes dalje, 15. februarja, nima več profesionalnega predsednika skupščine občine. Drago Šulek, dosedanji župan, bo to dolžnost opravljal nepoklicno do konca mandata. Ta pa poteče z volitvami. V tem času je namreč sprejel izziv delovne organizacije Gorenje Delta. Razprava odložena vsaj za tri mesece Predlog občinskega sindikalnega sveta o ukinitvi participacije v zdravstvu je buril duhove na različnih ravneh vse od ideje dalje. Kot vemo, se je na referendumu vsemu navkljub odločilo za solidarnost zdravega z bolnim več kot 50 odstotkov vseh zaposlenih v občini. Razprave s tem še ni bilo konec. Svoj pristanek za ukinitev participacije v zdravstvu po zgledu mariborskih občin bi naposled morali dati le še delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Pomislekov ob dvigu rok za omenjeni predlog delegati zbora krajevnih skupnosti niso imeli, enako besedilo sklepa so podrli tudi delegati družbenopolitičnega zbora. Zadostne podpore za slednji predlog ni dobil med delegati zbora združenega dela. Ko so o tem razpravljali na predzadnjem zasedanju, svojega mnenja ti niso spremenili. Na petkovem skupnem zasedanju so svoj ne izrekli že tretjič, za nameček so se jim tokrat pridružili še delegati družbenopolitičnega zbora. Razlog: zaradi izpada sredstev z ukinitvijo participacije bi morali v občini dvigniti prispevno stopnjo še za 0,30 odstotkov. Tako bi delavci za zdravstvo namesto dosedanjih 0,47 odvajali 0,77 odstotkov iz bruto osebnega dohodka, kar je nasprotju s prizadevanji o razbremenjevanju gospodarstva. Kot smo slišali, bi lahko delegati o predlogu za ukinitev participacije v zdravstvu ponovno spregovorili šele čez vsaj tri mesece, tako določata poslovnik in statut. Ta čas pa naj bi izšel zakon, ki bo to področje urejal po svoje, brez upoštevanja predlogov, mnenj, sprejetih sklepov občinskih skupščin. pomladanska solata, ztfaj zimska. Sicer so pa znani zdravilni učinki korenin, cvetov, najbolj zdravilen pa je svež stisnjen sok. Posnetek smo naredili v Erta» drevesnici, kjer je ob ugodnem vremenu zelo veliko ljudi, ki si z malo trud« nabirajo priljubljeno solato. Sicer pa — fantič na sliki si gotovo želi bolj sneg, kot pa regrat!. L. Ojsteršek Ukinitev participacije v zdravstvu Novice Že letos 200 novih prošenj OP) Mozirje: V stanovanjskem gospodarstvu občine Mozirje je v družbeni lasti 64 stanovanjskih hiš s 556 stanovanji, kar je le 12 odstotkov vseh stanovanj v občini. Solidarnostni upravičenci in upokojenci koristijo 243 stanovanj, z ostalimi razpolagajo podjetja in delovne skupnosti. V zadnjih letih so povprečno na leto zgradili 7—9 družbenih solidarnostnih stanovanj, kar seveda nikakor ne zadošča potrebam. Podjetja imajo za stanovanjsko izgradnjo vse manj denarja, stanovanje postaja vse bolj nedosegljiva dobrina, skladno s tem pa se skokovito veča število prosilcev za solidarnostna stanovanja. Samo v letošnjem letu so že našteli 200 novih prošenj. K temu dodajmo podatek, da je lani za solidarnostna stanovanja zaprosilo 50 občanov, upravičenih je bilo 27, stanovanje pa jih je dobilo 8. Ugotavljanja odgovornosti ne bo (mkp) Delavski svet Gorenja EKO, ki seje sestal v ponedeljek, 12. februarja, je na njihovo zahtevo razrešil dolžnosti direktorja in oba pomočnika Gorenja EKO. Verjetno pa je pri odločanju o tem izhajal tudi iz izrečene nezaupnice, ki so jo delavci izrekli na referendumu. Za vršilca dolžnosti direktorja firme Gorenje EKO je delavski svet imenoval Mirka Tkalca. Istočasno je delavski svet Gorenja EKO zavrnil zahteve stavkovnega odbora in sindikata podjetja po začetku postopka za ugotavljanje odgovornosti za nastali položaj v tem podjetju. V začetku tedna pa so v Gorenju EKO vodili vse potrebne aktivnosti, da zagotovijo tekočo proizvodnjo, iskali pa so tudi možnosti, začasnega dela za trideset delavcev Gorenja EKO v Gorenju Malih gospodinjskih aparatih v Nazarjah. Seminar o poizvedovalni službi (tp) Občinska organizacija Rdečega križa Velenje bo jutri, v petek, v prostorih delavske univerze v Titovem Velenju pripravila enodnevni seminar o poizvedovalni službi za vse krajevne človekoljubne organizacije občin Velenje, Žalec in Mozirje. Seminarja naj bi se udeležilo približno 45 udeležencev. Zavrnitev pobude Zelenih (tp) V mesecu decembru lani so Zeleni Velenja naslovili na zbore občinske skupščine, Izvršnemu svetu in komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pobudo, da bi v proračunu občine Velenje za letos zagotovili denar za nakup treh računalnikov PC/AT, s pripadajočo opremo in vzdrževanjem, ki bi jih upravljalec in lastnik EIS Termoelektrarne Šoštanj namestil na javna mesta v Titovem Velenju, Šoštašnju in Šmartnem ob Paki. S tem naj bi bilo obveščanje prebivalcev o koncentraciji škodljivih snovi v zraku (predvsem SO2) v naši občini bolj korektno, popolno in učinkovito. Njihova pobuda pa pri naslovnikih ni naletela na razumevanje. Vzroke za zavrnitev je na petkovem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine podal predsednik komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja: »Načelno podpiramo sprotno in učinkovitejše obveščanje o onesnaženosti zraka, vendar občinskega proračuna z nakupom treh računalnikov ne moremo obremenjevati. 10 tisoč mark za nakup računalnika je za sprotno obveščanje nekaterih mimoidočih in tistih, ki jih to zanima, le prevelika naložba.« Pajek za večji red (fk) Celje — Vsi, ki se boste te dni pripeljali v Celje, pa sta navajeni, da pustite svoja vozila včasih tudi na mestih, kjer jih ne bi smeli, pozor — te dni bo začel po celjskih ulicah in cestah delati red pajek. Z njim so voznike strašili sicer že nekaj časa, zdaj naj bi res začeli z njim odvažati vozila, ki s svojim parkiranjem ovirajo promet. Za voznike (seveda pa tudi za urejenost prometa v samem središču mesta) je bolje, da pazijo, kam postavijo svoja vozila; odvoz tudi ne bo poceni. Popolna sanacija cest (fk) Laško, Šentjur — Prihodnje leto naj bi na območju, ki gaje lansko poletje močno prizadelo neurje, povsem uredili vse ceste. Tako obljubljajo na republiški upravi za ceste. V teh dveh občinah jim verjamejo, saj pravijo, da so prav cestarji že tudi takoj po neurju pristopili najresneje k delu in v kratkem času odpravili vse vsaj najhujše ovire. Dela je sicer še veliko, vendar upajo, da jih bodo s skupno akcijo kmalu res odpravili. Državljanska zelena lista (fk) Celje — Tudi v Celju je vznikla državljanska zelena lista, katere osnovno prizadevanje bo boj za boljše okolje. Ta bo nadstrankarska, vanjo pa se lahko vključijo občani, ne glede na to, ali so člani take stranke, gibanja ali pa ne. Njihov moto bo: zdrav človek v zdravem okolju. Na splošno so bodo prizadevali za sprejem takih zakonov, da bodo možni res učinkoviti in spodbujevalni ukrepi — da bodo onesnaževalci prisiljeni sanirati svojo proizvodnjo. Zavzemajo se tudi proti jedrski energiji. Na celjskem območju pa bodo dali pri delu vso prednost sanaciji šoštanjske termoelektrarne. Celjska Cinkarna mora po njihovem za 10 krat zmanjšati količino odpadkov, strokovnjaki pa morajo določiti, katera njena proizvodnja še sploh sodi v središče mesta. Emona ekspres mmm ■i WKm r Misijonarji Piše: VINKO VASLE Štrikanje in kvačkanje, ki se ga v teh časih bojkota poslužuje naša (republiška) vlada, je še najbolj podobno zgodbi o tisti devici, ki bi sicer rada dala, če bi pri tem ohranila nedolžnost. Ker kaj takšnega nekako ni v navadi, običajno pa tudi ne, se je treba pač odločiti : ali eno ali pa drugo! Naš tovariš predsednik Šinigoj se očitno ne zmore odločiti in je zato bolj kislo gledal v tla in zrak, ko se je nedolgo tega srečal s srbskimi izvrš-niki. Edini, ki se je smehljal, je bil zvezni vladni predsednik Markovič, ki zadnje tedne dokazuje, da je zlasti dober diplomat, ki ve, kaj je to predvolilna bitka. V svojo propagandno mašinerijo je vključil vse potrebne elemente: skupaj je uspel spraviti dva »sovražnika«, ki se sicer nista nič dogovorila, a sta le skupaj sedela za mizo; Srbom se je priljubil, ker je tudi sam dogodke na Kosovu ozmerjal z napadom na njegove reforme in si aplavz prislužil z izjavo, da bi separatisti in kontrarevolu-cionarji ostali brez glave, če bi njegove ideje na Kosovu zmagale. Tako je zadnji hip popravil svoj ugled v enotni Srbiji, še zlasti, ko je med izrednim 14. kongresom omenil, da bo njegova vlada delala tudi, če partija razpade. Imel je sicer prav, a tega odtistihmal ni več ponovil. Navsezadnje, mu borci proti albanskim »teroristom« nimajo kaj zameriti, če se ve, da so njegove zvezne policijske enote streljale po tej pokrajini. In prav ima tudi, ko se ne boji izreči, da je na Kosovu državljanska vojna — je, seveda je, še zlasti, če vemo, da zvezne specialce na Kosovu predstavljajo srbski policaji, demonstranti pa so Albanci. Markovič je tudi zato dobil enotno podporo v Srbiji in širše za svoj naslednji predsedniški mandat. In medtem, ko nam njegovi statistiki prodajajo 17 odstotno januarsko inflacijo, se je košarica najnujnejših živil v Sloveniji podražila za 47 odstotkov. Kar bi lahko obrnil sebi v prid in končno rekel, da Slovenci bojkotirajo njegova reformska prizadevanja. S Šinigojem pa bo malo teže. Dobro obveščeni krogi namreč že natolcujejo, da počasi pakira svoje predsedniške kovčke in se podaja med ugledne primorske podjetnike. Očitno namreč ve, da bo po volitvah naša vlada vendarle doživela nekatere pomembne spremembe, Slovenci pa si — vse tako kaže — tudi v izvršnih oblastnih organih že dolgo želijo kakšno odločnejšo osebnost. To so dokazali tudi delegati v našem parlamentu, ki nekako niso bili zadovoljni z njegovim poročilom o tem, kaj se je dogovoril in pogovarjal s srbsko stranjo, če k temu prištejemo še nesramne govorice, da so se predstavniki naše vlade že večkrat tajno sestali z bojkotirajočimi brati Srbi, potem je vsa stvar hudo resna. Šinigoj je vse, kar nam je zaupal o mirovni misiji v Beogradu, strnil v uradni komunike, ki pove, da se je srečal s srb- sko vlado, da so se pogovarjali in da je optimist. Medtem nam sporoča, daje že dosedanji bojkot slovenskemu gospodarstvu povzročil neverjetno škodo, ki se iz dneva v dan povečuje. In je zadnjič v skupščini spet prosil delegate, da naj podprejo paket njegovih protiukrepov, če si ti grdi, grdi Srbi ne bodo premislili. Tako je očitno edini, ki je popustil in ostal še vedno nedolžen! Ni nam pa še povedal, kolikšna mora biti gospodarska škoda v Sloveniji, da bo končno ukrepal! Delegati v parlamentu niso varčevali besed, ko so mu očitali bogaboječnost in neodločnost. A bolj kot to mu gre zameriti dve stvari: da si je šel tajno diplomacijo v stilu zgodnjekrščanskega misijonarstva in da niti svojim delegatom ni zaupal, ali se je s srbskimi tovariši samo trepljal po ramenih ali pa tudi kaj pametnega dogovoril. In drugič, da mu ni kapnilo, da je mirovne pogovore Markovič organiziral za svojo predvolilno bitko. Naivni pa niso nujno tudi nedolžni. ■ Celjsko območje HS Republika zaobvozila ceste na Celjskem Tudi letošnje regijsko posvetovanje o cestni problematiki, ki je bilo prejšnji teden v Celju, se ni dosti razlikovalo od prejšnjih. Resda ga ni več sklicala slovenska skupnost za ceste ampak njena naslednica republiška uprava za ceste — ampak to je bila tudi skorajda edina razlika. Vsebina je ostala : po mnenju predstavnikov s Celjskega je to ta, da so naše območje pri pripravi programa obravnavali spet zelo mačehovsko. Tak odnos je mogoče čutiti že več zadnjih let, letos pa naj bi bilo to najslabše. Zadnja leta so namreč po besedah direktorja celjskega cestnega podjetja Andreja Ka-menška na našem območju obnovili 12 do 17 kilometrov magistralnih in regionalnih cest, letos naj bi jih po predloženem programu le 2,7 kilometra. Odgovor s strani »republikancev« je bil drugačen: da je v programu celo več cestnih odsekov, le da so porazdeljeni, nekatere pa so zajeli tudi v program obnove cest zunaj naselij ali skozi naselja, ali kot odpravo črnih točk. Tako naj bi letos na velenjskem in mozirskem območju obnavljali cestne odseke Mozirje—Rad-mirje, kritičen odsek v Hudi luknji, Pesje—Titovo Velenje, v programu je tudi mozirska obvoznica. Na posvetu je bilo izrečenih največ kritičnih besed o počasni obnovi osrednje kozjanske ceste Maršala Tita. To cesto obnavljajo že 19 let, pa še ni jasno videti, kdaj bodo prevlekli z asfaltom še zadnjih osem kilometrov. Prav stalnim obljubam) so krajani najbolj prizadetih štirih krajevnih skupnosti ob tej cesti zagrozili z zaporo, prav tako pa z bojkotom volitev. Po tej cesti se namreč dnevno s 40 avtobusi vozi na delo v Štore, Šentjur in Celje veliko delavcev, ki pa imajo vse prej kot prijetno vožnjo. Posvetovanje o cestni problematiki bi bilo seveda gotovo povsem drugačno, če ne bi direktor republiške uprave za ceste Andrej Levičnik že ob pričetku posveta zaprosil zbrane, naj bi tokrat ne govorili o problemih s cestno povezavo med Celjem in Ljubljano. Kot je dejal, bo o tem v Celju v kratkem poseben posvet, na katerem bodo temeljito preučili najnovejše študije o najugodnejših variantah. Toda kljub tei prošnji posvet brez omemb avtoceste oziroma druge mogoče boljše povezane med našim območjem in slovensko metropolo ni minil. Več predstavnikov je ponovilo znana dejstva o tem, da ta slaba cestna povezava otežuje povezovanje ter tudi gospodarski razvoj. Poudarili so, da so še zdaleč ni le tranzitna cesta, ampak cesta, ki je še kako gospodarskega pomena. Že na tem posvetu pa seje zaiskrilo nekaj nasprotnih mnenj, pa čeprav v podrobnosti niso zahajali. To pa kaže, da bo verjetno tudi napovedan pogovor koncem februarja dokaj vroč. Čeprav vsi pravijo, da mora imeti pri tem glavno besedo le stroka, je očitno tudi v njej več različnih pogledov. -fk Savinjsko-šaleška naveza Preveč je vprašanj Medtem ko eni pravijo, da pri nas še vedno živimo pod velikim vprašajem, drugi zagotavljajo, da smo v času, ko je več vprašanj kot pa pravih odgovorov. Zame je ta čas res tak, da dvigujem roko za oboje, ki tako razmišljajo. Predvsem stališče slednjih tudi mene pogosto zadeva — pa seveda tudi meni podobne, ki vse prepogosto nasedamo raznim obljubam in to prepogosto vzamemo za sveto, potem pa jih dobimo po grbi od večine ljudi. Pogosto pa tudi ne znamo odgovoriti na številna vprašanja; posebno še, če nočemo biti podobni politikom starega kova, ki so znali vedno najti vsaj tri do štiri odgovore na vsako še tako zapleteno vprašanje. Bojda politiki no- vega kova ne bodo taki. Ampak jaz vam tega ne zagotavljam, da me potem spet ne bi kdo držal za besedo. Pred dnevi me je pobaral državljan, kdaj da mislim, da bo meso postalo beseda, da bo Gorenje kupilo ostanke celjske Savinje. Pravi, da sem tak namig dal že zdavnaj, pa je prav, da zdaj tudi postavim piko na i. Saj bi, pa stvar ni tako enostavna, ker so se zdaj tudi za nas časi spremenili. Tudi tisti, ki so nekoč prisegali, da je preveč državnih in poslovnih skrivnosti. pravijo, da vsega nikakor ni moč izdati, ker lahko s tem nastane velika škoda. Tako porečejo tisti, ki jih povprašamo, če imajo še dovolj zalog za delo, pa tisti, ki naj bi odgovorili, kako misli- jo z načrtovanji v prihodnje, pa tudi tisti, kijih pobaramo, če mislijo znižati cene ali ne. Pa tako tudi za selitev Savinje po Savinji navzgor do Nazarij ne vem več kot to, da pravijo, da bo; ko bo — čas za to. Veste, stvari pri nas že zdaleč niso tako enostavne kot si mislite. Pred dnevi sem nekega vodilnega povprašal, koliko neke vrste izdelkov bodo izdelali. Pa sem dobil odgovor, kakršnega sem vajen iz dni služenja vojaškega roka oziroma pogovorov z vojaškimi starešinami: pazi, če ti potem to, pojem lahko drugi iz tega veliko sklepajo. In k vragu gre lahko naš posel. Očitno se bomo morali navaditi, da bomo morali pogo- steje slišati odgovor, da nam tega ali onega iz poslovnih vzrokov ne morejo povedati. Da se razumemo — nič nimam proti temu, saj je nekaj podobnega — pa čeprav na višji ravni — tudi v razvitem svetu, ki si ga tako radi kličemo za vzor. Rad bi le imel. da bi se pri nas tudi »posledice« takih srivnosti res razvile vsaj približno tako kot pri naših vzornikih. Kar priznajte: res grdo pa bi bilo, če bi se kje iz prikrivanja izlegel le klopotec. Ampak, da se še enkrat razumemo, seveda ta primerjava ne velja za prenos ostankov Savinje oziroma prevzem dela proizvodnje. Tisto o klopotcu sem mislil kar tako. Da bo lahko spet kdo postavil kako novo vprašanje! (frkj O razvoju kabelske TV njih pozitivnih izkušenj ali na podlagi že obstoječih normativnih pravnih aktov. Da bi v kar največji meri razrešili ta vprašanja in dileme sta koordinacijski odbor za kabelsko in satelitsko televizijo pri RK SZS in republiški komite za informiranje SRS prejšnji teden pripravila tridnevno jugoslovansko posvetovanje »o odprtih vprašanjih kabelske distribucije RTV programov in kabelske televizije«. Posvetovanje je bilo v hotelu Vesna v Topolšici, izdatno pa ga je omogočilo tudi Gorenje Servis. Udeležili so se ga mnogi ugledni znanstveniki s tega področja, predstavniki J RT, RTV hiš, gostje iz Avstrije in Madžarske ter seveda predstavniki ustanov, ki jih še zlasti zanima to področje. Organizatorja sta natisnila tudi poseben zbornik referatov, udeleženci posvetovanja pa so na podlagi pregleda obstoječega stanja podanih referatov in vsebinsko zelo plodnih razprav sprejeli vrsto pobud. Med poglavitne sodi tudi ta, da je treba z ustrezno zvezno in re- publiško zakonodajo v najkrajšem možnem času razčistiti vse nejasnosti in dileme, ki jih puščajo dosedanje zakonske rešitve in to od komunalno urbanističnih predpisov do rešitev v zakonih o javnem obveščanju in sistemih zvez. (vos) Zasedali so zbori skupščine občine Velenje O organih sis, volitvah in raz merah v Gorenje EKO Ob bežnem pogledu na kratek dnevni red petkovega skupnega zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine bi težko izdvojili točko, ki bi si zaslužila posebne pozornosti. Večina dosedanjih zasedanj je namreč pokazala, da marsikateri odloki za razpravo v delegatskih klopeh niso zanimivi, prav tako ne poročila komisij. Center srednjih šol Jeseni spet gimnazija Vzgoja dopolnilo izobraževanju Ob vsaki spremembi šolstva evforično zatrjujemo, da gre na bolje. Te dni prebiramo o protireformi reforme v šolstvu. Kaj vse si bomo še izmislili ... Reformirana šola je gotovo imela kaj dobrega: vsi so bili deležni na startu enake izobrazbe. Če se le spomnim, kako je bilo s tujimi jeziki, ki so jih nekateri učenci kar odvrgli, in omajali v prvem razredu katerekoli srednje šole še tiste, ki so hoteli drugače. V staro šaro je romala tudi matura ... No, in sedaj je dozorel čas, ko zorijo gimnazije in poklicne šole pač po načelu, daje človek individuum, in mora zato stopiti na tisto stopničko šolanja, ki mu najbolj ustreza. Ce so znanstveni elementi — merjenje vzgojnoizo-braževalnih učinkov na srednji stopnji izobraževanja — kazali negativne trende, je bilo potrebno, delo preusmeriti. Čudno res, da ga v vseh štiridesetih letih nismo mogli bolj uspešno primerjati z delom vzhodno in zahodnoevropskih šol ... Res je, da smo živeli v specifičnem okolju, pa vendar bi ne smeli dopuščati toliko eksperimentiranja. In sedaj, oziroma v jeseni? Lahko je govoriti o obilici snovi, ki duši otrokovo ustvarjalnost. Ne moremo in ne smemo pa zanemarjati otrokovega učenja kot pogoj za uspešnost! Nujne so spremembe v metodah dela z mladimi. Vse bolj moramo igrati na motivacijo otrok. Da, tak pouk pa mora biti povezan z živim življenjem, z Leninovim trinomom. Pouk mora biti aktualiziran. Razred mora biti na široko odprta arena življenja. Zato mora biti tak tudi učitelj. Njegovo delo mora biti vedno širše, ne samo ozko, kabinetno zaprto, za rampe neke stroke. Pa ne samo to. Stroka mora povezovati vedno znova vse elemente dobre vzgoje: ljubezen do vseh, spoštovanje, pomoči vrstnikom, pravilen odnos do privatne in skupne lastnine, in ne nazadnje tudi varčevanje z materiali, ki jih uporablja učenec. V zahodnih državah prav varčevanju in skromnosti, ki je s tem povezana, pripisujejo velik pomen. Danes je to še toliko bolj pomembno, saj nismo bogata družba, ki bi razmetavala kruh in papir kot svinja otrobe .. . Nova, in vsaka šola, in vsaka reformacija, bo morala upoštevati navedene elemente tako v izobraževanju, kot v vzgoji, če hočemo, da bo izšolan človek komunikativen, pripravljen pomagati sočloveku, in pripravljen tudi, da bo znal ceniti bogastvo, ki ga bodo njegove roke oblikovale. Ali kot je nekdo rekel: »Niti kapljice betonske mase se ne sme izgubiti, če želimo, da stavba ne bo preveč draga.