Stanovslca arganišadfa JVV = JUU — SRESKO DRUŠTVO V LI- TIJI javlja onim članom, ki so se na litijskem zborovanju 17. decembra 1938. prijavili za hospitacijo na bežigrajski poskusni šoli, da bo skupni oglcd v soboto, 1. aprila t. 1. ob 8. uri (osmi uri) zjutraj. K hospitaciji bodo pripuščeni le oni člani, ki so se podpisali takrat na posebno prijavno polo. (Vseh je 32 članov). Zbirališče v šolski veži na Bežigradu — 5 minut pred 8. uro. — Odbor. Poroflla + JUU — SRESKO DRUŠTVO V CE- LJU je zborovalo 11. februarja ob udeležbi 176 članstva v Cclju. Pred prehodom na dnevni red je bil počaščen spomin dan preje preminulega velikega poglavarja katoliške cerkve papeža Pija XI. Tov. prcdsednik je pozdravil 5 novovstopivših članov. Orisal je zasluge, ki si jih je za društvo stekcl njegov večletni predsednik tovariš Anton Sivka v St. Jurju ob j. žel., ki je nedavno umrl. Kakor njemu se je članstvo poklonilo tudi spominu tov. Petra Wudlerja. Izrečenc so bile čestitke tov. Grahu k 90 letnici, nato pa k 80 letnici tov. Blažu Jurku, ki je v krepkih verzih podal razne svoje doživljaje in z njimi navodila za življenje in delo, črpajoč iz lastne bogate zakladnicc izkušenj. Žel je mnogo odobravanja. V zadnji dobi sta bila iz okraja po službeni potrebi premeščena vzorna tovariša Hajnšek in Skok. Pričakovati je, da s stabilizacijo notranjih prilik v državi učiteljstvo, kakor sploh državno nameščenstvo, doseže svojo pravno in materialno sigurnost in pomirjenje, potrebno za redno in koristno delo. Prečitani sta bili zanimivi pismi tov. Hajnška iz Kramarovcev in tov. Rossnerja iz Blaca v moravski banovini. Izražena je bila zahteva, da se izdani pravilnik o človekoljubnih ustanovah izpremeni v toliko, da bodo nameščenske samopomoči, zgrajene na ž>rtvah stanu, mogle še dalje neovirano vršiti velikc socialne naloge. Celjske tovarišice pod vodstvom tov. Zupančičeve in Jurjevčičeve so priredile za zimsko pomoč revni deci v Halozah (Sv. Barbara in Nova cerkev) zbirko po celjskih šolah s sodelovanjem tudi nekaterih v okraju. Nabralo in odposlalo se je: 243 knjig, 195 kosov obleke, 158 perila, 87 pletenin, 13 parov čevljev, 72 m barhenta, 35 parov nogavic in nekaj živil. Revni učiteljski rodbini je društvo naklonilo din 300,—, češkoslovaškim učiteljem beguncem pa din 500,—. Z odobravanjem so bili sprejeti na znanje predlogi sekcije JUU za finančni zakon 1939./40. Pri tem se je zopet naglasila nevzdržnost pravnega in materialnega položaja učiteljstva. Tu je nujno izboljšanje stanja potrebno. Učiteljstvu se je priporočila naročitev »Našega glasa«. Poverjeništvo »Mladinske matice« v okraju je prevzel tov. Pogačnik. Prečitan je bil referat tov. Jurančiča o življenjskih prilikah našega ljudstva tam, kjer dela slovenski učitelj z največjimi napori. Med članstvom se je razpečaval zbornik »Socialni problemi slovenske vasi«. Društvo bo zborovalo skupno s še nekaterimi aprila v Trbovljah. O Ivana Cankarju je predaval profesor dr. Anton Slodnjak iz Ljubljane. Izhajal je od virov njegovih doživeti.j: mladostnih razočaranj', matere in tragične borbe z zmedami v človeštvu in narodu. Veliki pisatelj je v vsem svojem delu izražal strastno ljubezen do resnice, svobode in pravice, pa tudi svojo vero v bodočnost naroda. Pri tem je stal vselej na strani ponižanih in žaljenih. in torej tudi slovenskega učitelja. Med Cankarjevimi tipi so značilne raznolike njcgovc podobe, vse 7. boljo in ljubeznijo podane. Režiser Narodnega gledališča v Ljubljani g. Ciril Debcvcc je recitiral vcč odlomkov iz Cankarja z izrednim učinkom. Predavatelj kakor recitator sta ustvarila neizbrisne utise. Proslavo v spomin dvajsetc obletnice smrti našcga pisatclja prvaka je bila pietetna \n mogočna. + JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA-MESTO je zborovalo v četrtek, 23. februarja t. 1., dopoldne v telovadnici II. deške ljudske šole na Cojzovi cesti. Predsednik je podal pregledno situacijsko poročilo, v katerem je posebno naglasil ona vprašanja, ki zadevajo učiteljski stan: stalnost, gmotni položaj, razlika med učiteljem in učiteljico, omejevanje osebne svobode in vse ostale predloge JUU za finančni zakon leta 1939./40. Na koncu poročila je še omenil skupno zborovanje 11 sreskih učiteljskih društev, ki bo v soboto, 11. marca t. 1.. dopoldne v filharmonični dvorani na Kongresnem trgu. Po precej živahni debati je bil sprejet sklep, da se društvo udeleži tega zborovanja. Sledilo je predavanjc o novem družabnem redu, ki ga je podal univ. prof. dr. Gosar. V obširnem in zelo zanimivem predavanju je predavatelj pregledno označil dejstva in probleme, ki so za privalno presojo in ocenjevanje ideje novega družabnega rcda bistvene važnosti. Ker sc celotno vprašanjc nc da v enem predavanju izčrpno obdelati, je predavatelj posebno poudaril naslednja vprašanja: osebna svoboda, svoboda izbire poklice, priznanje zasebne lastnine, načelna enakopravnost ter vsc