« Viš SKUPNI CENTRI GORENJA V Gorenju Servis in Gorenju Commerce so se dogovorili, da bodo ustanavljali skupne enote, servisne in razstavno prodajne centre Gorenja, in to v mestih, kjer ne bi bilo racionalno odpiranje samostojnih servisnih oziroma razstavno prodajnih centrov. Prvi tak skupni center Gorenja so lani odprli z Velenjem pobrateni občini Pucarevo, letos pa je v načrtu odprtje takšnega skupnega centra v Trebinju. M) Izvršni svet SO Mozirje Zaostrovanje na področjih Na minuli seji so člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje med številnimi točkami z dnevnega reda največ pozornosti namenili zaposlitvenim gibanjem, oceni stanovanjskih razmer in poročilu o zagotavljanju socialne varnosti v občini Mozirje. Podatki za vsa ta področja so zaskrbljujoči, povrh vsega pa seveda glede na razmere grozi še poslabšanje razmer. Velja tudi ugotovitev, da ima občina zelo malo vpliva na reševanje socialnega položaja in zaposlovanja, ker se politika oblikuje na ravni republike, tam pa se zbira tudi večina nujnih sredstev. V naši državi, še zlasti v Sloveniji se srečujemo s skoraj ofenzivnim prodorom in širjenjem kabelsko-distribucijskih omrežij za prenos RTV programov. Po podatkih je v Jugoslaviji priključenih na kabelsko omrežje približno 200 tisoč gospodinjstev, v Sloveniji pa so v letu 1989 delovala kabeisko-razdelilna omrežja s skoraj 93 tisoč priključki. Ob upoštevanju tistih omrežij, ki so bila lani v gradnji oziroma so njihovo graditev načrtovali, pa je ta številka v naši republiki precej višja oziroma se naj bi v naslednjih letih dosegla številko 1 16 tisoč novih kabelskih priključkov. Ta preskok oziroma osvajanje nove medijske tehnologije, je seveda porodil vrsto odprtih vprašanj in dilem, ki terjajo konkretne razrešitve in skupne dogovore o njihovi ureditvi, tako s pravno formalnega stališča kot stališča njihove ustrezne ureditve v praksi na podlagi dogovorov, doseda- Tokrat pa je Odlok o določitvi nalog, ki jih od 1. januarja letos začasno opravljajo organi sis s sklepom o ustanovitvi in imenovanju odborov vzbudil pozornost nekaterih delegatov. Čeprav je omenjeni odlok le začasne narave in velja le do uveljavitve nove zakonodaje na posameznih področjih družbenih dejavnosti in gospodarske nadgradnje — kot smo slišali je ta že v tezah in osnutkih — sta bila v razpravi največkrat omenjena dva člena: 6., ki določa naloge in pristojnosti organov sisov, na slednjega je delegat socialistične zveze dal amandma, ter 8. člen, po katerem bi morale skupščine sisov do 31. januarja sprejeti zaključne račune. Sklepu o ustanovitvi in imenovanju odborov interesnih dejavnosti in ne samoupravnih interesnih skupnosti kot je bilo zapisano v gradivu, pa so delegati očitali, da za kakovo- Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje je konec prejšnjega meseca sprejel kar dve pomembni odločitvi: odprl je pot za ločen vpis učencev v triletno poklicno šolo in štiriletno šolanje tehnikov ter ponovno »ustanovil« gimnazijo. Vanjo naj bi se združili sedanji naravoslovni, pedagoški, družboslovni in računalniški programi. Novosti naj bi veljale le za prve letnike srednjih šol že v jeseni, torej v šolskem letu 1990—91. Programi: naravoslovno-matematična dejavnost, družboslovni in kulturni, pedagoški, računalniški bodo predstavljali enovit splošnoizo-braževalni program, imenoval naj bi se gimnazijski, šola, ki ga bo izvajala pa gimnazija. Nov program bo obdržal oziróma razvijal pet izbirnih skupin, in sicer nara-voslovno-matematično, druž-boslovno-jezikovno, klasi-čno-humanistično, pedagoško in računalniško. Odločitev o skupini pa naj bi bila prepuščena gimnazijam samim. Čeprav na Centru srednjih stno presojo premalo vedo o predlaganih delegatih, od kod prihajajo, ali so uporabniki ali izvajalci. Sporna pa je bila za nekatere tudi sestava odbora za komunalno gospodarstvo. Da se razprava o spornih zadevah ne bi predolgo vlekla, da bi bil volk sit in koza cel a, je predsedujoči razpravo o tej točki dnevnega reda prekinil. Delegati pa so jo nadaljevali po krajšem posvetovanju nekaterih članov izvršnega sveta, strokovnih služb družbenih dejavnosti in predlagateljev amandmaja. Naposled so omenjeni odlok z manjšimi popravki in predložen sklep o ustanovitvi in imenovanju odborov interesnih dejavnosti sprejeli. Ob rob temu zapisu samo tole: žal, je tudi tokrat razprava pokazala, da vse preveč pozornosti namenjamo prej obrobnim kot vsebinskim zadevam. šol v Titovem Velenju v tem trenutku ne razpolagajo z uradnimi sporočili, se na napovedane spremembe vsemu navkljub pripravljajo. Po besedah ravnatelja družboslovne šole Bojana Glavača bodo učencem prvih letnikov nove gimnazije omogočili vpis v naslednje tri skupine: naravoslovno-matematično, družboslovno-jezikovno in računalniško, torej že sedaj »obstoječe« usmeritve. Prostorskih mest pa bo na voljo v petih oziroma šestih oddelkih. Kakšni bodo predmetniki, še prav tako ne vedo. Objavili naj bi jih odgovorni v mesecu juniju. »Zagotovo bodo prevladovali splošno izobraževalni predmeti, le v tretjem in četrtem letniku bodo izbirni predmeti nekoliko obsežneje zapolnili umike.« Tiste, ki bodo uspešno »pregurali« vsa štiri leta, čaka seveda še matura. Ta naj bi pomenila stopnico za nadaljnji študij. Z uvedbo »nove« gimnazije se na Centru srednjih šol v Titovem Velenju ne bodo mogli izogniti prostorskim Brez zapletov tudi tokrat ni šlo pri že tretji obravnavi preloga o ukinitvi participacije v zdravstvu. Naj so si bila prizadevanja članov med-zborovske komisije še takšna, so delegati zbora združenega dela na petkovem zasedanju vztrajali pri prvi odločitvi. Za nameček so se jim pridružili še delegati družbenopolitičnega zbora, ki so na predhodnem zasedanju sicer glasovali za omenjeni predlog. Solidarnost z bolnim so že tretjič zapored potrdili le delegati zbora krajevnih skupnosti. Da spomladanske volitve ne bodo enostavne, da je volilna zakonodaja na nekaterih področjih premalo dorečena je v poročilu o dosedanjem delu občinske volilne komisije znova opozorila njena predsednica Milena Bu-kvič-Dežman. Skrbne priprave na spomladanske volitve in pluralistično sestavljena volilna komisija, ki bo zagotavljala legitimnost volitev na osnovi zakonskih določil in nič drugače, še ne zagotavl jajo pravočasne izvedbe volitev. To bo mogoče le, če bodo tudi podjetja in krajevne vprašanjem. Poskušali jih bodo rešiti bodisi z drugačno prerazporeditvijo oddelkov, v bližnji prihodnosti pa tudi z nadzidavo sedanje »gimnazije«. Ob tej zgodovinski odločitvi strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje tale pomislek: skrajni čas, da bo gimnazija znova prišla v učno-vzgojne programe srednjih šol, kajti tudi to je tisto, o čemer danes toliko govorimo — o Evropi 92. Skrajni čas pa je tudi, da se tisti, ki odločajo o šolstvu, zmenijo za daljši čas, kako in kaj z izobraževanjem mladih, bodočih strokovnjakov. Vse dosedanje reforme, ni jih bilo tako malo, so le lomile kopja na ramenih dijakov, pričakovanih rezultatov pa niso prinesle. Nasprotno. Vrzeli so se samo poglabljale, spremljala pa so jih še kadrovska in prostorska vprašanja, težave z učbeniki,... Ali potemtakem odločitev, ki jo mnogi označujejo za zgodovinsko, ne pomeni le popravljanja napak iz preteklosti? skupnosti do določenih rokov opravile svoje naloge. Dodatna točka dnevnega reda — informacija o predlogu za uvedbo stečajnega postopka v družbenem podjetju Gorenje Eko, pa je med delegati povzročila precejšnjo mero zaskrbljenosti. Razmere v tem kolektivu so namreč vse prej kot spodbudne ne samo zaradi slabih rezultatov poslovanja, ampak tudi zaradi slabe socialne varnosti delavcev in ne prav obetavne prihodnosti. Čeprav je tokrat šlo le za informacijo o položaju Gorenje Eko, za katerega je služba družbenega knjigovodstva že sporočila stečajni postopek, so delegati pozvali koncem Gorenje, Savinjsko-Šaleško gospodarsko zbornico, LB Temeljno banko Velenje, delniško družbo. Zavod za zaposlovanje, Center za socialno delo, občinski sindikalni svet, da delujejo v interesu zaščite pravic delavcev in njihove socialne varnosti. Prav tako so zadolžili občinski izvršni svet, da ob morebitnem stečajnem postopku vodi in koordinira aktivnosti v okviru pristojnosti in danih možnosti. Med drugim pa so se dogovorili še, da bodo na naslednji seji občinske skupščine pregledali izvajanje ukrepov socialne varnosti delavcev v občini in sklepov, zapisanih ob zaključku sprejemanja ukrepov družbenega varstva v Gorenje Eko. (tap) Vse bolj se slabša stanje pri zaposlovanju. Industrija v mozirski občini pretežno ne zaposluje več, število je celo v upadanju. Nezaposlenost torej raste, glede na trenutne razmere pa bo težav gotovo še več. Člani izvršnega sveta menijo, da so možne rešitve v drobnem gospodarstvu in so glede tega sprejeli primerne sklepe. Pri pospeševanju ustanavljanja novih obratov malega gospodarstva je najprej pomembno dejstvo, da so že ustanovili sklad za sofinanciranje razvojnih programov, ob tem pa oblikovali še dve nalogi. Prva je ustanovitev zavoda za načrtovanje in razvoj, ki bo obenem nudil strokovno pomoč vsem, ki ustanavljajo takšne obrate, druga naloga pa je, da v vsakem večjem kraju zagotovijo zazidalne cone za drobno gospodarstvo. Zaostrujejo se tudi stanovanjska razmerja. Pritisk na solidarnostna stanovanja je vse večji, samo letos so že prejeli 200 prošenj. Denarja je seveda vse manj in združeno delo je pri financiranju vse manj prisotno. Zato morajo takoj natančno opredeliti kriterije za pridobivanje pravic do solidarnostnih stanovanj. Veljale naj bi samo za tiste, ki niso zaposleni in nimajo možnosti pridobiti stanovanja iz drugih virov. V skladu s spremembami bo občina skrbela le za solidarnostna stanovanja in v te namene združevala 1,6 odstotka družbenega proizvoda. Razumljivo je, da bo kriza še naraščala, saj je vse manj tudi udeležbe družbe in bank. ključnih Nič boljši ni položaj na področju socialne varnosti. Po novem se sredstva za družbene denarne pomoči kot edini vir preživljanja in dopolnilni vir ter družbene pomoči otrokom in rejnine zbirajo na ravni republike, sredstva za ostale oblike pomoči pa v občini. Vsekakor bo pritisk na vse te oblike vse večji. Število brezposelnih se bo bistveno povečevalo, s tem pa tudi število otrok in posameznikov, ki bodo upravičeni do oblik družbene denarne pomoči. Lani se je precej povečalo število štiričlanskih družin z dvema zaposlenima in dvema otrokoma, ki si dejansko niso mogle zagotoviti socialne varnosti in so potrebovale družbeno pomoč. Rešitev je seveda le v izboljšanju razmer v gospodarstvu in primernih osebnih dohodkih, saj bi potem res lahko nudili pomoč tistim občanom in družinam, ki so zaradi raznih razlogov tudi socialno ogroženi, vzroki za to pa so bolezen, starost, invalidnost, nesposobnost za delo, ogroženost zaradi elementarnih nesreč in podobno. j- P ■ Družbeno podjetje Gostinstvo Paka Hotel tokrat le pred obnovo? S 1. januarjem letos v Titovem Velenju delovne organizacije Gostinstvo in turizem Paka ni več. Namesto nje imamo družbeno podjetje Gostinstvo Paka. Spremembe na področju nove organiziranosti za kolektiv, po besedah direktorja Franca Košaka, ne pomenijo le spremembe imena, ampak so nadvse dobrodošle v pravem pomenu besede, saj že prinašajo spodbudne rezultate. Glede na težave iz preteklih let se razmere v kolektivu namreč izboljšujejo. Primerjava doseženih kazalcev december 89—januar 90 še ne pomeni ničesar. Nekaj pa vendarle, saj so v preteklih letih v svojih lokalih prav zadnji mesec v letu dosegli najboljše rezultate. »Vzrokov za povečanje prometa v januarju zaenkrat ne poznamo. Menim pa, da so svoje naredili nekateri notranji ukrepi, decembrski dvig osebnih dohodkov, predvsem pa spoznanje delavcev, kako velika vrednota je delovno mesto,« zatrjuje sogovornik. Žal, zatečeno stanje vsemu navkljub v tem času ne pomeni kaj več kot preživetja. Ob davkih, ki obremenjujejo gostinstvo in materialnih stroških, je treba omeniti še več kot 20 let stare objekte za obnovo katerih bi potrebovali ogromno denarja. Sredstev za pre-potrebna vlaganja sami nimajo dovolj. »Časi so takšni, da pomoči od drugod ne moremo pričakovati. Pa tudi sicer slednje že v preteklih letih nismo bili deležni. Precej si sedaj obetamo od prizadevanj, ki jih vodimo skupaj z občinskim izvršnim svetom pri iskanju sovlagateljev za posodobitev hotela. Upamo, da bodo tokratna dogovarjanja vendarle obrodila želene sadove, in da bomo že v letošnji jeseni začeli priprave na obnovo hotela, ki naj bi se s posodobitvijo tako prenočitvenega kot restavracijskega dela v bližnji prihodnosti uvrščal v visoko B kategorijo.« Da zidovi niso vse, se v družbenem podjetju Gostinstvo Paka letos menda zavedajo še bolj kot pretekla leta. Kakovost je tista, ki prinaša zaslužek, ki zadovoljuje potrebe še tako petičnega gosta in zapolnjuje vrzeli na področju turizma. Hkrati z njo so temelj uspešnega poslovanja tudi kadri. Slednjim nameravajo v tem družbenem podjetju nameniti še posebno skrb. Med naloge za letos pa so zaposleni kolektiva zapisali še obogatitev in razširitev ponudbe v svojih lokalih, specializacijo nekaterih med njimi nadaljnje iskanje notranjih rezerv, skratka narediti vse, da bo gost odšel zadovoljen in se v njihove lokale rad vračal. »Čeprav je uresničevanje prej omenjenih ciljev v precejšnji meri odvisno od tega, kako uspešni bomo pri iskanju sovlagateljev za obnovo hotela, ob vztrajanju na začetih prizadevanjih, ob izboljšanju razmer v gospodarstvu, uspehi ne bi smeli izostati,« je sklenil pogovor direktor družbenega podjetja Gostinstvo Paka Franc Košak. (tap) Domotechnica 90 e v konkurenčni tekmi Sekljalnik iz Gorenja Po uspešno opravljeni poskusni proizvodnji so začeli v ponedeljek, 12. februarja v Gorenju Mali gospodinjski aparati v Nazarjah z redno proizvodnjo sekljalnika, univerzalnega kuhinjskega aparata. Letos jih bodo naredili, kot ra- čunajo, 120.000, pri čemer jih bodo kar 100.000 prodali na tuje. Sekljalnik je ena od letošnjih novosti, ki bodo prišla iz Gorenja Mali gospodinjski aparati iz Na-zarij. Med novostmi leta 1990 velja omeniti še kavni avtomat in Servis Iva Kompana Redki so stroji, ki se jih ne bi lotil Smo v času, ko skorajda ni dela, pri katerem nam ne bi bili tehnični pripomočki v veliko pomoč. Še več, so opravila, ki brez sodobne elektronike sploh niso možna, primer je bančništvo. Vsak dan je na tržišču kaj novega in izpopolnjenega. Tudi pri pisarniškem poslovanju se je tehnika že tako razmahnila, da ji še komaj sledimo. Vso to »mašinerijo« je seveda potrebno nenehno vzdrževati in popravljati, za to pa so potrebni posebni servisi. Eden takih je tudi na Stan-tetovi 18 v Titovem Velenju, katerega lastnik je Ivo Kom-pan. Skupno je v servisu zaposlenih šest delavcev, njihova dejavnost pa je servis elektronike in finomehanike, opravljajo pa še fotokopiranje ter razrez in prodajo papirja. Ivo Kompan je z omenjeno dejavnostjo pričel pred dvanajstimi leti ter jo v teh letih postopoma širil in razvijal. Ko smo ga pred dnevi obiskali v njegovi delavnici je povedal, da imajo z večino podjetij sklenjene pogodbe za letno vzdrževanje strojev. Delo opravljajo v delavnici in na terenu. Sicer pa imajo široko paleto vzdrževanja in popravil pisalnih in računskih strojev, seveda tudi fotokopirnih, števnih, knjižnih, frankirnih ter registrskih, v vseh primerih mehanskih in elektronskih. Tudi šivalni stroji niso izjema. Z delom niso prisotni samo v Šaleški dolini, temveč jih poznajo še na celjskem, mozirskem in koroškem koncu. Prav sedaj za koroške banke servisirajo stroje za. bankovce. Ivan je ob tem dejal, da jih zunaj bolj cenijo kot doma. Zelo ugodno je to, da Ivan Kompan stranki, ki se ji je pokvaril stroj, za čas popravila posodi svojega, prav tako je pri njem moč najeti kopirni stroj. Omeniti večja še izdelovanje vseh vrst papirnih rol za register blagajne. Papir je iz Radeč, ki je po mnenju Ivana Kompana najkvalitet- Kako je z rezervnimi deli ob dejstvu, da je veliko strojev tudi starejšega datuma? »Nekaj rezervnih deiov je mogoče dobiti v Jugoslaviji, po nekatere pa je treba v Avstrijo, Nemčijo, Italijo, celo na Švedsko. Le redko se zgodi, da stroja ne bi popravili. Trudimo se kolikor se da, da stranki ustrežemo.« V bližnji prihodnosti namerava Ivo Kompan odpreti «sos? ~ .-i* i i lW^Kul Ü hjhk^ Sni p m t i . £ M mtfflhh nejši, prodaja pa ga od Črne do Portoroža. Na vprašanje kako je z delom je odgovoril: »Trenutno imamo dela dovolj,« o tem so pričele tudi polne police raznih strojev, »in upam, da ga bo dovolj tudi v prihodnje. Daleč največ dela smo imeli ob novem letu, ko smo morali zaradi konvertibilnega dinarja prirediti vse registrske blagajne. Delali smo vse praznike, tri dni in dve noči, kar ni normalno. Toda kaj smo hoteli, trgovine so morale po praznikih normalno poslovati.« Od 13. do 16. februarja je v Kolini, v Zvezni republiki Nemčiji, 16. Mednarodni sejem gospodinjskih aparatov, kuhinj in opreme za dom De-motechnica '90. Na tej že tradicionalni sejemski prireditvi sodeluje tudi letos Gorenje. »Demotechnica predstavlja enega največjih svetovnih zborov proizvajalcev vsega, kar dviga bivalno kulturo sodobnega človeka. Osnovno vodilo, ki že nekaj let preveva to svetovno razstavo gospodinjskih aparatov je — varčevanje z vodo in energijo ter uporaba človeku in okolju prijaznih materialov«, poudarja Stanko Pušnik, direktor izvoza Gorenje Commerce. »Tudi letos se bodo v Kölnu, na Domotechnici '90., srečali vsi najpomembnejši proizvajalci izdelkov bele tehnike, da bi dokazali zadnje novosti in začeli neusmiljen boj za deleže na posameznih trgih. Za koncem Gorenje pa je Domotechnica 90 priložnost, da se kot vodilni jugoslovanski proizvajalec in izvoznik gospodinjskih aparatov predstavi že tradicionalnim in seveda tudi novim kupcem ter da, podobno kot vsako leto, ugotovi, kje je v vsakodnevni tekmi za pridobitev tujih in domačih kupcev«. Na letošnji Domotechnici razstavlja Gorenje več novosti, s katerimi sledijo svetovnim usmeritvam v tovrstni proizvodnji. Novosti so, med drugim, štedilniki iz programa 500 in 600 mm, vgradne in podpultne pečice (na trgu je namreč nova generacija pečic z vrsto prednosti), ste-klokeramične kuhalne ploščice, pralni stroji (predstavljena je tudi posebna izvedenka pralnega stroja z elektronskim programatorjem) in hla-dilno-zamrzovalni aparati. Pri tem kaže še posebej opozoriti, da so vsi novi izdelki Gorenja vse bolj prijazni do okolja. Na Gorenjevem razstavnem prostoru v Kölnu pričakujejo tudi letos številne obiskovalce, stare in nove kupce njihovih izdelkov. »V izredno zaostreni konkurenčni tekmi, ki se odraža v presežku ponudbe nad povpraševanjem, velikimi vlaganji v posodabljanje tehnologij in proizvodov, pa tudi v velikih združevanjih proizvajalcev si bomo v Gorenju prizadevali, da v letu 1990 ne uresničimo samo 300 milijonov dolarjev izvoza, pač pa, da s prodajo na tuje dosežemo tudi višjo stopnjo dobička«, zagotavlja Stanko Pušnik. (an) ožemalnik. Domačim in tujim kupcem pa bodo ponudili še električni ročni mešalnik, rezalni stroj, podstavek za električni ročni mešalnik in tudi sekljalnik z novimi, razširjenimi operacijami. (ek) Jožef Šibanc, novi direktor REK ESO: »Dela je dovolj!« Prejšnji teden je delavski svet podjetja REK Elektro-strojna oprema, kjer je zaposlenih 795 delavcev, za novega direktorja firme imenoval Jožefa Šibanca. Na naše prvo vprašanje, kje je ESO danes, nam je odgovoril: »ESO živi in bo živel še naprej.« Poprečni osebni dohodek zaposlenih v tem kolektivu je v januarju znašal 4100 dinarjev. Celotne zmogljivosti ESO pa so ta hip zasedene 90-odstotno, kar je veliko, če vemo, da je približno deset odstotkov zaposlenih na bolniških izostankih ali pa koristijo letni dopust. »Sklenjenih imamo precej pogodb, delamo pa v tem času večinoma na rudarski opremi z RLV, na hidravličnih elementih, okenskih okvirjih in rezervnin delih za velenjski in trboveljski premogovnik. V tem času pa sklepamo tudi pogodbe z Luko Koper za razširitev terminala razsutih tovorov.« 0 Bo dela tudi v prihodnje dovolj? »Dejstvo je, da Rudnik lignita Velenje naročila zmanjšuje in iz tega razloga je treba dobiti naročila drugje. Ti >drugi< pa so zainteresirani predvsem za storitve na raznih obdelovalnih strojih, za razne zvarjence za kar smo posebej specializirani, za vzdr- ževanje naprav in tako naprej, za dela skratka, za katera je usposobljena naša delavniška dejavnost.« • Kako pa je z montažno dejavnostjo — elektroinsta-lacije in strojne instalacije? »Ker večjih naložb danes ni, je razumljivo, da imamo to dejavnost razdrobljeno po vseh manjših objektih, kjerkoli so ti pač dosegljivi. Možnost vidimo tudi pri individualnih gradnjah, čeprav je teh danes manj, vendar imamo možnost, da individualne graditelje kreditiramo ali jim nudimo obročno odplačevanje.« • Razmišljate znotraj Esa morda tudi o novih pristopih — o ustanavljanju manjših podjetij, recimo? »Res razmišljamo tudi o tem, ker imamo nekaj programov, ki bi bili zanimivi za ustanovitev manjših podjetij oziroma manjših enot. V prvi fazi reorganizacije pa poskušamo ustanavljati manjše gospodarske enote oziroma profitne centre, ki bi delovali kot mala podjetja. V prihodnosti pa se potem lahko te gospodarske enote tudi osamosvojijo«. # Kako pa poteka dogovarjanje z vašimi partnerji, Rudisom recimo? »Rudis je partner, ki v končni fazi skrbi tudi za prodajo izdelkov in storitev Elektrostrojne opreme. Z Rudisom smo uspeli dogovoriti skupno nastopanje v prihodnje, izboljšali odnose, uskladili nekaj pogledov, recimo pri pripravi večjih projektov, ki so ta hip aktualni, na primer čistilne naprave.« • Kaj pa Kovinotehna? »Poskušali smo pri izvažanju opreme v Sovjetsko zvezo, vendar moram priznati, da vsega tako na široko zastaviti v ESO zaenkrat ne bomo mogli. Najprej se bos treba lotiti osnovnih programov in te dvigniti na nek dokaj visok nivo, potem pa s programi, za katere bomo vedeli, da so res dobri, nastopati naprej.« (tnkp) Ivo Kompan: »K popravilu stroja je treba pristopiti strokovno in z veliko mero natančnosti.« Skupščina sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije »Enotnost, solidarnost, nova delovna mesta« trgovino z raznimi stroji za pisarne in z drugimi pisarniškimi potrebščinami. Ob nu-denju celotnega servisa bodo kupcem nudili tudi strokovne nasvete. Torej se nam ponuja novost, ki je bodo mnogi zelo veseli. Preden smo se poslovili nam je Ivo Kompan pokazal še svojo zbirko registrskih blagajn, pisalnih, računskih in šivalnih strojev častitljive starosti. Nekateri od teh so celo prvi primerki, v delavnici jih je le nekaj, druge ima dom. Bogdan Mugerle V petek je v Titovem Velenju potekala skupščina sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Slovenije. Skupščine so se poleg delegatov udeležili tudi predsednik ZSS Miha Ravnik, sekretar Republiškega sveta ZSS Raj-ko Lesjak, predsednik zveznega odbora delavcev kovinske in elektroindustrije Slavko Uršič in predstavnika sindikata delavcev kovinske industrije iz Hrvatske in Vojvodine. Za prijetnejše delo skupščine je že kar na začetku s krajšim kulturnim programom poskrbel Rudarski oktet, delegate in goste pa sta nagovorila podpredsednik velenjske občinske skupščine Andrej Gre-benšek in predsednica OS ZSS Velenje Mira Videčnik. Aktivnosti se odvijajo v času. je poudaril Miha Ravnik, zapletenih gospodarskih in političnih razmer, ko je treba zagotoviti delo, plače, spremeniti stanje in odpreti prihodnost. In v času, ko nam plač ne omejuje le zakon, ampak nam jih to, da ni dela. Razprava ob obravnavi poročila o delu Republiškega odbora sindikata dejavnosti v preteklem obdobju in programskih usmeritev za naprej, pa je pokazala, da so usmeritve vse preveč splošne, zato jih bodo še dopolnili tako, da bo že iz njih jasno, razvidno, da gre za sindikat delavca kovinske in elektroindustrije. Delegati so spregovorili tudi o reševanju socialne vafnosti delavcev in poudarili, da ne odstopajo od zahtev zapisanih v odpr-'tem pismu izvršnemu svetu SR Slovenije in Gospodarski zbornici v katerem med drugim terjajo moratorij za odpuščanje delavcev, dokler ne bo urejena zakonodaja in oblikovan republiški sklad za prezaposlovanje. Skupščina sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Slovenije je potekala pod geslom »enotnost, solidarnost, nova delovna mesta«, na njej pa so se dotaknili tudi priprav na 12. kongres ZSS, ki bo aprila potekal v znamenju slogana »zame gre, za moje znanje, za delo, pravičnost«. (mkp) Anketa Stranke Novi časi — nove stranke. Vsak dan jih je več, vsak dan beremo o kakšnem novem programu, vse se ta hip pripravljajo na volitve. No, čisto vse ne, ker očitno vse na volitvah, vsaj s svojimi kandidati, ne bodo sodelovale. Pa vendarle: smo ljudje ob poplavi »političnega pluralizma< zmedeni, ali ostajamo Šmartno hladniČlovek in sreča<, z dr. Maco Jogan na temo >Kako se uresniču- jem kot sodobna ženska v današnjem času v današnji družbi< in pripravili pogovor na temo >Ali nam je potrebna kulturna dejavnost v podjetju?< Letos z organiziranjem okroglih miz nadaljujemo. Prva bo, 23. februarja, ob 19. uri v Knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik z dr. Manco Košir na temo >Pomen avtoritete v današnjem času<. Pogovor bo vodil Marko Jeraj, psiholog iz Gorenja Koncem. I I Sinopsis za pogovor o avtoriteti Živimo v času, ko besedo avtoriteta pogosto uporabljamo. Z njo označujemo svoj odnos do posameznih ljudi, do določenih položajev, do moči. Vrednostna orientacija do avtoritete se giblje na kontinuumu od A do B, pri čemer je A afirmativen odnos do avtoritete (avtoriteto potrebujemo, le na avtoriteto se lahko zanesemo itd.), B pa negativen (avtoritete ne potrebujemo, avtoriteta duši in omejuje itd.: »Otroci sonca« in anarhisti). Slovar slovenskega knjižnega jezika pod avtoriteta piše »ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja«, Verbin-čev Slovar tujk pa: »i. veljava, ugled; vpliv (izvirajoč iz duševne ali moralne premoči), 2. (zakonita) oblast: (pre/moč, veljavnost, 3. priznan strokovnjak (znanstvena avtoriteta itd.).« Negativen odnos do avtoritete pogosto izvira iz zamenjave besed avtoritativnost in avtoritarnost. Avtoritativnost je lastnost, značilna za človeka — avtoriteto, avtoritarnost pa je samovoljnost, nasilnost, terjanje brezpogojne pokorščine (po Verbincu). Poznamo primere, ko človek ne poseduje atributov avtoritete (denimo znanja, moralnih lastnosti), zato te skuša nadomestiti z avtoritarnim vedenjem: ustvarja nepotrebno di-stanco do sodelavcev, govori oblastniški jezik, nikoli nima časa itd. Za tako »avtoriteto«, v totalitarnih režimih zelo pogosto delujočo na najvišjih političnih, gospodarskih in znanstvenih položajih, bi rekel pesnik Menart: je avtoriteta, ker ima avto in rit in teto. Naš pogovor naj bi ločil med avtoriteto in avtoritarnostjo in pokazal na to, kakšne avtoritete so v naši družbi potrebne (poudarili bomo pomen avtoritete znanja in pokončne drže) in kako naj razkrijemo lažne avtoritete ter zahtevamo njihovo ukinjanje. Manca Košir Manca Koširje rojena 1948. leta in je diplomirana učiteljica matematike in fizike, diplomirana novinarka, magistra socioloških znanosti in doktorica fi-loloških ved. V sedemdesetih letih je bila novinarka v TT, ITD in na Teleksu, deseto leto je zdaj zaposlena na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kjer je docent- ■ za s L /z muzeja Velenje ka za Teorijo in prakso novinarskega sporočanja. Koširjeva že dve desetletji piše za vrsto slovenskih in jugoslovanskih časopisov, njene eseje so objavili tudi v nemškem in angleškem jeziku. Je članica uredništva Nove revije od njenega začetka. Samostojne knjižne publikacije: 1. Intervju u savremenoj slo- venačkoj stampi, celotna številka Informisanja u praksi, Beograd, 1975, št. 10 2. Kultura kot pot k svobodi, Ljubljana, Komunist 1983 3. Mladi novinar, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1987 4. Nastavki za teorijo novinarskih vrst, Ljubljana, Državna založba Slovenije 1988 5. Žensko pismo, v pripravi I I I I I I I 1 I I I Le privatnik se bo delal norca — prepuščen sebi na nemilost: noče pač evropskega še vzorca, izgovarja se nam na — storilnost. Prometej naj razjasni buče — časa evropskega »kovače«, ki vse se jim 'krog časa suče. seveda, za — »domače« plače. »KAJTI M AR« E-PIG-RAM »HRASTU« Všeč mi je, da tako si strog, še bolj: da si prav poseben; le rahla sapa, vetrič je potreben, da daješ pravi stvari — pravi epilog. Nasvet moj: ne pusti se otresti! Naj ne popustijo korenine — tako da male in velike svin 'e ne bodo več imele jesti. » KAJTI M A R «j Kratke iz živalskega sveta Bogomoljka Bogomoljkine velike oči pri ostalih žuželkah ustvarjajo vtis, da je veliko večja, kot je v resnici. Bogomoljka dobro ve, da si namišljene veličine lahko še kako podredijo okolje. Slon in perspektiva Živali so se odločile, da ustanovijo univerzalno podjetje. Temeljni kamen je položil slon in stopil nanj, da bi spregovoril o velikanskem pomenu proizvodnje v novem podjetju. Žal podjetje ni nikoli zaživelo, ker se je že ob uvodnem nagovoru pogreznilo v zemljo. Nauk: nikoli ne dovolite slonom, da govorijo o perspektivi. P. S. Tretje srečanje pevskih zborov Da je Slovenska narodna pesem priljubljena med krajani, smo se lahko prepričali vsi tisti, ki smo se to nedeljo popoldan kljub slabemu vremenu zbrali v dvorani DOMA KRAJANOV v ŠENTILJU, kjer je tukajšnja SZ pripravila že tretje srečanje pevskih zborov. Na prireditvi jih je nastopilo šest, in sicer: moški pevski zbori iz Ponikve pri Žalcu, Vinske gore, Kavč, Andraža, Podkraja in iz Šentilja, ki je edini nastopal v mešani zasedbi. Poslušalci, ki smo do zadnjega sedeža napolnili dvorano, smo lahko prisluhnili zborovskemu petju v različni izvedbi. Od tistega visoko umetniškega katerega so nam predstavili pevci iz Kavč pod vodstvom Zmaga Frankoviča, do tiste preproste domače pesmi ki nam jo je pričaralo fantovsko petje na vasi. Pevce, bili so iz Andraža, smo poslušal- Zgodilo se je . . 15. februar Leta 1955 Na današnji dan je kar v treh letih izšel Velenjski rudar, časopis, ki se ga mnogi stari Velenjčani še radi spominjajo, kot zanimivega in tudi glede na prilike v katerih je izhajal atraktivnega in vrednega branja. Zato bomo danes namesto vas prelistali te številke in nekatere prispevke tudi priobčili. Leta 1955 so mnogo pisali o, takrat še novi, pridobitvi, danes nekateri to imenujejo ponesrečen eksperiment, samoupravljanju. Zato je seveda normalno, da je bilo mnogo prispevkov posvečenih ravno prvim izkušnjam iz samoupravljanja. Navedem naj le odlomek iz enega med njimi, ki je bil priobčen v omenjenem glasilu: »Kakor že rečeno je imel delavski svet v preteklem letu velike uspehe pri delu, bili bi pa lahko še večji, če bi vsi člani delavskega sveta in ostali člani kolektiva nudili našemu vodstvu več pomoči s svojimi izkušnjami in predlogi ... Žalostna je ugotovitev, da se poedini člani delavskega sveta niso udeleževali diskusij, niti niso delikatnejše sklepe prenašali med člane kolektiva iz bojazni, da bi se komu zamerili. Za take pojave pa niso v celoti krivi posamezniki, temveč del krivde lahko pripišemo sindikalni podružnici, ker k takim tovarišem nismo pristopili in jih skušali privzgojiti.« Članku manjka le še ugotovitev, da je sistem dober, le l judje ne veljajo, pa bi ga še pred dobrim letom podpisal tudi marsikateri današnji novinar. Pa ta ugotovitev sploh ni kritika članka, katerega odlomek sem povzel. Sicer je bilo v Velenjskem rudarju podano tudi letno poročilo sindikalne organizacije rudnika, zelo zanimiv članek z naslovom Gospod ali tovariš, članek o tem kako razmišlja Dedek Mraz in še mnogo drugega zanimivega. Vendar zaradi omejenosti prostora le še en odlomek: ». . . Naši delavci-rudarji bi se morali zavedati, da je delavski razred v naši državi izvedel revolucijo, da so se s tem tudi odnosi v medsebojnem občevanju spremenili. Zato ne bi smelo biti delavca rudarja, ki ne bi v vsakodnevnem občevanju uporabljal naše težko in krvavo priborjene, tako lepe besede — tovariš ali tovarišica.« Namesto komentarja si lahko dobrohotni bralec prikliče v spomin enega od dveh latinskih izrekov »Sic transit gloria mundi« ali pa »O tempora, o mores«, kakor mu pač ustreza. Leta 1957 Na kratko naj preletim še 2. številko Velenjskega rudarja, ki je izšel na današnji dan leta 1957. Glavnina člankov seveda obravnava z raznih vidikov strokovna vprašanja rudarjenja in sprotne probleme, ki so se pojavljali, med katerimi je zelo zanimiv članek z naslovom »Prepoved nošenja alkoholnih pijač na delo, velja za vse člane kolektiva RLV«. Alkohol je na delovnem mestu izgleda težava, ki se je ne da dokončno rešiti, potrebno pa je poudariti, da so se tega zla lotili v rudniku z vso resnostjo, saj so celo objavili v omenjenem članku poimenski seznam kršilcev. Velik del prostora zavzemajo tudi poročila iz sestankov volilcev na terenu, danes bi temu rekli sestanek krajevnih skupnosti. Na zborih volilcev v Šentilju, Šmartnem ob Paki in Šoštanju so sprejeli sklep za uvedbo krajevnega samoprispevka, tako da bo vsak zdrav občan, star od 18 do 60 let, dolžan izvršiti 8 prostovoljnih ur dela s prevozi za izboljšanje krajevnih cest. Pripravil: Tone Ravnikar Če je bil kdo v prejšnjih časih nesposoben, je postal fotograf: danes postane poslanec (poli- tikj. Guy de Maupassant ci v dvorani nagradili z burnim aplavzom. Tudi ubrano petje domačih pevcev pod vodstvom njihovega dolgoletnega pevovodja Martina Jelen.a-Tinčeka je pri poslušalcih naletelo na topel sprejem. Veliko živahnosti in vedrine pa so v prireditev vnesli trije mladi fantje — domačini, ki so vsak na svojo harmoniko zaigrali nekaj poskočnih viž. Vso pohvalo zasluži organizator, ki je kljub nasprotovanju tistih, ki so plačani za to, da bi naj spodbujali takšne in podobne prireditve, vztrajal in srečanje dobro pripravil in izpeljal. Seveda, kot je že običajno, za vsem tem stojijo posamezni zanesenjaki, ki za kulturno življenje in napredek svojega kraja žrtvujejo veliko svojega prostega časa in materialnih sredstev. Pri vsem tem pa jim je edino plačilo, osebno zadovoljstvo. M. Hrusti Galerija Gorenje Servis Ob kulturnem prazniku Če se stereotipne podobe umikajo originalnemu doživetju, se rojevajo slike, ki so bližje resnici. So bližje tistemu, čemur rečemo tudi prava bit, jedro bivanja. France Prešeren, ki nam simbolizira domačijo v vsej njeni protislovnosti in tudi bolečini, se v grafično abstraktni podobi vrača iz večnega miru. To je slika, ki jo je ustvarilo moje začetno snidenje s slikami, v vzorno urejeni galeriji. Kul- podob, katerih dvodelnost izpričuje človeško dvojnost — na eni, desni strani je realnost, čutom dostopni slovenski krajinski odsev, na drugi, levi, pa je skrit intuitivni del, ki se napaja znotraj osebnih in simbolično izraženih prvinah posameznikove podzavesti, ki jo umetnik z ljubeznijo in voljo prikliče v svoj predstavni svet. Naš današnji gost, slikar Tomaž Kržišnik, je v pogovo- turna skupina Gorenje je z besedo in zvoki kitare pozdravila prisotne, likovni kritik Zoran Križišnik pa je podal teoretično noto umetnikovih stvaritev. Ravnovesje, nastalo ob otvoritvi, se je raz-živelo na individualno opazovanje in doživljanje grafik. Barvne površine so tako polne energije, da se ob njih človek ustavi in prepusti sili, ki jo je slikar nakopal v delo. V njih se, z okusom odmaknjeno, giblje Prešernova silhueta, predstavljena skozi doživljajski svet zazrtega slikarja-poeta, ki je literarno osnovo v sebi ustvarjalno prenovil in jo zapisal v zahtevnem grafičnem jeziku. Nastal je ciklus ru povedal, da je cikel nastajal dve leti in je vanj vložil izredno veliko svoje osebne energije. Do Prešerna ima izrazito oseben odnos in ga ne mistificira. Pesmi so mu življenjsko tkivo, ki vstopa vanj s svojo globoko močjo izpovedi človeka, ki ni nikoli bil heroj, a je znal ljubiti. Tudi naš slikar, ki ga pozna tudi širši svet, se kot človek in pedagog toplo odziva na življenje. Osebno me je najbolj pritegnil njegov neposredni pogled, njegove oči, ki so silno in obenem tenkočutno uprte vate, ko teče dialog. Tak, osebni stik je nekaj, kar ostaja ... Bernard Krajnc ■M V produkciji Kulturnega centra Ivan Napotnik se je rodila predstava »Kako je nastala zgodba o Piki Nogavički«, ki te dni navdušuje na stotine naših otrok. V tričetrturni predstavi nastopajo Kapitan Nogavička ter deklici Tina in Nina. Kapitana nogavičko igra Marjan Marinšek, ki je lani na Švedskem obiskal Pikino »mamo« Astrid Lindgren in prinesel s seboj razne slike in diapozitive. Pika (igrajo Nina De Costa) je stara 9 let, prav toliko kot prava Pika in je prav tako veliko močnejša od svojega očka, kar rada tudi pokaže. Tina (igra jo Tina Kramer) je drobna zamorska deklica z otoka Taka — Tuka in ima to napako, da ves dan prebira le zgodbe o Piki Nogavički in v predstavi tudi duhovito komentira posamezne prizore iz filma, ki ga naši otroci dobro poznajo. Na koncu se naučijo še Pikino pesem v izvirnem švedskem jeziku in kdor jo zna zapeti, dobi nagrado. Zanimiva skupina že več kot mesec dni razveseljuje otroke vseh starosti. Začeli so na Novega leta dan v Titovem Velenju, nadaljevali v Celju v vrtcu Na zelenici, v knjižnici Šentjur pri Celju, v Murski Soboti, v Lendavi, štirikrat so nastopili za OŠ bratov Mravljak, v polnem Kulturnem domu v Titovem Velenju pa za učence OŠ Miha Pintar — Toledo. V petek so nastopili tudi za učence OŠ Biba Rock v tamkajšnjem domu kulture. V sproščeni pripovedi in ob čudovitih diapozitivih je pred našimi učenci zaiivela Švedska, dežela pike Nogavičke in pisateljica Astrid Lindgren, Pika Nogavička in veliko votlo drevo, vila Čira — Čara ter drugi junaki te zgodbe. Skozi to pripoved pa se kot nit vleče pisateljičin odnos do narave in naravnih lepot neke dežele. Taka predstavitev dela mora v učencu vzbuditi željo po branju in iskanju novega. S tako kulturno manifestacijo, ki ima svoj namen in tega tudi doseže, mladi rod dojame, kaj je kultura in jo bo sposoben tudi vrednotiti. Upajmo, da bo takšnih prireditev še več. Brigita Sere OŠ Biba Röck «H Knjižnica Kulturnega centra Ivana Napotnika Več kot 850 novih članov Mesec kulture v občini Mozirje Antonu Acmanu Gallusova listina Dvorana mozirskega kulturnega doma je bila 8. februarja na slovenski kulturni praznik napolnjena do zadnjega kotička. Gre za osrednjo občinsko proslavo ob tem prazniku, s katero so v Zgornji Savinjski dolini pričeli s prireditvami v mesecu kulture, ki ga tokrat pripravljajo že petič zapovrstjo. V pretežni meri ga namenjajo izmenjavi kulturnih dosežkov med posameznimi kraji, v manjši pa dopolnjujejo z gostovanji priznanih umetnikov od drugod. V mesecu dni se bo zvrstilo natanko 50 različnih prireditev, sem sodijo koncerti pevskih zborov, nastopi gledaliških skupin, glas- beni in plesni večeri, občanom se bodo predstavili učenci glasbene šole, mladi kulturniki z osnovnih šol, godbeniki, domači pesniki, tu so orgelski koncerti, za popestritev pa bo med drugim na voljo razstava likovnih del kitajske slikarke Wang Huiqin. Od petka do danes, četrtka torej, se jih je zvrstilo že precej, veliko jih bo konec tega tedna, ostale pa vse do letošnjega dneva žena, ko bodo s priložnostnimi prireditvami ob tem prazniku sklenili letošnji mesec kulture v mozirski občini. Osrednja proslava je bila torej že prejšnji četrtek. Slovesnost so z enkratnim na- stopom obogatili člani New Swing Quarteta. Zares doživetje, saj to ni bil običajen koncert, ki smo jih vajeni od mnogih drugih, pač pa nastop z vsem spoštovanjem do občinstva in do kulture. Slavnostni govornik je bil Marko Purnat, predsednik občinskega komiteja ZKS — stranke demokratične prenove Mozirje, najboljšim kulturnim delavcem pa so podelili priznanja. Najvišjo — Gallusovo listino — so predstavniki republiške zveze kulturnih organizacij podelili Antonu Acmanu iz Smihela nad Mozirjem, ki ob vsej drugi dejavnosti na kulturnem področju že desetletja vzgaja nove in nove rodove pevcev najrazličnejših pevskih zborov, sicer pa več o tem na drugem mestu. Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje in kulturna skupnost občine Mozirje sta podelili zlate plakete s priznanjem najzaslužnejšim kulturnim delavcem Zgornje Savinjske doline. Prejeli so jih Marija Moličnik iz Luč ob Savinji, Mihael Pre-potnik iz Solčave, Fanika Strašek iz Nazarij, Janez Čeplak iz Bočne in Anka Skornšek iz Mozirja na predlog svojih društev ter Jože Rakun iz Nazarij, župnik Ivan Koren iz Gornjega grada in Gorenje — Glin Nazarje na predlog obeh organizacij. j. p. PET PEDI Ku, ku, Evrope ni tu! Kakšna je razlika med evropskim in navadnim časom ? Skrivnost razlike poznajo izbranci in ti tudi določijo kdaj, kje in dozo evropskega časa. Glavni argument za določanje evropskega časa je, da bo na ta način pokončana siva ekonomija, s katero, da kar precej ljudi uničuje državo?! Ampak tisti, ki v popoldanskem času »fušajo«, bolj malo izkoriščajo našo famo-zno družbo. Večina teh socialističnih junakov dela se v glavnem rešuje pred lakoto. Mene že ne more nihče prepričati, da smo Slovenci posebna sorta marljivih mravljic in da nas razganja od želje po delu. Smo pač ljudje, takšni kot vsi drugi in tudi mi se najraje ravnamo po pravilu, da je bolje počivati prej, preden se utrudimo. Kar se pa tiče borbe proti šušmarjenju, naj opozorim na znano ljudsko modrost, ki pravi, da kdor ne zna »fušat«, ga tudi »na ših-tu« ni kaj prida. O nevarnosti neopravičenega bogatenja je bolj zanimiva direktorsko-privatniška naveza, ki je v vsakem podjetju dobro znana. Te pa se ne da uničiti z evropskim časom, saj se takšne aktivnosti opravljajo kar med delovnim časom pa naj bo ta evropski ali balkanski. Poučeni imajo še en razlog za forsiranje evropskega časa. Pravijo, da bodo tako razredčili režijo, kajti ljudje bodo zaradi neugodne razporeditve prostega časa sami od sebe začeli dvigovati delovne knjižice in bodo tako preprečili nastajanje tehnoloških viškov. A v našem jugoslovanskem času, ko vsak fičnik prav pride, bo marsikdo potrpel s to evropsko nevšečnostjo, zraven pa si bo v brado ponavljal pregovor, da ga ne more nihče tako malo plačati, kot lahko malo dela! Razliko med evropskim in navadnim časom lahko najlaže razkrinkamo s slovnico. Naš navaden čas je sedanji čas poln težav, evropski čas pa je prihodnji čas, v katerem se cedita med in mleko. Skratka gre za novo različico srečne in bogate prihodnosti, za katero se moramo žrtvovati danes! Vse to pa najbolj spominja na osla in jezdeca. Jezdec moli pred oslovim smrčkom na kolu obešen koren. Osel hoče do korena, a ta je vedno enako oddaljen... Peter Rezman Še tako dober plan se tu koncu i/rodi t delo. V. V Drobtinice o velikem mojstru besede Trditve, da je v plitkejših žepih vse manj denarja namenjenega kulturi, potrjujejo dejstva. Ne samo o številu obiska na predstavah, prireditvah, ampak tudi pri nakupu knjig, o bralnih navadah nekega okolja,... Po zbranih statističnih podatkih za preteklo leto bi o slednjih v našem mestu lahko govorili, saj je lani knjižnico kulturnega centra Ivana Napotnika v Titovem Velenju obiskalo precej več občanov kot pretekla leta. Tako so na oddelku za odrasle zabeležile knjižničarke več kot 22 tisoč 300 bralcev, na navo se jih je vpisalo 322. Knjižnim moljem pa se je pridružilo še 34 tisoč 900 bralcev pionirske knjižnice, med katerimi je bilo kar 555 novih. Zgovoren pa je tudi podatek o številu izposojenih knjig: 56 tisoč 892 v pionirski knjižnici in 52 tisoč 251 na oddelku za odrasle. Večji obisk pa so zabeležili tudi v oddelkih knjižnice v Šoštanju in v Šmartnem ob Paki. Med 4000 novimi knjigami s področja leposlovja in stroke ter 1000 novimi enotami neknjižnega gradiva so po- zornost bralcev pritegnile predvsem uspešnice znanih pisateljev. Posebno mesto med njimi zavzema Victoria Holt z delom Dediščina, I, II, v katerem priljubljena angleška pisateljica opisuje lepo Caroline Tressidor, ki ima na voljo vse, kar ji srce poželi. Živi v bogatem, na prvi pogled urejenem londonskem domu, v katerem starši vso skrb zanjo prepuščajo vzgojiteljici in služkinjam. Kar zgodaj Caroline spozna, da odnosi med očetom in materjo niso ljubeči. Ko spozna elegantnega in prijaznega kape-tana Garmichaela, zasluti, da obstajajo med njim in njeno materjo globlje vezi. Kmalu nato jo oče odpelje iz Londona v daljnji Cornwall. O na-daljnih pripetljajih lepe Caroline pisateljica piše tekoče in roman lahko preberemo »na dušek«, tako kot vse njene dosedanje literarne stvaritve. Lucky I, II pisateljice Collinsove je nadaljevanje uspešnice Priložnosti. Lucky, hčerka mogočnega vodje mafije Gina Santangela je nadarjena potomka. Njena želja po oblasti in denarju je brezmejna. Za uresničitev velikih nadnaravnih načrtov ne izbira sredstev. Tudi tedaj ne, ko so v ospredju osebna nagnjenja. In tako se lepega dne znajde v strastnem razmerju ljubezni in sovraštva, ... V zelo iskanem romanu K. Woodiwissove Zimska vrtnica pisateljica opisuje usodo mlade Erinn, ki jo oče — zapiti kvartopirec — »proda« najboljšemu ponudniku. Med iskanimi deli tujih avtorjev pa naj omenimo še pustolovsko pravljico Waylan-da Dreva Willow. Jezerškov tekst Arhipelag Častilci velikega ustvarjalca vedno ponovno z vso radovednostjo obujajo spomin na vsak detajl iz pesnikove biografije. Ernestina Jelovšek, Prešernova hči, takole opisuje očeta : »V obraz je bil videti zdrav, od sonca nekoliko zagorel, imel je belo čelo, a ne posebno visoko, pač zaradi zelo bujnih rastočih las; moja mati je trdila, da ni videla lepšega čela od njegovega. Sive in bolj majhne oči je imel na pol odprte; njegov, navadno resni pogled, je dajal očem nekaj motnega, zato so ljudje govorili, da gleda mračno. Samo, kadar je bil močno vznemirjen, npr., vesel ali jezen, se mu je zablisnilo v očeh, in silna strela je udarila v predmet njegove ljubezni ali jeze. Moji materi se je zdelo, da vidi v dno duše; čisto nemogoče bi bilo, da bi ga kdo nalagal. Obrvi so bile svetle in košate, nos pa bolj dolg in rahlo upognjen, usta majhna, ustnice fine, zgornja je molela nekoliko čez spodnjo in le po trzanju spodnje ustnice so vedeli, kdaj je bil močno vznemirjen, kajti znal se je vedno premagovati.« Lenka Prešeren, pesnikova sestra, se brata spominja takole: »France se je zelo lahko učil. Ko je bil v ljubljanskih šolah, je le enkrat pre- Goli pomeni obogatitev v spoznanju naše preteklosti, zato ni čudno, da je med bralci oddelka za odrasle vzbudil tolikšno zanimanje. V delu avtor ne ostaja le pri opisovanju zunanjih dogodkov in zaporniških muk, ampak razmišlja o vzrokih in posledicah, išče vir vsega zla in zelo nazorno predstavi vso taboriščno hierarhijo, celoten sistem »prevzgoje«, kalvarije obsojencev ter njihovih svojcev doma. Svet Janeza Jezerska v tem delu torej ne ostaja v mejah otoka ali arhipelaga Goli. bral — in znal. Nenavadno hitro je rajtal. Učil se je tudi zelo dobro. Zato je konec leta bukve dobival. Součenca je imel v vseh latinskih šolah iz imenitne ljubljanske hiše, ki se je pisal za Antona Scheuchenstuela in je bil od stanu »de«. V šolah sta se zmeraj preklala za prvenstvo. Bukve sta konec leta dobivala oba. Naš je dobil bolj drage, kot Scheuchenstuel. Pre-fezarji so rekli: »Scheuchenstuel je prvi v šoli. Bukve naj pa Prešeren, ki je za Scheuc-henstuelom, bolje dobi. Scheuchenstuel, če hoče, jih lahko sam kupi.« Iz pete šole bi bil šel France na dom učit h kupcu Bern-bacherju v Ljubljani. Iz šeste pa ni tje hotel, četudi so mu ponujali.« O pesnikovem govorjenju navaja nečakinja Marija Grum naslednje: »Mehko besedo so stric imeli — zastopno pa. Ne zelo glasno. Oh, jecljali pa niso, ne, četudi ste tako brali, kakor pravite. Tako so nare-jali z ustmi, kakor tu pri nas pravimo: nekako šobo. O, jih imam še dobro v spominu. Le pri prvi besedi so naredili malo naprej z ustnicami in rekli večkrat »eee«, ali pa: »Eme, eme, ehem, ehem«, potem je pa šlo gladko. Niso jecljali, ne. Saj vem, kako je, če človek težko govori. To pa ni bilo, niso jecljali, ne. Govorili pa so malo, zelo malo. Posmejali so se malokdaj. Ivana Wohlmuth-Sadnikar ga označi takole: V govorjenju je rabil besede »spak«, »zlodi« ali »zlodej«. S hudičem ni nikoli zaklel. Nikoli se ni pridušil ali klafal, kar se po gostilnah godi. Sploh ni ničesar govoril in nikoli ničesar storil, kar ne gre. Od svojega govorjenja in vedenja pri nas bo lahko odgovor dajal. — Pri nas ni nikoli za mizo k drugim prisedel, čeprav so ga vabili. Odvrnil je: »Moram itak naprej.<« Luiza Pesjak, slovenska pesnica, se svojega učitelja spominja takole: »Hitel^ sva z učenjem, odločena ura je vedno prenaglo minila in v kratkem se je pouk ob četrtkih in nedeljah pričenjal že ob enajstih. Nekoč — kako bi popisala, kar sem takrat občutila — nekoč je položil tiho nasmihajoč se dragi učitelj staro, preprosto vezano knjižico, predme na mizo, odprl jo in brala sem: »Englische Sprachlehre«. Imela sem se učiti angleščine! To me je iznenadilo, to mi je bila čast! Zavedela se skoraj nisem od veselja. S pravo razv-netostjo sem se prijela uka in mesec dni potem sva začela čitati »The Vicar of Wakefì-eld« v izvirniku. Nikdar ni učitelju bilo moči prehvaliti izbornega dela. A njegovi volji sem se morala podvreči in se poprijeti še drugega jezika. Prestrašila sem se ga — latinski je bil! Dejal je učenik, da si z latinščino ugladim pot do sorodnih ji romanskih jezikov. Kolikokrat pozneje sem se uve-rila, da je trdil pravo. Nu, učila sem se potem dobro- voljno tudi starega mrtvega jezika in kosala se s svojim bratom ter se veselila, če so tudi naloge moje bile »sine«, (brez npake, V. Š.)« Koliko plemenitih misli in hotenj ter dejanj bi še lahko aktualizirali za današnji čas. Kak neznanski nemir je prepredal pesnikovo dušo. Kako bi sicer nekoč dejal, da naj na njegov nagrobni spomenik napišejo: >Tu počiva nemiren, nevaren Prešeren. ..« Viš V avli sozda REK Franc Leskošek Luka Razstavlja Polde Rober V avli sozda REK Franc Leskovšek — Luka v Titovem Velenju so ob slovenskem kulturnem prazniku v četrtek, 8. februarja, odprli razstavo skulptur Poldeta Roberja. Razstava bo odprta vsak delovni dan v februarju od 6. pa do 15.30. Vse nas je Polde Rober, član Društva šaleških likovnikov, nadvse prijetno presenetil. Tokrat razstavlja opečne skulpture, vsaka pa je vredna posebne pozornosti. In še lepa gesta: Polde Rober je velenjski glasbeni šoli podaril skulpturo, v zahvalo, ker njihovi učenci ob najrazličnejših prireditvah šaleških likovnikov nastopajo s svojim programom, seveda vedno brez plačila. Tatjana Hudomalj je skulpturo izročila direktorju glasbene šole prof. Ivanu Marinu. Na otvoritvi razstave pa sta v kulturnem programu nastopila kitarista Špela Kožar in Andrej Kaiser, učenca glasbene šole Frana Koruna-Koželjskega. L. Ojsteršek Usoda Zdravljice: Zdravljico je France Prešeren napisal jeseni 1844, vendar je objavo preprečil Matija Šporer, tedanji ljubljanski cenzor. Pozneje je avtor pesem uvrstil v rokopis Poezij, a je sam umaknil izzivalno tretjo vrstico (»V sovražnike z oblakom«), Prešeren je dobro vedel, da ti stihi še niso bili zreli za objavo. Kopitarjev naslednik Fran Miklošič je rdeče obrobil še četrto kitico (»Edinost, sreča, sprava«), šef dunajske policije Sedle-nitzky pa jo je prečrtal. Tako oskubljene Zdravljice Prešeren sam ni hotel objaviti. V celoti je izšla šele po marčni revoluciji leta 1848. V ljubljanskih Novicah jo je 26. aprila 1848 objavil Bleiweis. vi del. Krivi so torej otroci, ki hodijo v šolo in učitelji, ki jih hočejo učiti, ostali Da kot da v Lučah nikoli niso bili. Pa so bili, velikokrat. Kaj seveda sedaj? Družbe-no-politična skupnost obljublja pomoč pri plačilu ponovne raziskave, zatem priporoča tožbo. Kakorkoli že, spet se bo vse zavleklo, otroci in učitelji pa bodo še vedno v mrazu, še naprej jim bo tekla voda na glavo in podobno. Kaj lahko se zgodi, da bodo morali ob bodočih ugotovitvah zapreti novi del šole. To z drugimi besedami pomeni ponovno pouk v dveh izmenah, kaj pa to pomeni za otroke iz Logarske doline, Solčave, z domačij na visokih pobočjih Matkovega, Robanovega kota in od drugod, kaj to pomeni za prevoze in ostalo, ni treba posebej poudarjati, posledice trpijo nič krivi otroci, pravica pa je vendarle samo ena, le težko jo je najti. Učitelj za Pred kratkim sta šolska kolektiva OŠ Gustav Šilih in Miha Pintar Toledo naročila pri Delavski univerzi Velenje izobraževanje vseh zaposlenih o preventivnih ukrepih ter o ravnanju ob nastanku požara. V sodelovanju s strokovno službo SIS za varstvo pred požari (zdaj poklicna gasilska enota Gorenje-Servis), so se učitelji in tehnično osebje spoznali z nevarnostmi za nastanek požarov, z gasilskimi razmerami, z gasilskimi sredstvi in tehniko ter z osnovami gašenja. Izobraževanje narekujejo potrebe, tako so menili pri Šilihov-cih, na drugi šoli pa je izobraževanje določeno v njihovem samoupravnem aktu, zahtevala pa ga je tudi požarna inšpektorica. Tovrstno izobraževanje se zahteva v vseh ustanovah, vendar pa so pogoste ugotovitve inšpekcije, da se žal ne izvaja dosledno. De- Občni zbor GD Titovo Velenje V soboto, 17. februarja, se bodo na 93. občnem zboru prostovoljnega gasilskega društva Titovo Velenje sešli člani društva. Beseda bo tekla o tem, kaj so naredili v preteklem letu. Prepričani smo, da bo tako kot vsa leta doslej, dvorana zasedena do zadnjega mesta. Sicer pa imajo v garaži tudi novo sodobno gasilsko vozilo, TAM 190 T 15. (L. O.) Kako neodgovorno in neresno se v naši ljubi družbi obnašamo, ali smo se obnašali, najbolj zgovorno priča primer osnovne šole v Lučah ob Savinji. Z vsem po m po m je bila odprta pred davnimi 13 leti ob takratnem prazniku Mozirje. Če je kje 13 res nesrečna številka, potem je pri tej šoli gotovo, pa seveda še vsa števila vmes. Vsako zase. Že na sami otvoritvi je narava opozorila na pomanjkljivosti pri gradnji. Slučajni naliv je namreč vsem zbranim pokazal, da streha pušča. In pušča še danes, tudi po 13 letih pa osnovna šola Luče še nima uporabnega dovoljenja. Streho so velikokrat popravljali, opravili kup analiz, raziskav in podobnih papirnih neumnosti glede ugota- požarno varnost lavska univerza Velenje zato ponudi izobraževanje in usposa-bljenje vsem, ki nimajo domačih, usposobljenih kadrov, oz. ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za tovrstno izobraževanje. Pri Delavski univerzi so mnenja, da je sodelovanje med strokovno usposobljenimi poklicnimi gasilci in njimi uspešna kombinacija, ki jo želijo ohraniti za v prihodnje. Tekst in slika: Jože MIKLAVC Nenehna skrb za čisto Najrazličnejše posode sicer »lovijo« vodo, posebne »toplote« pa ne dajejo vljanja krivde. Kot je pri nas običaj, ni kriv nihče. Ne projektant in ne izvajalec. Slednji je bil Vegrad, ki posebej poudarja, da je osnovna šola Luče edini projekt, ki so ga v celoti upoštevali, drugod so po zdravi pameti kaj spreminjali in popravljali. Drugod je v redu, v Lučah pa ni. Voda pač ima to neumno lastnost, da teče navzdol in se pri tem poslužuje najrazličnejših luknjic in špranj. Krasno. Davek plačujejo otroci. V obliki curljanja, v obliki ledenih sveč, ki jim dobesedno visijo nad glavami, v obliki mraza, ki jim že leta nagaja. Kaj pomagajo številna popravila in »lepi« projekti, če voda še vedno teče navzdol Ob puščanju strehe je namreč še večji problem izolacija, ki ni nikakršna. Varčevali, ali pa narobe računali, so tudi pri radiatorjih, saj kljub dodatno nameščenim toplote v šoli ni. Velja za no- okolje Janez Plesnik OBVOZNICA VENDARLE BO - Vsem prebivalcem Mozir-ja, vse občine in vsem obiskovalcem Zgornje Savinjske doline, ki se nenehno srečujejo s prometnimi zagatami v središču Mozirja, je vsekakor v veliko olajšanje dejstvo, da so se dela pri gradnji obvoznice končno pričela. Vsakdo, ki se je vsaj enkrat soočil s tem zamaškom, gotovo ve, kako velika pridobitev bo to, tudi in predvsem z vidika prometne varnosti, načrtovani objekti ob obvoznici pa vsemu skupaj dajejo dodatni pomen. Vse zadeve v zvezi z gradnjo obvoznice sicer še niso dokončno razrešene, velja pa ugotovitev, da Je nikoli ne bi bilo, če z gradnjo sedaj ne bi pričeli, (j. p.) I I I I I I I I I I I I I Mozirski pustni običaji segajo preko sto let v preteklost, njihovo izročilo pa je ohranjeno predvsem po zaslugi zares vzornih zapisovalcev običajev in natančnih kronistov dogajanj v tem kraju. Navade se prenašajo iz roda v rod in tudi na letošnje pustovanje se v Mozirju že pridno pripravljajo. O letošnji vsebini nekaj več prihodnjič. Zagotovo bo tokrat nekaj posebnega, danes pa se pomudimo malo v preteklosti. Dejstvo je, da je bilo ne- kdaj življenje v trgu Mozirje omejeno s trškimi mejami, se pravi na le nekaj sto ljudi. V želji, da bi uveljavljali svoje trške pravice, so takratni prebivalci živeli dokaj zaprto in medse niso radi sprejemali novih prebivalcev od drugod. Takšno življenje je seveda pomenilo tudi podrobno poznavanje dogodkov, prilik in tudi zdrah med tržani. Sproti so jih seveda reševali na magistratu, precej se jih je prenašalo iz roda v rod, vse to pa so tržani podoživljali v šaljivi obliki. Prav za te namene je bil seveda pust najprimernejša oblika, kar pač na ta dan naj ne bi nihče mislil resno. Izročilo mozirskega pusta ni bilo prekinjeno, seveda pa se je menjala njegova vsebina in oblika prireditev. Tako so med drugim vodili slona po trgu, se drugič lotili kurje pravde, si omislili kamelo, ki so jo vodili od hiše do hiše, uprizorili so babji mlin, brusili babje jezike, zelo radi pa so si privoščili posamezne osebnosti s trškega vrha. Najpomembnejše dogodke so seveda obravnavali v središču trga. Morda je zanimiv podatek, da je v Mozirju živel tudi prijatelj Vladimir Levstik, ki je bil zaprisežen ribič. Na pusta so ga seveda prikazali kot ribiča, vse pa je bilo dodatno pristno zaradi dejstva, da je Levstikova žena pustnja-kom posodila njegova oblačila. Pa ni bil pisatelj prav nič jezen zaradi tega. Za razliko od sedanjih let je bila nekoč pustna prireditev obvezna za vse tržane in je tako na čelu pustnega sprevoda korakal župan ali kakšen drug ugleden krajan. Sodelovali so vsi, ne Člani velenjske ribiške družine nenehno skrbijo za čisto okolje, zlasti okrog Jezera. Velikokrat se skupinsko odpravijo na obalo, na kateri je vedno dosti turistov in rekreativcev, za njimi pa pogosto ostanejo sledovi. Ribiči torej delajo, raznovrstne ustanove in organizacije pa o varstvu okolja samo govorijo in pišejo o varstvu okolja. Treba je tudi prijeti za delo in obljube izpolniti. Žalostno je, da vsepovsod vidimo divja odlagališča. Le kdo je povzročitelj? Menim, da plačujemo lepe dinarje za odvoz smeti, zabojniki za večje odpadke pa so po naseljih zelo redki. Že preko dvajset let poslušam in berem o varstvu okolja, pravih ukrepov pa ne zasledim. Treba bo torej tudi delati, ne le govoriti. Polde Meh glede na stan in veljavo. Danes je marsikaj drugače. Za ohranitev dragocene pustne dediščine sicer skrbijo, prenekateremu »uglednemu« pa je danes pod častjo ssodelovati. Nasprotno je nekdaj sodelovanje krepilo ugled posameznih tržanov. Kakorkoli že pustno prireditev v Mozirju bi morali obravnavati tudi kot možnost krepitve turistične ponudbe, ki v Mozirju v veliko primerih ni ravno na najvišji ravni. Pogoj za to pa je razumljivo sodelovanje čim večjega števila krajanov, če že pomoči vseh ne moremo zahtevati. j. p. POSLEJ ŠE BOLJŠE SODELOVANJE - Predsednika skupščine občine Mozirje Anton Boršnak in občinske konference SZDL Zdravko Novak sta sredi prejšnjega tedna v Gornjem gradu pripravila vsakoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti občine Mozirje. Predsednik občinske skupščine se je vsem zahvalil za vzorno in korektno sodelovanje v vseh zadnjih letih, prav tako pa za velike dosežke pri obnovi cerkva in ostalih sakralnih objektov in obenem zgodovinskih spomenikov izrednega pomena. Vzorno in pristno sodelovanje so pohvalili tudi gostje, hkrati pa so si zaželeli še več sodelovanja in pomoči prav pri obnovi sakralnih objektov. (tekst in foto: j. p.) Sfii Optometer Mag. Hermanu Rigelniku priznanje in kipec Ivana Cankarja TUDI TO JE MOGOČE Dogodilo se je pač tako, verjetno ne prvič in ne zadnjič, da je mati novorojenčka poprosila svojo kolegi-co-učiteljico, če bi hotela biti njenemu malčku krstna botra. Odgovornost zanjo bi bila očitno prevelika, če bi se odločila sama, saj je za mnenje povprašala svojega ravnatelja. Občutek pomembnosti je slednjega postavil pred dilemo. Po tehtnem premisleku je izbral salamon-sko rešitev: »Lahko, vendar ne tukaj, kjer opravljaš delo.« VOLITVE ŠT. 1 Na nedavnem tradicionalnem srečanju predstavnikov verske skupnosti in družbenopolitičnega življenja naše občine, so med drugim duhovniki v sproščenem pogovoru, pri izmenjavi mnenj med drugim opozorili tudi na neustrezno urejeno davčno politiko. Sekretar občinske konference ZKS stranke demokratične prenove, ob tem ni izpustil priložnosti za pridobivanje novih članov.« ZK bo zapisala to v svoj program, vi pa se nam pridružite. Komunisti namreč ne delamo več razlik med vernimi in nevernimi.« Bogu hvala za prve svobodne volitve. Pestro ob kulturnem prazniku Letošnji slovenski kulturni praznik, ki se je spremenil kar v teden kulture, bodo imeli krajani Mlslinje in okoliških zaselkov najbrž še dolgo v spominu. Nekateri morda zato, ker se je vsak dan nekaj dogajalo, drugi pa spet, ker so bili presenečeni nad bogato kulturno bero. Neutrudni člani KUD »Svoboda« so tako v sredo pripravili nastop učencev glasbenih šol Titovega Velenja, Slovenj Gradca ter vrtca Misli-nja. Sledila je otvoritev likovnih del slikarja Petra Petroviča iz Gorenja. V sobotnem sporedu so se predstavili domači pevci in godci iz Mislinje in okolice, v nedeljo pa je sledila sklepna slovesnost letošnjih kulturnih dne-vov. Predstavili so se mešani pevski zbor Fidenus, pa moški zbor Zdravko Čebular ter recita-torji in mladi rod osnovne šole Rada Iršiča z igro »Najlepša beseda«. Ob koncu naj dodamo samo še to, da si podobnih prireditev lahko samo še želimo. Na svoji redni konferenci so se zbrali tudi člani gasilskega društva Mislinja, ki po svojem številu in tudi aktivnosti sodijo med uspešnejša v OGZ Slovenj Gradec. Po uvodnih poročilih predsednika, poveljnika ter nekaterih referentov, se je nato razvila živahna razprava, kjer se je podrobno analiziralo delo same operative ter ostalih članov v preteklem letu. Nadvse vzpodbuden je tudi podatek, da toliko pomladka kot ga imajo v Misli-nji nima nobeno društvo v Koroški krajini, poleg tega pa je veči- na najmlajših članov že uspešno opravila prve korake v izobraževanje. Zelo uspešni so bili tudi mladi člani gasilskega krožka, ki je tovrsten na tamkajšnji osnovni šoli. Nasplošno pa je društvo lani dobro delovalo, pa tudi večjih intervencijskih posegov ni bilo kar je prav tako pohvalno. Ob zaključku konference so podelili še društvena in občinska priznanja za dolgoletno in ustvarjalno delo v tej humani organizaciji. S. J. 35. občni zbor gasilskega društva Skale V cnhntn IO f^Krinpio m _i___i: ____ i i ^ i ti- • . , „ . .... V soboto, 10. februarja, smo se škalski gasilci zbrali na vsakoletnem zboru, da pregledamo delo v minulem letu in sprejmemo plan za letos. Prisotnih je bilo 85 odstotkov vseh članov. Po opravljenih uvodnih formalnostih je predsednik Stane Tepej, ki ima tudi največ zaslug za številne opravljene-naloge v preteklem letu, podal poročilo. Zgradili smo center Skal, gasilci so s štiri tisoč udarniškimi urami in ob pomoči vseh društev in organizacij postavili brunarico za javne prireditve. Občinskega tekmovanja smo se udeležili s 14 desetinami (150 ljudi) in že drugič osvojili pokal za množičnost. V preteklem letu so se sedemkrat oglasile sirene, požari pa bili vedno uspešno pogašeni. Poročala je tudi rpedstavnica pionirske gasilske konference, ki se je sestala dan prej na svojem 2. zboru. Škalski gasilci bomo letos več pozornosti namenili izobraževanju (tečaji, operativne vaje) in družabnemu življenju (športne igre, redni shodi) ter uredili slikovno gradivb. Za občinsko tekmovanje pa bomo poskusili prijaviti petnajst desetin, tudi veteranke. Občinska gasilska zveza je potem podelila priznanja: za 10 let dela v gasilskem društvu je priznanja prejelo 17 članov, za 20 let dela je priznanje prejela ena članica, za trideset let dela pa štirje člani. Značko veteranov pa so prejeli : Engelbert Pušnik, Franc Skarlovnik, Jernej Mravljak, Jože Lipnik in Ivo Arlič. Občinsko priznanje druge stopnje pa so prejeli: Jernej Mravljak, Martin Arlič, Milan Arlič, Slavko Arlič in Jože Lemež. Občinsko priznanje prve stopnje je prejel poveljnik GD Edo Hudournik. Eva Kumer Šoštanj Nestrankarsko gasilstvo Dvorana gasilskega doma že dolgo ni bila tako polna kot ob nedavnem občnem zboru. Navzoča je bila tudi delegacija iz pobratenega društva Čazma, ki jo je vodil Nikola Bočkar, pa družina Žun-kovič in predsednik velenjskega Demosa dr. Borut Korun. O delovanju v lanskem letu, ko je društvo slavilo 1 10-letnico obstoja je poročal poveljnik Peter Radoja. Vsega kar so naredili ni mogoče omeniti, velja pa zapisati, da so bili gostitelji zaključnega dela simpozija Gasilske zveze Jugoslavije skupaj z Gasilsko zvezo Avstrije, ki so jo zasto- pali tudi nekateri deželni glavarji- Sicer pa je bilo v lanskem letu kar 11 požarov na področju gasilskega društva Šoštanj. Peter Radoja je poudaril tudi skrb o financiranju gasilstva ob ukinitvi gasilske skupnosti (SlS-a) v občini in velike težave pri kanalizaciji ob gasilskem domu, ki bi jo morala urediti velenjski Vekos in celjski Nivo. S prostovoljnim delom pa so jo morali urediti kar sami, saj so imeli ob vsakem dežju pravo poplavo pred domom. Udeležili so se številnih vaj in tekmovanj za preventivo. Še zla- sti so veseli uspehov mladine in pridobitve treh novih šoferjev C kategorije, kar je bilo še zlasti nujno zaradi velikega voznega parka. O skorajšnjih volitvah je spregovoril predsednik velenjskega Demosa dr. Borut Korun in razložil program Demosa. Vendar je bilo iz razprave razvidno, da se gasilci — tudi iz drugih društev — ne želijo opredeliti za nobeno stranko, saj je njihovo delovanje na povsem humanistični in ne strankarsko — politični podlagi. Predsedujoči Hinko Bolha je še povedal, da bo letošnji, že 7. memorial Jožeta Žunkoviča, 18. avgusta in pozval vsa gasilska društva širom Slovenije, da se ga udeležijo, saj je to že republiško tekmovanje edinstveno v Sloveniji in verjetno tudi v Jugoslaviji. Ob koncu naj omenim še to, da so za novega predsednika izvolili gasilskega častnika Petra Dreva, za tajnika pa Emila Fer-derja. Hkrati pa so se za dolgoletno delo zahvalili dosedanjemu predsedniku Ivanu Ojsteršku in tajniku Antonu Levarju. Sicer pa bosta oba še naprej ostala aktivna člana društva z drugimi na-logami. Viktor Kojc VOLITVE Št. 2 V nekaj takega je gotovo prepričan tudi predsednik slovenske kmečke zveze Ivan Oman, očitno pa ni povsem zadovoljen in brez skrbi. V nebo zazrt pogled in značilno sklenjene roke milo rečeno pomenijo prošnjo. Kakšno in komu bo predsednik v predvolilnem (koalicijskem) boju že povedal. Saj bo moral. TITOVO VELENJE SPET VELENJE? Dajte, no! Najbrž imamo občani občine Velenje in še posebej Titovovelenjčani« te dni toliko nujnejših opravil, da bo morala pobuda »Zelenih« malo počakati na obravnavo v skupščini. Vsaj do naslednjega zbora, ali nemara kar na novo »titovovelenjsko« vlado. Gotovo pa je, da v tem času ne bo prišlo do kakšnega novega oimenovanja kraja ali mesta, npr. Šoštanja v »Lukov oštanj«. V ALKOHOLU TUDI NEKAJ KRVI Stara anekdota, ki kroži v šoferskih kabinah je, da so nekje ustavili voznika, ki da je imel v alkoholu tudi nekaj krvi. Ko so v minulih tednih miličniki »stisnili« antialkoholni obroč okrog pivske Slovenije, so doživeli marsikaj. Med drugim so »lokalizirali« prometnega udeleženca, ki je absorbiral toliko alkohola, da je imel »izpuh« obremenjen s 3,7gr/kg(%o) alkohola v krvi, kar je po strokovni ekspertizi medicinske znanosti dovolj in preveč za kliničnosmrt. Udeleženec je bil brez vozila, ni pa znal, niti zmogel pojasniti miličnikom, Kdo je, niti od Kod je še najmanj Kam je namenjen. Na srečo so to vedeli Plavi. »ODCEPITEV« AVTO ŠOLE ZŠAM MOZIRJE Medtem ko smo v našem mestu delali velik »prepih« v zvezi z motnjami v obratovanju avto šol, so v Mozirski občini to doživeli kot pravo pomlad, o'začasni (enotedenski) prepovedi vpisovanja novih kandidatov v njihovo avto šolo (ZŠAM Mozirje, preverjeno — op. avtorja), so poročali pred vsemi svojimi člani na občnem zboru. Brez vsakega sramu so povedali, da je šlo le za potrebe po uskladitvi samoupravnih aktov in kozmetiki v zvezi z evidencami na službenih dokumentih. Takoj, ko so sporne zadeve uredili, so »veselo na delo« nadaljevali začeto in dosegli visoko kvaliteto, preko 60 % uspeh pri vozniških izpitih. Ni se čuditi, da so se odločili, da ustanovijo podjetje Avto šolo ZŠAM, ki bo imela v prihodnje precej več možnosti za strokovne manevre, kot do sedaj njihovo združenje. »Odcepitev« je uspela že v prvem poizkusu, v nameri pa jih je podprl pravni izvedenec, diplomirani »šoferski Lisjak« pa je pravočasno usmeril svoj kolektiv novim uspehom naproti. Gorenje tudi sponzor kulturnih dogajanj Na sam slovenski kulturni praznik, 8. februarja, so v poslovnem centru Mednarodnega podjetja Slovenijales v Ljubljani podelili priznanja in Cankarjeve kipce, delo Janeza Boljke, 5 gospodarstvenikom oziroma njihovim podjetjem za prispevek pri razvoju kulturnih dejavnosti. Z akcijo spremljanja in spodbujanja mentorstva v kulturi smo začeli v Sloveniji na pobudo Republiškega komiteja za kulturo pred petimi leti. Najbolj radodarnim podjetjem oziroma njihovim direktorjem, ki mimo sistemsko dogovorjenih poti podpirajo kulturne ustanove in njihove akcije, pa smo pričeli podeljevati priznanja v obliki kipca Ivana Cankarja. Med letošnjimi prejemniki priznanja in Cankarjevega kipca Ivana Cankarja je bil tudi v. d. predsednika poslovodnega odbora koncema Gorenje, magister Herman Rigelnik. »Herman Rigelnik je zadnja leta na čelu enega najuglednejših podjetij v Sloveniji, ki ga že vsa leta srečujemo tudi kot sponzorja Kulturnih dogajanj v Sloveniji«, je bilo poudarjeno na začetku obrazložitve priznanja. »Lani so se ob drugih akcijah odločili prevzeti tudi generalno sponzorstvo za doslej največ- jo razstavo slovenske kulturne dediščine zunaj meja Slovenije in Jugoslavije, za razstavo Slovenske panjske končnice na Dunaju »Človek in čebela«. Njihovo generalno sponzorstvo ni bistveno samo zaradi resnično pomembnega zneska, temveč tudi zato, ker so s tem dejansko omogočili postavitev same razstave, ki ji gre v več smislih posebno prvenstvo. S sponzorstvom so bistveno pripomogli k neposredni in posredni ohranitvi več kot 400 panjskih končnic, ki smo jih kot pomemben del kulturne dediščine ohranili našim poznejšim rodovom. »Poslovna filozofija Gorenja izhaja iz kvalitete dela v Gorenju, kvalitete življenja delavcev Gorenja in pa kvalitete medsebojnih odnosov, tako znotraj kot zunaj Gorenja. Bistvo filozofije je kultura v najširšem pomenu te besede. In če so to naši smerokazi, potem ni težko opredeliti koncept in pa vsebino kulturnih dejavnosti v Gorenju,« je te dni povedal Herman Rigelnik. »Tako gre v Gorenju za kulturo odnosov v delovnem procesu in do okolja, za kulturo v delovnem okolju predvsem s kvaliteto izdelkov oziroma storitev, za kulturo kot sestavino Jurij Pelhan izroča magistru Hermanu Rigelniku priznanje in kipec Ivana Cankarja (Foto: Igor Modic, Delo) dela bivalnega okolja in za kulturo kot del utrjevanja ugleda Gorenja.« Poudariti velja, da se v Gorenju nenehno odvijajo različne kulturne dejavnosti, sicer pa ima med podjetji Gorenje v Sloveniji eno najlepših zbirk likovnih del. Po besedah magistra Hermana Rigelnika ima Gorenje tudi dolgoročno opredeljen odnos do sponzorstva in mentorstva na področju kulture, pri čemer je zraven utrjevanja lastnega ugleda pomembno tudi nenehno spodbujanje nacionalne avtohtonosti in identitete, ki ju ni mogoče graditi brez kulturne baze. »Središče vsega je človek; človeku je namenjena kultura, človek ustvarja kulturo!« Kljub omejerrim finančnim sredstvom bo Gorenje tudi še naprej podpiralo kulturo. Letos bodo v ospredju trije projekti, ob podpori projektoma glasbene šole Frana Koruna Koželjskega iz Titovega Velenja in Zavoda za kulturo Slovenj Gradec bo Gorenje omogočilo Narodni galeriji v Ljubljani odkup dela Franca Kavčiča »Dekle reši Aristu-mena iz ujetništva«. Zadnja akcija bo tudi sestavina slavja ob 40-letnici nastanka in razvoja Gorenja. Tek v naravi Velenjčani premočni Gorenje Množično na športnih tekmovanjih Jure Stajner nepredvidljivi zmagovalec Koper je tokrat gostil tekače in tekačice iz vseh slovenskih atletskih klubov, ki so se pomerili za republiške naslove v krosu. Proga je bila speljana ob robu športnega parka Bonifika, cilj pa je bil na osrednjem stadionu. Tekmovanje je pritegnilo veliko gledalcev, ki so hrupno spodbujali domače tekmovalce. Ti so bili najresnejši tekmec Velenjča-nom, ki pa so že v mlajših kategorijah postavili stvari na svoje mesto. Dejansko velenjska ekipa v Sloveniji nima resnega tekmeca, kar je dokazala tudi v Kopru. V ekipni konkurenci je od devetih kategorij kar pet naslovov odšlo v Velenje, ki je obenem dobilo še šest republiških prvakov v posamičnih kategorijah. Čez 14 dni potuje velenjska ekipa na državno prvenstvo v Titograd, odkoder se prav tako nadejamo ugodnih vesti. Rezultati Velenjčanov — pionirke: 1. Bizjak, 10. Cesar, 11. Stein-bacher; pionirji: 1. Stajner, 8. Šalamon, 9. Brajer; mlajše mladinke: 1. Steblovnik, 2. Rant, 10. Šibanc; mlajši mladinci: 4. Kožar, 6. Fenko, 15. Roš; st. mladinke: 1. Mraz, 4. Djedovič, 6. Raner; st. mladinci: 1. Po-har, 9. Kovačevič, 10. Vodeb; mlajši člani: 1. Hrapič, 9. Gorjup, 10. Barborič; članice: 5. Poznič; člani: 6. Ivšek, 8. Krajnc, 14. Anic. B. Šalamon Vrhunska igra Kegljanje Elektra:Šentjur 106:76 (63:31) ELEKTRA: Sevšek 17, Mrzel 13, Bogataj 2, Pečovnik 2, Pašič, Dumbuya 22, Kitak 8, Lipnik 17, Maličevic 2, Brešar 6, Pirtovšek, Tomic 17. Košarkarji Elektre so v 1. kolu finalne skupine za uvrstitev v I. slovensko košarkarsko ligo prikazali vrhunsko košarko in se oddolžili gledalcem za zvestobo. Od prvega sodnikovega žvižga so zaigrali disciplinirano, agresivno in natančno ter iz minute v minuto povečevali razliko, ki je ob polčasu znašala kar 32 točk. V drugem polčasu so razliko še povečali, ob vstopu manj izkušenih igralcev pa so gostje le uspeli nekoliko zmanjšati rezultat. Pri domačinih so vsi igrali odlično, posebej pa velja pohvaliti Dum-buyo za izredno natančne mete. Tudi sicer so bili domači pri metu, saj so dosegli kar 10 trojk. Ostali rezultati: Bistrica —Nova Gorica 83:84, Trebnje—Idrija 77:85; trenutni vrstni red: Idrija 6, Elektra in Šentjur 5, Bistrica in N. Gorica 4, Trebnje 3. Zmaga za obstanek Šoštanjski kegljači so v 10. kolu 2. republiške lige visoko premagali drugo ekipo Konstruktorja. Gostje iz Maribora, za katere je nastopil tudi bivši državni in republiški reprezentant Pečovnik, sicer pa član prve ekipe, niso bili dorasli razpoloženim domačinom. Šoštanjčani se počasi vračajo v pravo formo, zato ne preseneča zmaga s 190 keglji razlike, rezultat pa je bil 4.855:4.665. ŠOŠTANJ: S. Fidej 833, Glavič 824, L. Fidej 820, Rajšter 818, Križovnik 799, Hasičič 182 -Jovanovič 579. VII. kolu se bodo Šoštanjčani doma pomerili z ravenskim Fuži-narjem, kar bo nova pomembna tekma v boju za obstanek. Srečanje se bo pričelo v soboto ob 16. uri. L. Fidej V Gorenju v Titovem Velenju so pretekli petek, 9. februarja, pripravili srečanje športnikov, na katerem so podelili priznanja za dosežke na množičnih športno-re-kreativnih tekmovanjih za pokal Gorenja. Kot je v uvodu v slovesnost povedal vodja oddelka za rekreativno in kulturno dejavnost Gorenja Miro Pruš, so si lani prizadevali, da bi delavčev prosti čas, ki ga ostaja spričo zapletenih razmer vse manj, kar najbolje izkoristili za duhovno in telesno sprostitev in tudi obnovitev moči. Zato so v podjetjih Gorenja v Titovem Velenju in Nazarjah v letu 1990 imeli v najemu 6 telovadnic, 3 kegljišča, strelišče za zračno puško, balinišče, pod ugodnejšimi pogoji pa so omogočili kopanje v 5 kopališčih. Organizirali so nakupe smučarskih kart in nalepk za teniška igrišča. Pripravili so aktivni oddih za več kot 700 delavcev in njihovih družinskih članov v avtocampu Stra-ško na Pagu. Rekreacijskega izleta v Puli se je ob prvomajskih praznikih udeležilo preko 300 delavcev. Organizirali so tečaje plavanja, smučanja in tenisa. Zelo uspešne so tudi posamezne sekcije, najaktivnejši pa sta planinska in tekaška sekcija, ki je z izvedbo svojih akcij znana po vsej Sloveniji. Športniki Gorenja so uspešno sodelovali na igrah emajlircev Jugoslavije. Tekmovanja za prvenstvo Gorenja v letu 1989 so bila v 13 športnih panogah, skupno pa je sodelovalo 20 ekip tozdov, delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju in Gorenja — Mali gospodinjski aparati Nazarje. V tem pokalnem tekmovanju so ocenjevali uspéh in točkovali množično udeležbo delavcev. Pokal Gorenja za leto 1989 je prejela Zamrzovalna in hladilna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati, ki je postala tudi ekipni zmagovalec v obeh konkurencah. Priznanje za najboljše tekmovalne uspehe so dobili športniki Vzdrževanja, med športnicami pa so bile najboljše iz Zamrzovalne in hladilne tehnike. Največ plaket za posamezne zmage v panogah so prejeli športniki DSSS Gorenje Gospodinjski aparati, in sicer za rokomet C, nogomet A, streljanje, badminton, kegljanje, košarko C in teniško A ligo, ženske pa za rokomet A, kegljanje in košarko. Moške ekipe Vzdrževanja so prejele plakete za vlečenje vrvi, ribolov, odbojko B ter za balinanje tudi ženska vrsta. Moške ekipe Gorenja Procesna oprema so zmagale v rokometu A, odbojki A in teniški B ligi. Športniki Zamrzovalne in hladilne tehnike so prejeli plakete za zmago v odbojki C in atletiki, športnice pa so bile prve v atletiki, odbojki A in B ter šahu. Moška vrsta Galvane je zmagovalec v nogometni A ligi, ženska v streljanju z zračno puško. Gorenje Eko je prejel plakete za zmage v nogometu, B liga, šahu ter ženske za nogomet. V rokometu je zmagala B skupina moških Gorenja Notranja oprema, v nogometni B ligi Gorenje MGA Nazarje, v vlečenju vrvi ženska ekipa Gorenja Servis, v košarki moška B ekipa DSSS Gorenje Notranja oprema, v rokometu ženska B ekipa Interne banke, košarkarji Gorenja Elektronike pa so zmagali v A skupini. Priznanje so podelili že za posamezne zmage v namiznem tenisu (Spasoje Tešanovič in Branka Friškovec) ter tenisu (Milan Puklič in Stanka Bizjak), zmagovalec hitropoteznih turnirjev v letu 1989 pa je Franc Stropnik. Udeležence je na prireditvi pozdravil predsednik konference sindikata Koncema Gorenja Vlado Rančigaj in povedal, da so lahko športniki Gorenja ponosni na svoje dosežke. Vendar niso pomembne le zmage, temveč množična udeležba, kjer se delavci spoznavajo med seboj in krepijo pripadnost kolektivu. Ob podelitvi so udeležencem slovesnosti zapeli nekaj pesmi člani okteta Lesna iz Slovenj Gradca, ob zvokih ansambla Globus pa je bilo dovolj možnosti za ples. Večina udeležencev je srečanje izkoristila tudi za obujanje spominov na preteklo leto, seveda pa tudi za komentiranje svojih uspehov in neuspehov. Tako je bil vodja Vzdrževanja Zdenko Hriberšek kar ponosen na vzdrževalce in rekel: »Saj smo številčno manjši kolektiv in seveda se ne moremo enakovredno kosati s 1500-članskim kolektivom Zamrzovalne in hladilne tehnike. Morda bi bilo prav, da bi spremenili način točkovanja!« Tudi Jože Čas, ki je prišel na srečanje kot predstavnik občinskega sindikalnega sveta, je pohvalil množičnost na športnih tekmovanjih, saj se je, na primer, za nogomet prijavilo kar 40 ekip. Omenil pa je, da bi bilo treba več storiti za telovadbo med delom in preventivno-rekreativni oddih. In še nekaj naj povemo. V navadi je, da priznanja podeljujejo vodilni in drugi poslovodni delavci. V Gorenju pa so se tokrat odločili drugače. Ta čast je pripadla uspešnim amaterskim organizatorjem rekreativne dejavnosti. Tako sta tokrat plakete podeljevala Martin Lah in Biserka Poznič, prizadevna organizatorja in rekreativca iz Zamrzovalne in hladilne tehnike in Štedilnikov. Hinko Jerčič Strelski šport Odlični v Trzinu V finalu republiške strelske lige mednarodnega programa, v Trzinu so velenjski strelci dosegli odlične rezultate. Ekipno so zmagali člani s pištolo, nastopili pa so Štuhec, Legner in Detlbah, z zmago v posamični konkurenci pa se je izkazal Štuhec. Strelska družina Mrož je izvedla občinsko prvenstvo v nacionalnem in mednarodnem programu. V nacionalnem programu je pri članih zmagal Žučko s 375 krogi, drugi je bil Šterman 370, tretji Miklav 359 itd.; pri ženskah je bila najboljša Vlasta Petek 352, druga Darja Kelher 348 in tretja Kristina Jehart 332; pri mladinkah je zmagala Mateja Bandaio 350, pri pionirjih Meho Durakovič, skupno pa je normo za nastop na regijskem prvenstvu, ki bo na Muti, izpolnilo 17 velenjskih strelcev. V mednarodnem programu je v konkurenci članov s pištolo zmagal Štuhec s 570 krogi, drugi je bil Veternik 558 in tretji Tkalec 551, pri mladincih je zmagal Veternik pred Berlotom, pri mladinkah Mojca Saje pred Silvo Močivnik in Karmen Goljuf, pri mladincih s puško pa je zmagal Durakovič. F. Ž. NK Rudar Priprave za prvenstvo Na pomladanski del prvenstva v slovenski nogometni ligi se pripravljajo tudi nogometaši Rudarja, seveda v priprave sodijo tudi prijateljske tekme. Najprej so na domačem igrišču premagali Ingrad — Kladivar s 3:2, nato pa v Hrastniku igrali s trboveljskim Rudarjem 2:2. Gostitelji so na tem srečanju vodili že z 2:0, spretni Cvikl pa je v zadnjih desetih minutah izenačil. Odbojka Občinska liga za ženske ZTKO občine Velenje bo organizirala občinsko ligo v odbojki za ženske, ki se bo pričela 2. marca na osnovni šoli Bratov Mravljakov. Sestanek vodij ekip bo v ponedeljek, 26. februarja ob 17. uri, v prostorih ZTKO na Foitovi 2. Liga bo le v primeru, če se bo prijavilo najmanj šest ekip. Zborovanje TVD Partizan Šoštanj V petek, 9. februarja, so se v jedilnici šole Biba Röck zbrali na redni letni občni zbor člani TVD Partizan Šoštanj. Zanimivo, da se je zbora udeležilo zelo veliko žensk in starejših, medtem ko mladine žal ni bilo. Predsednik Rudi Bajec je v izčrpnem poročilu poudaril, da redno delajo vrste cicibanov, pionirjev, mladincev, mlajših in starejših članov. Še več članov pa je v raznih športnih sekcijah in klubih, bodisi v tekmovalnem ali rekreacijskem udejstvova-nju, ki dosegajo vidne rezultate tudi v republiškem merilu. Čestital je rokometašem, ki so republiški prvaki, nič slabši pa niso tudi kegljači, da vsakoletne akcije >iš-čemo najboljšo krajevno skupnost niti ne poudarjamo, ker je to že tradicionalno pogojeno z najboljšimi rezultati. Omeniti velja tudi turnir v malem nogometu za pokal Večer-njih novosti iz Beograda. Društvo pa ima pri vsem uspešnem delovanju veliko težav pri vzdrževanju številnih objektov, še zlasti pa z letnimi bazeni. Letos bodo morali tudi obnoviti tla v domu Partizana, kar bo terjalo veliko denarja. Za pomoč se je predsednik zahvalil Elektrarni, krajevni skupnosti in ZTKO Velenje, pohvalil pa tudi predsednike posameznih sekcij. Rudi Bajec pa je pokaral vodstvo rokometašev, ki se niso udeleževali sej upravnega odbora, tako da so nastale velike finančne težave, zaradi česar je nastala dilema ali bo klub sploh še ostal v društvu. Po razpravi pa so vendarle sklenili, da ostanejo v društvu še do 1. julija letos. Do takrat pa se morajo stvari finančno urediti, sicer bodo postali le rekreacijska sekcija, kar pa bi bila velika škoda, saj so sedaj v II. zvezni ligi. Sledila so poročila predsednikov rokometne, košarkarske, odbojkarske, kegljaške in nogometne sekcije. Za vse pa je značilno, da se ubadajo z velikimi denarnimi težavami. Veseli pa, da so ustanovili karate sekcijo. Predstavnik ZTKO Velenje Marjan Klepec je čestital k uspehom in poudaril, da v bodoče ni računati na povečanje denarne dotacije na katero je še zlasti računal predsedujoči zbora Matjaž Natek. Rudi Bajec je nato zaslužnim članom podelil plakete Partizana, ki so jih prejeli: Janko Bukvič, Darja Breznik, Ivan Bogataj, Miran Božič, Janez Jezer-šek, Maja Vovk in Ivan Žnidar. Upravnemu odboru bo tudi v prihodnje predsedoval Rudi Bajec. Viktor Kojc, foto L. O. Šah V soboto je bilo v Mariboru republiško hitropotezno prvenstvo za slepe in slabovidne. Med 26 udeleženci so bili Viktor Vertačnik sedmi, Franc Pungertnik enajsti in Valter Vertačnik sedemnajsti. V. V. Namizni tenis Skupščina »Tempa« Namiznoteniški klub Tempo Velenje bo v petek, 16. 2. ob 18.30, v prostorih doma krajanov v Škalah pripravil letno skupščino kluba, na katero vabi vse ljubitelje tega športa. Invalidski šport Republiška zveza invalidov je zaradi lanskoletnih uspehov poverila letošnjo izvedbo republiškega prvenstva invalidov prizadevni komisiji pri DI Velenje. Tako se je preteklo soboto preko 25 invalidov na zimskem bazenu borilo za naslove v prav vseh plavalnih disciplinah pri čemer so seveda bili, glede na telesne okvare, razdeljeni v več skupinah. Tudi letos so, kakor že več let nazaj, bili najbolj uspešni tako po številu kot tudi po kakovosti, ravno invalidi iz občine Velenje. V kategoriji- amputirancev roke je še vedno najboljši Jože An- geli. V kategoriji amputirancev noge je vedno bolj v ospredju Andrej Samec. Med slušno prizadetimi je bil letos najboljši Damjan Bukovec. Tudi med tekmovalci z lažje telesnimi okvarami sta dominirala domačina Boštjan Doki in Kasim Begič. Med veterani je najboljši uspeh dosegel Marjan Pistotnik. Med maloštevilnimi dekleti je prav tako uspešna domačinka Anica Centrih. Za izvedbo tekmovanja so poskrbeli prizadevni sodniki Plavalnega kluba Titovo Velenje, DO Rdeče dvorane pa je brezplačno nudila gostoljublje vsem invalidom-plavalcem! Ekipa šahistov DI Velenje je gostila invalide, slepe šahiste iz Celja. V prijateljskem srečanju, v katerem sta obe ekipi ojačala brata Vrtačnik iz Topolšice, so se pomerili na štirih deskah ter se razšli, kljub ogorčenim borbam, z neodločnim izidom — 2:2 in sta pri tem ravno brata Vrtačnik osvojila vsak po eno pomembno točko! Ekipa strelcev D1 Velenje pa se je v pripravah za regijsko in republiško prvenstvo pred dnevi srečala v Mozirju s strelci DI Mozirje. Čeprav so v ekipi bile le invalidke-strelke DI Velenje, ki so nastopili proti dokaj možni moški ekipi so dekleta vendarle slavile zmago s 456:423. Na zmagovito ekipo so nastopile: Kristina Jehart 169 krogov, Anamarija Melanšek 149 in Marica Mogil-nicki 138. — trih Kantova in Steblovnikova (drugo in prvo mesto) Hrapič (> sredini) zmagovalec pri starejših članih Demokracija Zelo rad hodim na predavanja umnih ljudi, če utegnem tedaj, ko pridejo v Velenje. Menim, da je bil poseben užitek pred kratkim poslušati dr. Jožeta Pučnika, predsednika SDZS in DEMOS-a, kar potrjuje nabita dvorana knjižnice, in pogosto burno aplavdiranje predavatelju! Odgovarjal je na vsa mogoča vprašanja z lahkoto, utemeljeno z dejstvi, brez vsake demagoške primesi, resnično pedagoško, kot se spodobi učenemu človeku! Prisostvoval sem tudi predavanju Jožeta Smoleta in njegovega pomočnika, kar pa je bilo zelo, zelo daleč od predavanja dr. J. Pučnika. Niti dvorana ni bila tako polna, kot pri Pučniku, potem pa smo morali poslušati prego-stobesedno voditeljico predavanja, kakor, da smo zaradi nje prišli na predavanje in ne gostov. Tudi predavanje, zlasti odgovori na vprašanja so bili izpod »ni-voa«! Na moje vprašanje, zakaj Smoletov pomočnik dr. xy (ne znam mu imena) tako minimizira smisel demokracije, ko pa vemo. da je ravno to podcenjevanje demokracije pri nam ustvarilo stanje, v katerem smo sedaj (mogoče tudi kraja, korupcija in podobne cvetke nekontrolirane privilegirane ZK). Na to je kar ponovil trditev, da demokracija ne bo nam izboljšala pogoje življenja, ker je potrebno DELATI! To mi je izzvenelo tako, kot, da bi tisti, ki se borijo za demokratične medsebojne odnose hoteli živeti brez dela, kar, seveda, sploh ni res! Vsem nam je zelo jasno, da brez dela ni življenja, ampak je nujno istočasno preprečevati lopovščino in korupcijo zlasti pa zlorabo položajev! Imel sem občutek, da sem nekje na vojaškem sestanku, kjer mi politkomisar razlaga pošteno in pravično življenje, kot v boljševizmu! Mogoče ravno zaradi podobnih odgovorov na vprašanje ni bilo slišati aplavza niti enkrat samkrat v treh urah predavanja?! Zato sem prepričan, da so časi manipuliranja z narodom mimo in, da jih nihče ne potrebuje več! M. Stirar SERVIS ZAMRZOVALNIKOV Če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062/511-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo. r : DELAVSKA UNIVERZA VELENJE in ERA - Delovna enota TURN organizirata enodnevni seminar HBaMHI ŠVK:- % VZGOJA, REZ IN ZAŠČITA SADNEGA DREVJA s praktičnim prikazom obrezovanja sadnega drevja v DE Turn, seminar bo v SOBOTO, 24. 2. 1999« ob 9.00 uri. Strokovna izvedba seminarja: Matjaž Jenšterle in ing. Rudi PRIJAVE IN INFORMACIJE: Delavska univerza Velenje, .tel. 854-539, do 22, 2. 1990. NE ČAKAJTE NA POMLAD, JE ŽE TU' liWII.-MifAW Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenje: Četrtek, 15. februarja — dopoldan dr. Kikec, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. D. Popov. Petek, 16. februarja — dopoldan dr. S. Popov, popoldan dr. Pečnik, nočni dr. Kočevar. Sobota, 17. februarja in nedeljo, 18. februarja — glavni dežurni dr. Smonkar, notranji dežurni dr. Zupančič. Ponedeljek, 19. februarja — dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. Vidmar, nočni dr. Rus. Dežurna zobozdravnica v Zdravstvenem domu Velenje: V nedeljo, 18. februarja je dežurna zobozdravnica dr. Irena Filipič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje. Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu v Šoštanju: Četrtek, 15. februarja — dr. Pirtovšek. Petek, 16. februarja — dr. Stu-par. Soboto, 17. februarja — dr. Stupar Nedeljo, 18. februarja — dr. Stupar. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 16. februarja do 23. februarja je dežurni dipl. veterinar Milan Matko, Topolšica 16, tel.: 891-166. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Mozirju: Do 18. februarja je dežurni dipl. veterinar Drago Zagožen, Ljubno, tel.: 840-179. Od 19. februarja do 25. februarja je dežurni dipl. veterinar Marjan Lešnik, Ljubija, tel.: 831-219. GIBANJE PREBIVALSTVA OBČINA VELENJE Poroki: Alojz Glasenčnik, roj. 1961, ekon. tehnik iz Titovega Velenja in Marija Zagoričnik, roj. 1967, kern, tehnik iz Podvina 30, Damjan Turinek, roj. 1966, strugar iz Lepe njive in Irena Turnšek, roj. 1968, frizerka iz Titovega Velenja. Rojstva: rodilo seje 28 dečkov in 28 deklic. Smrti: Stanislav Polak, upokojenec iz Griž št. 62. roj. 1915, Angela Brinovšek, upokojenka iz Paške vasi 10, roj. 1915, Branko Marko-vič, rudar iz Titovega Velenja, Rudarska 2/b, roj. 1959, Emil Jančič, inv. upokojenec iz Jurkloštra 3, roj. 1936, Anton Kos, upokojenec iz Brezij št. 36, roj. 1939, Martin Miklavžina, upokojenec iz Škal št. 68, roj. 1900, Ivana Ježovnik, upokojenka iz Titovega Velenja, Jurčičeva 4, roj. 1929. OBČINA MOZIRJE Poroka: Franc Remic, 1961, kmetovalec s Črete 3 in Marija Stro-žič, 1968, konfekcionarka, s Črete pri Kokarjih 5. Smrti: Jože Pečnik, 1933, Šofer s Primoža 37 pri Ljubnem; Anton Kos, 1937, z Brezja 36 pri Mozirju. Slovenka sem, toda žal... Zelo sem bila presenečena, ko mi je nekdo povedal, da sem zopet v Našem času in zelo me je prizadelo, da me lahko >nekdo<, nek hraber Slovenec, ki se niti podpisati ne upa, obsoja, da sem delno odgovorna za prelito kri. Dragi nepodpisani Slovenec! Kolikor sem lahko doumela, si zagrizen Slovenec, če ne že kak zagrizen nacionalist. Tudi jaz sem Slovenka, toda . . . Zanima me, na podlagi česa sklepaš, da sem tudi jaz delno odgovorna za prelito kri? Ali bi morala jaz odsedeti kazen za zločin, ki ga nisem storila? Ali je zločin to, da nisem obvestila postaje milice? Kdo si, da lahko obsojaš druge? Lahko bi napisala podrobnosti, ki bi marsikomu dale mirno spanje, toda čemu? Ostaja mi vprašanje: Kje ste bili Slovenci takrat, ko je pokojni Drago iskal zaposiitev, kje ste bili, ko sem ga hotela prijaviti na svoje stanovanje, pa mi niste dovolili, češ pravila so pravila, da je človek živel neprijavljen zaradi takšnih, ki se strogo držijo pravil? Zato pa prosim vse takšne in podobne Slovence, ki nimajo poguma, da se podpišejo, ko nekoga obsojajo in klevetajo, naj me pustijo pri miru, kajti malo je njih, ki vedo resnico. Dodala bi le še to: V Sloveniji živijo ljudje, ki govorijo slovenski, pa raje svoje spore rešujejo s kamni in nogami, kot z besedami. Želim si le, da me pustite na miru. Ali bodo tudi to ostale le moje sanje? Bojana Radulovič titovo velenje ERA - VINO ŠMARTNO OB PAKI organizira PREDAVANJE O REZI VINSKE TRTE, ki bo v ponedeljek, 19. februarja ob 15. uri v Kulturnem domu Šmartno ob Paki. Predaval bo mag. BORIS BE-LOGLAVEC. Vabljeni! n i i i i V., I ure V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU VIDEO SONČEK Pri „ROKU" - Titovo Velenje Tel.: (063) 854-627, 855-999 "I I I I ure, ob ponedeljkih pa od 15. do 18. ure. ^^^ NEW YORK, LONDON, KUVAJT, BEOGRAD — vse novosti — danes že v Sončku! Pri nas boste dobili vse, kar iščete, a drugje ne najdete. Naša ponudba je največja in kvalitetna! Izposojamo tudi videorekorderje! AVTOGENI TRENING -POT DO NARAVNE SPROSTITVE Se znate telesno in duševno sprostiti ? Želite narediti nekaj za svoje zdravje? Tečaj avtogenega treninga se bo pričel v začetku marca 1990. Prijave in informacije: Hotel Vesna Topolšica, tel.: 891-120 (recepcija) ali 855-421 (dopoldne — Srdan Arzenšek). L speseti oglas oglas \ tedniku Naš čas Tel.: N53-451. N55-450 SREBRNI ZNAK ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Na podlagi 40. člena Statutarnega sklepa občinske organizacije Zveze sindikatov Slovenije Velenje razglaša Odbor za organizacijsko-kadrovska vprašanja pri OS ZSS Velenje pogoje in rok za predlaganje kandidatov za srebrni znak Žveze sindikatov Slovenije v letu 1990: Srebrni znak se podeljuje sindikalnim delavcem in organizacijam za večletno uspešno delo pri uveljavljanju temeljnih nalog zveze sindikatov. Pri tem bodo upoštevani še kriteriji iz leta 1989: — uveljavljanje vloge zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja : — uresničevanje ciljev in nalog gospodarskega in družbenega razvoja ter gospodarske stabilizacije; — smotrno upravljanje in gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela; — trajnejše izpolnjevanje dogovorjenih sklepov in stališč, sprejetih v organizacijah in organih zveze sindikatov in sindikatov dejavnosti. Predlog za podelitev srebrnega znaka lahko podajo sindikalne organizacije in njihovi organi. Predlog z obrazložitvijo in utemeljitvijo, kje in kdaj je predlagani kandidat deloval kot sindikalni aktivist v interesu delavcev oziroma delavskega razreda, predlagatelj pošlje do 6. marca 1990 na Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje. OS ZSS Velenje Odbor za organizacijsko kadrovska vprašanja CENTER ZA SOCIALNO DELO TITOVO VELENJE OBVESTILO Občane in delavce na območju občine Velenje, ki nameravajo uveljavljati pravice do: DELNE NADOMESTITVE STANARINE, DRUŽBENE POMOČI OTROKOM, OBVEŠČAMO da morajo v času od 15. februarja do 15. marca 1990 predložiti potrebne podatke, in sicer: 1. Vlogo na obrazcu SPN-1 za tiste, ki pomoči uveljavljajo na novo, tisti, ki jih že prejemajo, pa na obrazcu SPN. Poleg ostalih podatkov, morajo biti vpisani in potrjeni dohodki družine za leto 1989, upokojenci pa namesto tega predložijo odrezek od pokojnine za janur 1990. Občanom velenjske občine ni potrebno predložiti potrdila o premoženjskem stanju, neobčani pa dobijo potrdilo v občini stalnega bivališča. 2. Kdor uveljavlja pravico do delne nadomestitve stanarine, mora predložiti izjavo o podnajemništvu. Obrazec zanjo dobi na Centru za socialno delo ali v kadrovsko-socialni službi svoje delovne organizacije. Izpolnjene vloge s priloženimi potrdili sprejemajo za zaposlene v kadrovsko-socialnih službah v delovnih organizacijah, za upokojence, nezaposlene in ostale pa na Centru za socialno delo Titovo Velenje, Kidričeva 23. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE ORGANIZIRA! Enodnevni tečaj s preizkusom znanja iz varstva pri delu in varstva pred požari, za delavce, ki ravnajo z NEVARNIMI SNOVMI. Tečaj je namenjen delavcem v proizvodnji, v kmetijstvu, v obrti in bo usmerjen za specifične profile ter izveden po skupinah. Tečaji bodo organizirani v mesecu marcu, prijave in naročila sprejemamo pisno in tel. (854 539) na naslov, Delavska univerza Velenje, Titov trg 2, Titovo Velenje, do 28. 2. 1990. penzion vila berbersteiti Vabimo vas, da preživite prijeten večer ali nekaj uric v krogu svoje družine, poslovnih sodelavcev, prijateljev... DNEVI ITALIJANSKE KUHINJE od 19. 2. do 8. 3. Informacije in rezervacije po tel. : 853-828 Velenje ali Titovo Velenje? Ali bo predvolilna pobuda zelenim prinesla volilni rezultat? Ob prebiranju pobude Zelenih Velenja za spremembo imena mesta Titovo Velenje nisem imel namena javno izraziti svojega mnenja. Motil me je sicer podpis: Zeleni Velenja, ker nisem imel jasne predstave za katere »zelene« gre, ali za odbor Zelenih Slovenije, ki delujejo v občini Velenje, ali za katere druge »zelene«, ki delujejo na območju mesta Titovo Velenje. To uganko sem razrešil šele, ko sem prebral članek v časopisu Večer z dne 6. februar 1990 pod naslovom: Pobuda Zelenih še brez odmeva. Iz tega članka sem lahko ugotovil, da gre vendarle za tiste zelene občine Velenje, katerim predseduje Vane Gošnik. Ker je omenjeni že dal nekaj »revolucionarnih« predlogov za urejanje razmer v občini Velenje, nisem bil več presenečen glede te pobude. Javno pa postavljam vprašanje, ali je to pobuda gospoda Gošnika ali resnično Zelenih Velenja? Verjetno se ne bi odločil za to pisanje, s katerim nimam namena polemizirati z avtor-ji(em) pobude, temveč naj bo to moj osebni odmev, saj ne predstavljam nobene stranke, niti ne zbiram nobenih točk v predvolilnem boju, ker pač nikjer ne kandidiram. Pišem zato, ker se mi zdi neprimeren čas za pobudo Zelenih Velenja, da predlagajo spremembo imena mesta Titovo Velenje v tem predvolilnem obdobju. Iz same pobude sicer ni razbrati, da gre za predvolilno potezo, vendar gospod Gošnik v svojem intervjuju v Večeru priznava, da pobuda ni le predvolilna poteza, temveč rezultat razmišljanja, ki traja že dalj časa. Pri tem zopet ne vem ali je to razmišljanje prisotno v glavi posameznika, ali Zelenih Velenja od ustanovitve dalje? Čisto drugače bi bilo, če bi bilo v pobudi zapisano, da so Zeleni Velenja nekega dne.. na sestanku, zboru ali kako drugače odločali o pobudi. Če je bilo tako, se avtor tega pisanja vnaprej opravičuje. Z utemeljitvijo pobude se delno sicer strinjam. Ne morem se pa strinjati z domnevo, da so pobudniki preimenovanja Velenja v Titovo Velenje želeli ugajati v trenutnih razmerah oblastnikom. Mislim, da je bil pred devetimi leti, za marsikoga pa tudi danes, tov. Tito osebnost, ki je za državljane Jugoslavije mnogo pomenila in prepričan sem, da tudi za večino občanov naše občine. Gotovo ni bil cilj, kdo je dal predlog niti ne vem, da bi pobudniki ugajali oblastnikom, temveč je večina s ponosom sprejela, da je bilo ravno Velenje izbrano, da nosi v SR Sloveniji ime po Titu. Iz vsebine pobude zelenih je razvidno, da želi predlagatelj diskvalificirati osebnost Josipa Broza-Tita in politiko, ki jo verjetno ni samo on vodil. Menim, da Zeleni Velenja niso niti najmanj pristojni, da ocenjujejo neko obdobje povojnega razvoja Jugoslavije, Slovenije in občine Velenje. Pridružujem se tistim razumnikom v slovenskem političnem prostoru, ki menijo za potrebno, da se naša novejša zgodovina analizira znanstveno, strokovno in pošteno, tako do generacij, ki so vodile naš povojni gospodarski in politični razvoj, kot tudi do vseh tistih, ki so bili tako ali drugače politično diskvalificirani, obsojeni ali celo nedolžne žrtve. Novejša zgodovina mora tudi realno oceniti prispevek tov. Tita v predvojnem, vojnem in povojnem revolucionarnem obdobju in njegov dejanski prispevek pri razvoju naše socialistične skupnosti. Kakšen je bil položaj Slovenije v državi SHS in kraljevini Jugoslaviji ie starejši generaciji znano. Ce ne bi KPJ organizirala NOB in socialistične revolucije, je vprašanje kakšen položaj bi danes imel slovenski narod. Mogoče bi imeli boljši standard, več svoboščin in kvalitetnejše življenje, lahko pa bi tudi ostali nek nepomemben mali narod v kraljevini večinskega jugoslovanskega naroda. Najnovejši dogodki v marsičem to potrjujejo. Glede preimenovanja Titovega Velenja moramo temeljito premisliti, zadevo nekoliko časa odložiti in na podlagi zgodovinskih dejstev odločiti, ali si pokojni tov. Tito zasluži, da naše mesto še nosi njegovo ime. Jože Kandolf Uvoz rabljenega vozila in oprostitev prometnega davka • v Olajšave za invalide Novi Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju (Ur. 1. SFRJ, št. 63/1989) določa, da -Jahko fizične osebe od 1. 12. 1989 med drugim uvažajo nova osebna motorna vozila v količinah, ki niso namenjena preprodaji. Rabljeno motorno vozilo pa lahko uvažajo pod posebnimi pogoji invalidne osebe, ki so bile na začasnem delu v tujini. Pravico do uvoza rabljenega osebnega avtomobila imajo invalidne osebe, ki imajo po samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar najmanj 70 % telesno okvaro. Ta vozila ne smejo odtujiti (prodati, podariti) pred pretekom treh let od dneva uvoza. Za raziiko od prej veljavnih pogojev sedaj ni več pomembno, na katerem organu je ta telesna okvara, oziroma za kakšno funkcionalno izgubo gre. Odpadel je tudi pogoj dopolnjene starosti 18 let in se je s tem razširil krog invalidnih oseb tudi na otroke z motnjami v telesnem in du- ševnem razvoju. Tudi ni več potrebno veljavno vozniško dovoljenje, ter ni več pogoja, da invalidna oseba sama vozi motorno vozilo, oziroma da ji je priznan dodatek za pomoč in postrežbo, oziroma da je slepa. Skratka uvoz rabljenega motornega vozila je omogočen invalidom s 70% telesno okvaro brez dodatnih pogojev. Invalidna oseba mora za uvoz rabljenega motornega vozila predložiti carinarnici potrdilo invalidske komisije Skupnosti pokojninskega invalidskega zavarovanja o obstoju 70 % ali več odstotne telesne okvare. Tega potrdila pa ni potrebno posebej izdati tistim invalidom, ki imajo telesno okvaro priznano po 1. 7. 1983, oziroma če jim je bila priznana pravica do štetja zavarovalne dobe s povečanjem zaradi obstoja telesne okvare po samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar. Invalidske komisije SPIZ I. stopnje so pristojne za izdajo potrdila za vse invalidne osebe, tudi za vojaške vojne invalide in civilne invalide vojne. Tisti, ki uvažajo motorno vozilo morajo plačati carino in prometni davek. Glede oprostitve plačila prometnega davka pa se predpisi niso spremenili (tudi za domača vozila). Plačila prometnega davka so oproščene tiste invalidne osebe, pri katerih obstaja telesna okvara v višini 80% na spodnjih okončinah ali medenici, ali če je oseba slepa. Občani naj o podrobnostih povprašajo na carini ter na občini, potem pa se naj oglasijo pri SPIZ — Izpostava Titovo Velenje zaradi podaje vloge za izdajo potrdila, pri čemer naj navedejo ali potrebujejo potrdilo za uvoz ali za oprostitev prometnega davka, ali obe potrdili. Zdenka Jakopanec Zagotoviti uspešnejše poučevanje Republiški inšpektor za nadzor dela avto šol, je v četrtek sklical v Titovem Velenju izpitne centre iz Slovenj Gradca, Celja in naše občine. Namen posveta, katerega so se udeležili vodje avto šol, člani vseh izpitnih komisij ter predstavniki milic iz omenjenih krajev, je bil, izboljšati kvaliteto poučevanja ter dvigniti rezultate izpitov. Vse dražje šolanje terja analizo učenja in s tem tudi zaščito kandidatov. Hkrati pa naj bi posvet prispeval k večji varnosti v cestnem prometu. V Sloveniji 50 do največ 60 odstotkov kandidatov uspešno opravi izpit, na področju omenjenih izpitnih centrov pa so ti rezultati še nižji. Razlike med šolami so občutne, vendar pa v nobeni ustanovi ni vse kot bi bilo potrebno. Svoje so povedali miličniki in predsedniki izpitnih komisij, s konkretnimi podatki je postregel inšpektor RSNZ Ivan PRISTOVN1K. Utemeljil je razloge za začasno prekinitev šolanja v nekaterih šolah. Ukrep je potreben, da bi šole uredile predpisane obveznosti in dvignile kvaliteto izobraževanja. To pomeni zaposlovanje sposobnih ljudi, njihovo sprotno, dopolnilno izo- braževanje in sodelovanje z izpitnimi komisijami. V Titovem Velenju ni posebnih problemov, je pa nerazumljivo, da so rezultati pod navedenim republiškim povprečjem. Na posvetu so se zavzeli za kvalitetnejše poučevanje teorije, voznikov koles z motorjev, menili pa so tudi, da so mnogokrat odgovorni za slab uspeh tudi kandidati sami. Posvet je bil koristen in potreben. Poučevala bo lahko le tista šola, ki bo za to usposobljena. To pa bodo hitro spoznali tudi kandidati. Jože Miklavc Pes, človekov prijatelj — ali res? Za konovske pse innjihove gospodarje so bili dnevi zadnjih mesecev žalostni. Zvečer zdravi in živahni psi, zjutraj bolni ali mrtvi. Kaj se je z njimi zgodilo? Ne boste verjeli — umrli so zaradi človeške zlobe in njegovega strupa. Od najstarejših časov velja, da sta pes in človek najboljša prijatelja, a izgleda, da je nekdo to pozabil ali pa ni hotel vedeti. Ko je umrl (ne poginil, po- gine tisti, ki ga nimaš rad) naš mali Puhek, smo mislili, da je pač naletel na strup, saj se je včasih res malo potepal. A zastrupljeni so bili tudi psi, ki so bili priklenjeni ali v ograjenem prostoru — kako so prišli do strupa?, Ste že kdaj božali puhasto kepo, ki ti veselo pomaha z repom in po liže dlan? Mogoče ste bili eelo priča, ko je umirajoči psiček prosil ara pomoč pa mu niste mogli po- magati? Kaj mislite, kako se je počutila nežna otroška duša, ko je nemočna gledala trzajočega in hropečega svojega ljubljenčka? Otroci bodo to žalost že preboleli, TEBI pa se bo morda oglasila vest in ti bo počasi, a sigurno pri kapljala do srca, tako kot našemu Puhiju strup. Zelo me zanima, KDO ima dostop do strihnina. Hermina Vrboršek Meškova 3, Konovo Če rečeš kaj dobrega o sebi, ti Čim več jezikov znaš, temveč se ljudje ne verjamejo, če pa rečeš jih želiš naučiti. Čim več ljudi kaj slabega, porečejo: »To smo poznaš, tem manj si jih želiš pa že vedeli!« spoznati. unDIT7 GOTTLIEB SAPHIR. Sanitarna inšpekcija je v drugi polovici leta 1989 ponovno pregledala obrate množične prehrane (obrati družbene prehrane, kuhinje VVZ in šol), ki pripravljajo hrano za svoje potrebe ali jo distribucirajo izven poslovnih prostorov. Pri pregledih je bilo ugotovljeno, da obrati za potrebe sistematskega ugotavljanja povzročiteljev zastrupitev oziroma infekcij s hrano ter njihovega uspeš- I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I L Pregledi sanitarnih inšpekcij Higiena v obratih množičnih prehran -1 nega preprečevanja opravljajo naslednje naloge: 1. hranijo vzorce pripravljene hrane vseh obrokov, ki so bili pripravljeni za dnevno prehrano, 2. zagotavljajo stalen nadzor higienskega režima vključno z odvzemanjem brisov na snažnost s čistih delovnih površin, orodja, posode, pribora in rok kot to do- loča Pravilnik o posebnih ukrepih pri zastrupitvah in infekcijah oseb s hrano in o njihovem preprečevanju. V sodelovanju s predstavnikom Higienske postaje so bili odvzeti brisi na snažnost tretjič v letu 1989. Rezultati analiz brisov na snažnost v pregledanih obratih so naslednji: OBRAT Št. odvzetih brisov Prisotne patogene bakterije Snažni Nesnažni Ocena obrat je: 0. Š. Miha Pintar-Toledo 30 _ 26 4 Snažen Podružnica — Škale 10 — 10 0 Snažen — Cirkovce 10 — 10 0 Snažen — Plešivec 10 — 9 1 Snažen 0. Š. Bratov Mravljakov 40 + 34 6 Nesnažen 0. Š. Gustav Šilih 30 — 28 2 Snažen Podružnica — Paka 10 — 9 1 Snažen - Šentilj 10 — 8 2 Snažen O-Š. Karel D. Kajuh Šoštanj 30 + 24 6 Nesnažen Podružnica — Zavodnje 10 — 10 0 Snažen O. Š. Veljko Vlahovič 40 + 35 5 Nesnažen 0. Š. Biba Röck Šoštanj 30 — 26 4 Snažen Podružnica — Ravne pri Š. 10 — 9 1 Snažen O. Š. Anton Aškerc 30 + 26 4 Nesnažen Podružnica Pesje 10 — 10 Snažen O. Š. XIV. divizije 15 — 11 4 Snažen 0. Š. Bratov Letonje Šm/Paki 30 — 29 1 Snažen 0. Š. Šalek 30 — 25 5 Snažen WZ WZ T. Velenje — Tinkara 15 — 12 3 Snažen — Lučka 15 — 14 1 Snažen — Najdihojca 15 — 15 Snažen WZ Šoštanj - Lučka 15 + 10 5 Nesnažen — Maja Šm/Paki 15 — 12 3 Snažen Družbene prehrane REK — Obrat družbene preh. 50 — 39 11 Snažen — Okrepčevalnica NOP 15 — 13 2 Snažen Tovarna usnja Šoštanj 30 — 24 6 Snažen Dom učencev CSŠ 30 — 26 4 Snažen Dom za varstvo odraslih 30 — 28 2 Snažen TEŠ - Obrat DP Šoštanj 30 + 25 5 Nesnažen Vino - Obrat DP Šm/Paki 15 — 13 2 Snažen Gorenje TOZD Gost. enota — Obrat restav. 50 _ 45 5 Snažen Vegrad — Družb. stand. — menza 40 — 31 9 Snažen V nesnažnih obratih so bile izterjane mandatne kazni in naloženi naslednji ukrepi: poostren higienski režim, dezinfekcija prostorov in opreme ter ponovni odvzem brisov na snažnost. Iz opravljenih analiz je razvidno, da so vsi ukrepi bili uspešni, brisi pa snažni. Izdano je bilo 6 ureditvenih odločb, ki se nanašajo na vzdrževanje higiene prostorov in opreme (beljenje sten prostorov, pleskanje lesenih delov,...). Pri pregledu prostorov Srednje družboslovne šole v Titovem Velenju je bilo ugotovljeno, da ni na razpolago ustreznega prostora za razdeljevanje malic učencem. Izdana je bila odločba o prepovedi uporabe obstoječih prostorov za razdeljevanje malic. Pri inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da so določila odločbe upoštevali. Z akcijami, ki smo jih izvajali v preteklem letu bomo nadaljevali tudi v bodoče, s ciljem, da se higienski nivo množičnih prehran obdrži na zadovoljivem nivoju- Sanitarna inšpekcija SO Velenja ČETRTEK 15. februar 16. februar SOBOTA 17. februar NEDELJA 18. februar 20. februar TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 I TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 8.50 9.00 8.25 8.50 10.15 10.55 15.45 15.55 16.30 18.45 17.15 17.40 18.85 18.15 18.30 19.30 20.05 20.55 22.00 22.20 0.25 Video strani TV mozaik — Spored za otroke in mlade — Indijanske legende: Čarobna škatla, kanadska nanizanka Šolska TV: Za učence, učitelje, roditelje in vzgojitelje: Kontra-cepcija Arhitektura, 2. oddaja: Oblikovanje arhitekturne lupine Slovenci v zamejstvu, ponovitev Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Tv dnevnik 1 Tv mozaik — Slovenci v zamejstvu, ponovitev, Šolska TV, ponovitev Kontracepcija Arhitektura, 2. oddaja Kulturna dediščina: Rako Škocjan Spored za otroke in mlade — Ciciban, dober dan: Ciciban smuča Mladi Sherlock, angleška nadaljevanka Tv dnevnik 2 D. Baker: Paracelsus, angleška nadaljevanka Tednik Tv dnevnik 3 Retrospektiva Komedija na slovenskem odru — F. Kozak: Profesor Klepec, posnetek predstave drame SNG Ljubljana Video strani 9.15 Video strani 9.25 Tv mozaik — Spored za otroke in mlade: Sokoli, angleška animirana nanizanka 9.50 V hribih se dela dan, sedem očesc, dokumentarna serija 10.25 Pozdrav iz..., dokumentarna oddaja 11.05 O. Baker: Paracelsus, angleška nadaljevanka 12.00 Vai di Fiemme: SP v smučarskih skokih (90 m), prenos 15.45 Video strani 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Športna zaslonka 16.50 Tv mozaik: Tednik, ponovitev 17.55 Spored za otroke in mlade: Pojdi nekam, ne ve se kam; Žingala mingala, lutkovna igrica TV Zagreb 18.15 Otroci glasbe, ameriška za- bavnoglasbena oddaja 18.35 Primeri inšpektorja Potice: Skrivnost garderobe, češkoslovaška nanizanka 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nafta, angleška dokumentarna serija 21.15 O. Barski: Plačanec, 3., zadnji del francoske nadaljevanke 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Oči kritike 23.10 Ciklus filmov Federica Fel-linija: Amarcord, italijan-sko-francoski film 1.10 Video strani TV LJUBLJANA 2 ■ TV LJUBLJANA 2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Regionalni programi TV Ljubljana — Studio Ljubljana. 19.00 Alo, alo, angleška humoristična nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 V hribih se dela dan, sedem očesc, dokumentarna serija. 21.15 Mali koncert Poljubi me, ljubezen moja, poje Jurij Reja. 21.20 Pozdrav iz . . ., dokumentarna oddaja 22.00 Večerni gost 22.45 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Zimski šolski spored (do 12.35). 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Vedno z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Živeti skupaj, izobraževalna oddaja. 17.50 Miti in legende, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.4U Risanka. 18.45 Črna skrinjica, dokumentarni spored. 19.15 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Črno na belem, politični magazin. 21.05 Kviz-koteka. 22.20 Tv dnevnik 22.40 Šport danes. 22.45 Vedno z vami, nočni spored 0.45 Poročila. TV ZAGREB 2 16.45 Poročila. 16.50 Iv Koledar. 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška pa norama. 18.20 Regionalni spored Dal macije 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Zgodbice za lahko noč. 20.00 Umetniški večer: Obisk stare gospe, posnetek gledališke predstave. 21.30 Tele-mix 21.45 Tv razstava: Miron Makanec 21.55 Večer v klubu. 22.40 Videonoč. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje. 9 05 Bolnišnica. 10.05 Teleshop. 10.30 Viničarka, avstrijski domovinski film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Bolnišnica. 15.00 Teleshop 15.30 ATP turnir v Bruslju. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Moda. 17.50 Duki. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 19.40 Poročila. 20.00 T.J. Ho-oker, serija (William Shatner). 21.00 Beg v Atene, angleški akcijski film, 1979 (Roger Moore). 22.55 Poročila. 23.05 Pozor, visoka napetost. 23.55 Šport, tenis. ATP turnir — do 1.25. RTL PLUS 6.00 Bogati in lepi. 6.25 Halo, Evropa, jutranjiprogram. 10.05 Cena je vroča. 11.00 Explosiv. 11.45 Dr. M. Welby. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba, 931. nadaljevanje. 15.00 Dra--I striček Bili. 15.40 Poročila. 16.00 litchcock prikazuje. 16.30 Hulk. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dr. M. Welby. 18.45 Poročila. 19.15 Bionska ženska. 20.15 Airwolf. 21.10 Frankenstein 70, angleški znanstveno-fanta-stični film, 1969 (Bryant HOlliday, Mary Peach). 22.45 Poročila. 22.55 Tri nune na poti v pekel, italijanski vestem, 1976 (Lincoln Tate). 0.15 V omami mamil, italijanski film, 1967 (Claudine Auger). B'i nij.-MHi-ni 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Kriket: Z. Indija—Anglija. 11.00 Dvoranski nogomet. 12.00"Dvoranski tenis, Toronto. 16.00 Nogomet. 18.00 Dvoranski tenis, Toronto. 20.00 Moto novice. 20.30 Evropska košarka. 22.00 Nogomet, prenos. 0.00 Dvoranski tenis. SUPER CHANNEL 7.00 Davbreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 19.30 Time Warp. 20.00 Klasični filmi: Oblečena za ubijanje, ameriški film, 1946 (B Rathbone). 22.00 Poročila. 22.20 Kla- sični vesterni: Legenda o Indijanki, ameriški film, 1982 (Raquel Welch, Nick Mancuso). 0.30 Poročila, nato Mix. SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.25 Sosedje, Bolnišnica. 10.05 Teleshop. 10.30 Šport, tenis, ATP turnir, povzetek. 12.15 Kolo sreče. 13.00 fv borza. 14.05 Ghostbusters. 14.30 Potovanja. 14.40 Bolnišnica. 15.30 Teleshop. 1C HC Dororlion »AriU -IT f\f\ XII — 16.05 Paradise, serija. 17.00 Poročila. 17.35 Potovanje. 17.50 Družina Ad-dams. 18.15 Iztirjenci. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije angeli za Charlija, serija. 21.00 Personal Best, ameriški film, 1981 (Mariel Hemingway, Scott Glenn). 23.15 Poročila. 23.25 Troje usnjenih hlač v St. Tropezu, nemški erotični film, 1980 (Franz Muxene-der). 0.55 Šport, tenis. RTL PLUS 11.00 Dr. M. Welby. 11.45 Bionska ženska. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Zdravje. 15.30 Lepi in zdravi. 15.40 Gospodarstvo. 16.00 Maske. 16.30 Oče Murphy. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dr. M. Welby. 18.45 Poročila. 19.05 Vreme. 19.15 1986 (Robin Nedwell). 21.50 Poročila. 22.00 Billy Boy, južnoafriški film, 1979 Bobick). 23.25 Beg, ameriški 1986 (David Carradine). (Duane I vojni film, 0.50 Magazin za moške. EUROSPORT 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal.-7.00 Za otroke. 9.30 Eurosport menu. 10.00 Nogomet. 12.00 Dvoransko teniško prvenstvo, Toronto. 14.00 Dvoranski nogomet. 15.00 Košarka. 17.00 Hitrostno drsanje (ž). 18.00 Dvoransko teniško prvenstvo. 20.00 Wrestling. 22.00 Ford Ski Report. 23.00 Bodybuilding. 0.00 Dvoransko teniško prvenstvo. 9.00 Izbor tedenske programske tvornosti 9.00 Spored za otroke in mlade: RA- dovedni Taček: Volk 9.15 Lonček, kuhaj: Osvežilni jogur- tovi napitki 9.25 ZBIS: Pegam in Lambergar 9.35 Ciciban, dober dan: Ciciban 9.50 10.05 10.25 10.50 11.45 12.30 13.00 15.35 15.45 16.30 16.45 18.30 19.00 19.30 19.59 20.20 20.30 22.05 22.30 23.20 smuča Miti in legende islamskih ljudstev: Mohamed v Meki, oddaja TV Beograd Pojdi nekam, ne ve se kam: žingala mingala, lutkovna igrica TV Zagreb Mladi Sherlock, angleška nadaljevanka Pogledi Večerni gost, ponovitev Naša pesem 89, ponovitev 21 oddaje Video strani Video strani Peter's pop show, ponovitev Tv dnevnik 1 Lessiejine velike dogodivščine, ameriški film Iz tropskega deževnega gozda: svet brez pohlepa, dokumentarna serija Risanka Tv dnevnik 2 Utrip Žrebanje 3 x J Kolo sreče Tv dnevnik 3 L. Greer: Lepi upi, francoska nadaljevanka Upor na ladji Caine, pred vojnim sodiščem, ameriški film 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.55 Regionalni programi TV Ljubljana — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Videomeh, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, prenos iz CD W. A. Mozart: Simfonija it. 40 v G-molu, F. Schubert: Simfonija št. 7 v C-du-ru. 21.45 Polfinale jugoslovanskega pokala v košarki — Smelt Olimpija:Jugoplastika, 2. polčas, posnetek iz Dubrovnika. 22.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Zimski šolski spored (do 12.35). 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Vedno z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Saram, baram, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke. kviz. 18.40 Risanka. /8.45 Muppet show. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zakon v Los Angelesu, filmska nanizanka. 21.00 Domači show spored. 21.45 Tv dnevnik. 22.05 Slike časa. kulturni magazin. 23.05 Šport danes 23.10 Vedno z vami, nočni spored. 1.10 Poročila. TV ZAGREB 2 12.00 Val di Fiemme, smučarski skoki na devetdesetmetrski skakalnici. 16.15 Poročila. 16.20 Tv koledar. 16.30 Kritična točka. 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Reke. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Zgodbice za lahko noč. 20.00 Črna Gora v 20. stoletju, dokumentarna nanizanka. 20.45 Tv-mix. 20.55 Dubrovnik, polfinale pokala Jugoslavije v košarki: Crvena zvezda— Cibona. 22.30 En avtor, en film. 23.00 Navzkrižni ogenj, ameriški film. SATELITSKA TV TV LJUBLJANA 2 13.45 Videonoč, ponovitev. 17.45 Kako biti skupaj, oddaja TV Novi Sad. 18.15 Split: Vaterpolo — POŠK:Mla-dost, prenos. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmska uspešnica — Formula, ameriški film. 22.05 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB t 9.00 Izbor iz izobraževalnega sporeda (do 9.55). 10.00 Risanka. 10.05 Pes potepin, igrana nanizanka. 10.30 Poročila. 10.35 Čebelica Maja, risana nanizanka. 11.00 SA 1, informativno-zaba-vna oddaja, nato Saga o Forsytih, angleška nanizanka. 13.00 Cavtat: televizijski družinski magazin. 14.30 V iskanju za odvrženim, film W. Disneya za mlade. 16.00 Sedem tv dni. 16.45 Tv dnevnik. 17.00 Oddaja narodne glasbe. 17.35 Boljše življenje, ponovitev dramske nanizanke. 18.20 Sedmi čut. 18.30 Prisrčno vaši: Ivan Večenaj. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Zmagovalec, francoski film. 22.00 Tv dnevnik. 22.15 Smehotvorci: Mija Aleksic. 22.30 Šport danes. 23.15 Noč z vami, nočni spored. TV ZAGREB 2 11.45 Tv koledar. 11 Danes skupaj, informativno-zabavna oddaja. 12.25 Zvezdice, posnetek koncerta. 13.25 Ponovitev nočnega sporeda Noč in dan. 15.25 Kako biti skupaj, informativno-zabavna oddaja. 15.55 Predstava za otroke. 16.15 Košarka, ženske: Crvena zvezda—Jedinstvo Aida. 18.25 Split: prvenstvo Jugoslavije v vaterpolu POŠK—Mladost. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Zgodbice za lahko noč. 20.15 Glasbeni večer: Hommage, Lovro Ma-tačič. 21.45 Tv razstava: Ivan Picelj. 21.50 Tv feljton: sarajevska univerza po štiridesetih letih. 22.30 Tv-mix. 22.50 Zgodbe Grahama Greena, filmska nanizanka. SATELITSKA TV SAT 1 1U.30 Ghostbusters. 11.00 Konec pomladi, ameriška komedija, 1982. 12.40 Moda. 12.50 Kremenčkovi. 13.20 Mister Ed. 13.55 Šport, tenis ATP. 16.40 Novo v kinu. 17.05 Potovalni magazin. 17.35 Poročila. 17.50 ColbyievL 18.45 Poročila. 19.05 Bat-man. 20.00 Tenis, ATP turnir v Bruslju. 22.10 Parfum, pilotska zgodba k seriji Sladki strup, 1982 (Susan French). 23.45 Parfum, drugi del. RTL PLUS 8.uu Za otroke, otroške serije in risanke. 9.45 Otroški šov. 10.15 Promet. 10.30 Tv butik. 11.00 Madame X, francoska melodrama, 1980 (Michele Morgan). 12.25 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Mladinski magazin. 14.20 Isadora, angleški film, 1969 (Vanessa Redgrave, James Fox, Jason Ro-bards). 16.30 Šerif v New Yorku. 17.45 Dirty Dancing. 18.15 Hulk. 19.00 Nogomet. 19.45 Poročila. 20.15 Potovanje s teto, ameriška komedija, 1972 (Maggie Smith, Lou Gösset). 22.00 Vse ali nič. 23.00 Vse mucke se rade sladkajo, nemška erotična komedija, 1969 (Edwige Fenech). 0.25 Sexy Clips. 0.35 Vse mucke ... ■ riiWìi-;,! 7.00 Barikada. 7.30 Leteči kivi. 8.00 Za otroke. 10.00 Menu. 10.30 Moto novice. 11.00 Ford Ski Report. 12.00 Ameriški dvoranski tenis. 14.00 Kriket: Z. Indija—Anglija. 15.00 Wrestling. 17.00 Svetovni šport. 18.00 Whe- 9.40 Primeri inšpektorja Potice, češkoslovaška nadaljevanka, ponovitev 10.10 I. Greer Lepi upi, francoska nadaljevanka 11.00 Alo, alo, humoristična odaja, ponovitev 11.30 Domači ansambli: Bratje iz Oplotnice 12.00 Kmetijska oddaja TV NS 13.00 Video strani 14.10 Dediščina Guldenburgovih, nemška nadaljevanka 14.55 Križkraž 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Swanova vrnitev, ameriški film 18.50 Risanka 19.00 TV mernik 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Žrebanje, podarim dobim 20.17 G. Mihič-E. Kusturica: Dom za obešanje, nadaljevanka TV Sarajevo 21.15 Zdravo ■mHHHEEO 10.00 Oddaje za J LA in igrani film 13.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 14.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Kartoteka Zemlje, ameriška dokumentarna serija. 20.30 Profesionalec, dokumentarna oddaja. 21.05 Satelitski programi — poskusni prenosi. 21.50 Športni pregled 22.20 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.10 Kronika Rusinov in Ukrajincev 9.30 Poročila. 9.35 Rakuni, risana nanizanka za otroke. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.10 Kmetijska oddaja. 12.10 Koncert Mire Jevtič v Leningradu. 13.10 Otožna hiša, filmska nanizanka. 14.05 Poročila. 14.10 Prosto. 16.25 Po letu 2000, poljudnoznanstvena nanizanka. 17.15 Yellowstone Kelly, ameriški film. 18.45 Rakuni, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dom za obešanje, dramska nanizanka. 20.55 Rock-Teatron. 21.25 Tv dnevnik. 21.45 športni pregled 22.15 Poročila v angleščini. 2Z.20 Noč z vami, nočni spored. 22.25 Žena z zvezdo, ameriški film. 23.55 Freddyjeva mora, grozljiva nanizanka. 0.20 Poročila. TV ZAGREB 2 -7.5S Poročila. 8.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 10.00 Danes za jutri, oddaja za pripadnike JLA. 13.00 Športno popoldne: Val di Fiemm» smučarski skoki na 120-metrski skakalnici, finale košarkaškega pokala Jugoslavije: Jugoplastika—Cibona ali Crvena zvezda. Vaterpolo Jadran— Solaris in Crvena zvezda—Jug. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Zgodbice za lahko noč. 20.00 Junaški podvigi, tuja dokumentarna nanizanka. 2G.50 Tv-mix 21.05 Politični spopadi v Jugoslaviji med dvema voinama. SATELITSKA TV SAT 1 10.30 Od vsepovsod. 11.00 Zmeda okrog Trixie, nemška komedija. 12.30 Zgodovina komunikacij. 12.45 Zgodovinski kviz. 13.20 Naša mala farma. 14.05 Sejemski žurnal. 14.15 Glava, E lavica. 14.40 Hokej: andhut—Rosenheim. (če bo igral B. Becker v finalu ATP turnirja, bodo srečanje prenašali. Hokej bo takrat ob 23.40). 17.05 Dobri in slabi fantje, ameriški vestem, 1969 (David Carradine, George Kennedy). 18.45 Poročila. 19.10 Lepotica in zver. 20.00 Liselotte von der Pfalz, nemška komedija, 1966 (Harald Leipnitz). 21.50 Sport. 22.00 Pogovor iz Berlina. 23.30 Šport. RTL PLUS 8.00 Za otroke. 9.30 Grešna ljubezen, francoska melodrama, 1950. 11.00 Potovanje s teto, ameriška komedija. 13.10 Moj oče, vesoljec, serija^ 13.30 Jetsonsi. 14.00 Dr. Who. 14.30 Čarovnica brez metle, ameriški film, 1967 (Jeff Hunter, Maria Perschy). 16.00 Bombe na Monte Carlo, nemški film, 1931 (Hainz Rühmann). 17.50 Narodna glasba. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Viktor, Viktorija, nemška komedija, 1957 (Johanna von Koczian). 21.45 Magazin. 22.20 Prime Time. 22.40 Tutti Frutti. 23.35 Kriminalistične zgodbe. 0.25 Sexy Folies. 1.00 Tutti Frutti, ponovitev. ■m-na-m 7.00 Religija. 8.00 Za otroke, lu.uu Menu. 10.30 Teniške legende. 11.00 Kriket. 12.00 Dvoransko teniško prvenstvo. 14.00 Rugby. 17.00 Tenis. 19.00 Konjeništvo. 20 00 Nogomet. 22.00 Tenis, dvoranski. 1.00 Hitrostno drsanie (m). SUPER CHANNEL 7.00 Za otroke. 11.00 Eurocnan. iz.00 Mix. 13.30 Mix. 16.00 Turistični magazin. 16.30 Mix. 18.00 Poslovni tednik. 18.30 Hit Studio. 19.30 Burkejev zakon. 20.30 Charlie Muffin, angleški film, 1979 (David Hemmings, Ralph Richardson). 22.30 Barnaby Jones, serija. eis" 19.00 Magain za'deskarje. 19.30 Wind Surfing. 20.00 Nočni boji. 22.00 m ' ' 1 Nogomet. 0.00 Ameriško dvoransko prvenstvo. 10.30 Infošov. 11.0 Na pomoč, amili SUPER CHANNEL | SUPER CHANNEL firihajajo, ameriška komedija, 19 Chevv Chase). 14.00 Trener leta, ameriški film. 15.35 Telemix. 16.00 7.00 Davbreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Hit studio 19.30 Time Warp. 20.00 Grover Washington jr na koncertu, 1982. 21.00 Underground U. S. A. 22.00 Poročila. 22.10 Blue Night. 0.10 Poročila. 0.20 Mix. 7.00 Za otroke. 11.00 Mix. 15.30 Leteti visoko. 16.30 Dick Powell. 17.30 Eu-rochart. 18.30 Ultra šport. 20.30 Velika dolina. 21.25 Vreme. 21.30 Moja Ljubezen za določen čas. 18.00 0| racija Pacifik, ameriška 1963 (Walter Matthau). 20.0 ameriški mladinski film, 1985 (Sean 8.00 ope-komedija, 00 Goonisi, 9.00 Spored za otroke — Tisoč idej za naravoslovce: Opazovanje živali, 3. oddaja 9.20 Mladinski pevski festival Celje 89: Zahodnonemški mladinski mešani zbor 9.45 Utrip 10.00 Zrcalo 10.15 Mernik 10.30 Video strani 16.30 Tv dnevnik 2 16.45 Športna zaslonka 16.50 Mozaik, ponovitev — Zdravo 18.15 Spored za otroke in mlade — Radovedni Taček: Stolp 18.25 Miti in legende islamskih ljudstev: Mohamed v Medini 18.40 Žrebanje Podarim, dobim, ponovitev 18.55 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 C. Taylor: Spremembe, avstralska drama 21.30 Tv dnevnik 3 22.35 Glasbeni večer v operi 9.00 9.30 10.30 15.45 15.55 16.30 16.45 16.50 17.55 18.05 18.35 19.05 19.30 20.05 21.00 22.05 Mozaik, ponovitev — Spored za otroka — Zgodbe iz školjke, 8. oddaja Šolska TV — Ko se korenin zavemo — Po svoji zemlji, 9. odd. Sedma steza, športna oddaja Video strani Žarišče, ponovitev Tv dnevnik 1 Športna zaslonka Mozaik, šolska TV, ponovitev — Ko se korenin zavemo: Po svoji zemlji Spored za otroke in mlade — Lonček kuhaj: Skutni štruklji Prva bojna črta, oddaja o aidsu Intermezzo za klovne Risanka Tv dnevnik J. Wambaugh: Odmevi v temi, ameriška nadaljevanka Peter's pop show Tv dnevnik 3 TV LJUBLJANA 2 ■ TV LJUBLJANA 2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.55 Pustolovščina — slikarstvo, Švicarska znanstvena serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza. 21.15 Pop rock box, oddaja TV Beograd. 22.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Nekaj več, izobraževalna oddaja. 17.50 Gozdne prireditve, nanizanka za otroke. 18.05 Oblaček potepuh, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka 18.45 Dokumentarni spored 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Gospa ministrica, komedija Branislava Nušiča. 22.30 Svet danes, zunanjepolitična oddaja. 23.00 Tv dnevnik. 23.20 Šport danes. 23.25 Noč z vami, nočni spored. 1.25 Poročila. TV ZAGREB 2 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Limačijada 18.00 Zagrebški program: Z3. 19.00 Zagrebška panorama. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Zgodbice za lahko noč. 20.00 Svet športa. 20.50 Tv-mix. 21.00 Eurosong, zabavni spored. 21.40 Naključni partnerji, filmska nanizanka. 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.10 Svet športa, oddaja TV Zagreb. 19.00 Naša pesem, 23. oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 10.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer — Shakespeare na TV: Troilus in Kresida, angleški film. TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Kaj vedo otroci o svojem domačem kraju, oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Spoznanja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 V velikem planu, kontaktni magazin. 21.35 Tv dnevnik. 22.00 Psi, francoski film. 23.35 Šport danes. 23.40 Noč z vami. nočni spored. 1.40 Poročila. TV ZAGREB 2 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Slavonije in Baranje. 19.30 Tv dnevnik 19.55 Zgodbice za lahko noč. 20.00 Festove premiere: Rdeča koruzna polja, kitajski film. 21.30 Tv-mix. 22.40 Potepam se, snemam, dokumentarni spored. 22.10 Zabavni torek. 23.10 Nočni spored kulture SATELITSKA TV SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 10.05 Novo v kinu. 10.30 Sončni kralji, ameriški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Pixi, Gospodinjstvo, Bolnišni- ca, Happy Days. 16.05 Daniel Boone. 17.10 Sosedje, družinska serija. 17.50 Sladki strup (Parfum), prvi del ameriške serije, 1983 (Susan French, Al Corley, lan McShane). 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M. D. 21.00 Mikoš v tajni službi, nemška r-"— '--------- - • Philip ška vojna komedija, 1959 (Gunther Philipp). 22.35 Poročila. 22.45 Magazin. 23.10 Spiegel TV. 23.40 Angel iz- SAT 1 6.00 Dobro jutro š Sat 1. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 10.05 Teleshop. 10.30 T. J. Hooker, pilotska zgodba k novi seriji. 12.15 Kolo sreče. 14.05 Koala, bolnišnica, Happy Days. 16.05 Bo-nanza. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Cannon (William Conrad). 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Kviz. 20.30 Male pravdne ribe, serija. 20.55 Poročila. 21.00 Genijalni blef, angleško-nemški akcijski film, 1975 (Tèily Savalas, Robert Culp). 22.40 Poročila. 22.50 Profesionalci. 23.40 Šport, hokej. gubljencev, japonski film, 1948a(Tos-hiro Mifune). 115 Religija RTL PLUS 6.00 Moj oče vesoljec. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dr. Who. 11.10 Viktor/Viktorija, nemška komedija. 12.30 Klasika. 13.00 Tv borza. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.40 Poročila. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Maske. 16.30 Moški za šest milijonov dolarjev. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Baretta, zadnji del ameriške serije, 1975 (Robert Blake). 18.45 Poročila. 19.15 Trop črnih ovc. 20.15 Detektiv Ironside. 21.10 Grmenje in kraljevsko vreme, nemško-italijanska komedija, 1969 'Paul Dahlke). 22.50 Poročila. 23.00 Culturni magazin. 23.30 Magazin za moške. 0.05 Catch Up. 0.40 Trop črnih ovac, ponovitev. RTL PLUS 6. Maske. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 11.35 Dragi striček Bili. 11.00 Zdravje. 11.25 Lepi in zdravi. 11.45 Baretta. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.40 Poročila. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Ultraman (Jerry O'Connel!). 16.30 Računalniški otroci. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Doktorska bolnišnica, ponovno na spored, 14. nadaljevanj, (George Peppard). 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Poslušaj mojo zgodbo, južnoafriški film, 1977 (Sandra Prinsloo). 21.45 Explosic. 22.30 Poročila. 22.40 Odvetnik proti zakonu, ameriški film. nm-m-H. (E EUROSPORT 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Nogomet. 12.00 Rugby: Škotska—Francija in Anglija—Wales. 15.00 Teniško dvoransko prvenstvo. 18.00 Hokej. 20.00 Športni pregled. 21.00 Moto šport. 22.00 Boks: Ali— Spings. 23.00 Hokej. 1.00 Bodybuilding. SUPER CHANNEL 7.00 Davbreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Time Warp, klasika prejšnjih dni. 20.00 Super počitnice. 20.30 Divji jug, dokumentarec. 21.00 Perspektive. 21.30 Q. E. D. znanost in medicina. 22.10 Dokumentarec. 22.40 Tajska. 23.10 Kondorjev let, dokumentarec. 0.10 Poročila. 6.00 KOSIOvni rapon. o.ju rosiovni kanal, prenos. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurosport menu. 10.00 Hokej, tekma tedna. 12.00 Konjeniški šov. 14.00 Boks. 15.00 Nogomet. 17.00 Košarka, prenos. 19.00 Rodeo šov na vestrn-skem festivalu. 20.00 Dvoranski no- ?omet, Porto. 21.00 Formula 1 v letu 989. 22.00 Wrestling. 23.00 Košarka. 1.00 Bodybuilding. SUPER CHANNEL 7.00 Davbreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Time Wa Šport: powerboating, Singapur, mula ena na vodi. 22.10 Ultra šport, nadaljevanje. 0.10 Poročila in vreme. arp. 20.00 Ultra , Sin for- 10.30 Infošov. 11. uu smrtonosna zmota, angleška kriminalka, 1984 (Donald Sutherland, Faye Dunaway). 14.00 Ištar, ameriški film, 1986 (Warren Beatty, Dustin Hoffman). 16.00 Povsem normalna blaznost (Stars and Bars), ameriški film, 1988 (Daniei Day Lewis). 18.00 Gremlinsi, male -oša" ----........ TELECLUB najljubša rjavolaska, ameriška komedija, 1947 (Bob Hope, Dorothy Lamo-ur). 23.00 Vpliv, ameriška kriminalka, Astin). 22.05 Avtopralnica, ameriški film, 1976. 23.40 Banditi iz Milana, italijanska kriminalka, 1967 (Gian Maria Volonte). 10.30 Infošov. 11.00 Karta za v nebesa, ameriška najstniška komedija 1985 (Linda Feferman). 14.00 Vijoliča sta barva, ameriški film, 1985. 16.40 Čudež na osmi cesti, ameriški film, 1987 (Mattheu Robbins). 18.35 Vlomilec, francoska komedija, 1986 (Charles Aznavour). 20.00 Assisijevo ozadje, italijansko-ameriški film, 1984. 22.00 »Akcija« Jackson, ameriška kriminalka, 1987 (Craig T. Nelson). 23.40 Kitajska vrtnica, ameriška kriminalka, 1983 (Ali MacGraw). sko-španski film, 1973 (Terence Hill, Bud Spencer). 21.45 Man Of Fire, ita-liiansko-francoska kriminalka, 1986 (Scott Glenn). 23.15 Dvigalo groze, nizozemska grozljivka, 1983. FILMNET 24 7.00 Shock treatment. 9.00 Farewell Again. 11.00 Dobovans Reef. 13.00 Halls of Montezuma. 15.00 Thats Life. 17.00 Table for Five. 19.00 Under the Rainbow. 21.00 Tropical Snow. 23.00 Papirfuglen. 1.00 Les Indiens Sont Encore Lion. 3.00 Tin Men. 5.00 Positive I. D. TV LJUBLJANA 1 9.00 9.15 10.40 11.30 15.55 16.30 16.45 16.50 16.50 17.25 18.00 19.00 19.30 20.05 21.50 MozaiK — ponovitev — Spored za otroke: Preproste besede C. Taylor: Spremembe, avstralska drama J. Wambaugh: Odmevi v temi, ameriška nadaljevanka Video strani Žarišče, ponovitev Tv dnevnik àportna zaslonka Mozaik, ponovitev Profesionalec, dokumentarna oddaja Po sledeh napredka Spored za otroke in mlade — ZBIS: Lepa Vida, D. Dolmič: Oskar in morska deklica Risanka Tv dnevnik Film tedna — Postavljalec neonskih reklam, španski film Tv dnevnik 3 TV LJUBLJANA 2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.30 Mostovi. 19.00 Divji svet živali: Pikapolonica, pikapolonica, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Žarišče, 20.30 Wagner: Tristan in Izolda, 2. del opere. 21.55 Svet poroča 22.55 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (do 12.35) 14.50 Poročila 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik 17.20 Ljudje govorijo, izobraževalna oddaja. 17.50 Pika Nogavička, nanizanka za otroke 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Življenje je življenje, reportaža 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.00 Filmoskop: Milena Dravič, nato Hasanaginica, jugoslovanski film. 22.30 Tv dnevnik 22.50 Šport danes 22.55 Noč z vami, nočni spored 0.55 Poročila. TV ZAGREB 2 16.45 Poročila 16.50 Tv koledar 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Kar-lovca, Siska, Gospiča, Bjelovara in Va-raždina, 19.30 Tv dnevnik 19.55 Zgodbice za lahko noč 20.00 Glasbeni večer 21.30 Tv-Mix. 21.40 Znanstveni forum SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Bolnišnica, Gospodinjstvo. 10.05 Teleshop. 10.30 Jezdeci smrti iz Kan-zasa, ameriški vestem, 1946. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Alf, začetek nove risane ameriške serije Idravj« niča. 15.30 Happy Days. 16.05 Nori v 26 delih, 1987. 14.30 Zdravje, olniš Divji zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Vesoljska ladja Enterprise. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. sedje. 17.50 Vesoljska ladja Enterpri- 20.00 Mike Hammer. 21.00 Neobrit in daleč od doma, ameriška komedija, 1960 (Ernie Kovacs, Margo Moore). 22.55 Poročila. 23.05 Ženske za Hudičev otok, italiiansko-francoski pustolovski film, RTL PLUS 6.0u Uitraman. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi stri-ček Bili. 11.00 Odvetnik proti zakonu, ameriški film. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara, 253. nadaljevanje. 14.15 Springfieldova zgodba, 935. nadaljevanje. 15.00 Dragi striček Bili (Brian Keith). 15.00 Poročila. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Bogati in lepi, 135. nadaljevanje. 16.30 Usodno leto, serija. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dr. M. Welby. 18.45 Poročila. 19.15 CHiPs, serijska kriminalka. 20.15 Moški z otroško budilko, francoski film, 1986 (Roland Giraud, Zabou). 21.45 Zakon v L.A. 22.40 Poročila. 22.50 Tednik. 23.55 Bellamy, serija. 0.40 CHiPs. EUROSPORT 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurosport menu. 10.00 Košarka. 12.00 Nogomet. 14.00 Wrestling. 15.00 Moto šport. 16.00 EP v plavanju, Španija. 17.00 Biljard, masters. 18.00 Nordijski pokal, smučarski skoki, SP, 90 in 120 m, Val di Fiemme, Italija. 19.00 Rodeo šov. 20.00 Svetovni šport. 21.00 SDP v boksu. 23.00 Nogomet. 1.00 Ura pustolovščine. SUPER CHANNEL 7.00 Davbreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Time Warp. 20.00 Reportaže. 20.30 Der Spiegel. 21.00 Kathy Smith o politiki. 21.30 Financial Times. 22.00 Poročila. 22.10 Reportaže. 23.10 Der SDiegel. 10.30 Infošov. 11.00 Avtopralnica, ameriški film, 1976. 14.00 Njegova velika zmaga, angleški film, 1983 (John Irvin). 16.00 Made in Heaven, ameri-i k< 17.40 Pregled, zgodbe 7, ameriška grozljivka, 1987. 19.15 Telemix. 20.00 Trener leta, ameriški mladinski film, 1980 (Nick Castle). 21.35 Srečno novo leto, ameriška komedija, 1987 (Peter Falk). 23.00 Umor na šoli (Plain Clothes), ameriška kriminalna komedija, 1988 (Martha Coolidge). ška komedija, 1987 (Timothy Hutton). " 18.00 Nenavadne FILMNET 24 7.00 Table for Five. 9.00 Te Gek Om Los te Lopen. 11.00 Heroes. 13.00 White Corridors. 15.00 The Children of Liberty. 17.00 Norseman. 19.00 Just Between Friends. 21.00 Friends of Eddie Coyle. 23.00 Prettv Poison. 1.00 Erotični film. 3.00 A View to a Kill. 5.15 Stand By Me. x « » * 4 Z * « s Ä & * - 4 s. KONCERT RUSKE PIANISTKE Drevi, ob 19.30, bo v dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju koncert ruske pianistke Ekaterine SARANCEVE. Koncert je namenjen imetnikom Glasbenega abonmaja in za izven. Na sporedu so skladbe: Robert Schumann — Otroški prizori, op. 15; Franz Schubert Fantazija v C-duru »Popotnik« in Modest Musorgski Slike z razstave. Vstopnice 30 din. Za šolsko mladino je popust. ZGODBA Z ZAHODNE STRANI V ŠOŠTANJU V domu kulture v Šoštanju bo v petek, 16. februarja, ob 18.00, predstava Zgodbe z zahodne strani, ki sta jo pripravila Marjan in Peter Marinšek. Predstava obsega vtise, diapozitive in country glasbo iz Združenih držav Amerike, kjer sta ob gostoljubju ameriških Slovencev preživela kar mesec dni. Vstop prost! OB LETU OSOREJ - gledališka uspešnica leta V četrtek, 22. februarja, ob 19.30, bo v domu kulture v Titovem Velenju že šesta predstava za gledališki abonma. Tokrat bo to komedija Bernarda Slade-ja: Ob letu osorej, ki je nastala v produkciji Cankarjevega doma. Režiserje Boris Ko-bal. Igrata pa Polona Vetrih in Ivo Ban. Vstopnice 50 din! Popusti običajni. MOZARTOV ABONMA — težko pričakovani pričetek koncertov V petek, 23. februarja, ob 19.30, bo v dvorani glasbene šole prvi izmed Mozartovih koncertov. Komorni ansambel SLOVENICUM, dirigent Uroš Lajo- vic. Program: J. V. Stamitz — Simfonija v B duru C. Stamitz: Koncert za 2 klarineta W. A. Mozart: Sinfonia concertante Anh. A. Filz: Sinfonia a 8 Solisti bodo: Slavko Grčar, Jure Jenko, Rudi Pok, Drago Golob, Anton Rupar in Karli Bradač. Vstopnice 50 din! Za šolsko mladino so popusti. OBISKI NA DUNAJU Prijavite se lahko za obisk Mozartove opere ČAROBNA PIŠ CAL dne 28. 2. FANTOM OPERE dne 9. 3. in MY FAIR LADY dne 31.3. CANKARJEV DOM Še vedno sprejemamo prijave za obisk koncerta VICE VUKOV dne 14. 3. Predstave opere ČRNE MASKE pa so v mesecu marcu odpovedane. Didaktična zbirka V PETEK 16. FEBRUARJA OB 19. URI, bodo v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje odprli razstavo grafik globokega tiska, sitotiska, ploskega tiska in računalniške grafike. V programu ob otvoritvi bo nastopil godalni kvartet v sestavi: LIDIJA GRKMAN-violi-na, MARKO KODEIJA-violina, SONJA VUKOVlC-viola in PAVLE RAKAR-violončelo. Lani je bila iz tega koncepta razstava »Slika na papirju«, ki je v času trajanja doživela velik odziv med obiskovalci, predvsem še med šolsko mladino. Tudi ta razstava bo opremljena z opisi tehnik in zato še posebej zanimiva za vse stopnje izobraževanja. Predstavljena bodo dela znanih slovenskih grafikov kot npr.: Zvest Apollonio, Todorče Atanasov, Bogdan Borčič, Zoran Didek, Emir Dragulja, Črtomir Krelih, Zdenka Golob, Josip Gorinšek, Božidar Jakac, Vladim Lamut, Vladimir Makuc, France Mihelič, Veno Pilon, Marjan Pogačnik, Marij Pregelj, Branko Suhy, Tinea Stegovec, Gorazd Šefran in Karel Zelenko. Zbirka grafik je last Kulturne skupnosti Ribnica, ki je zbirko odstopila in BO V GALERIJI NA OGLED DO 22. MARCA. "O -v r> -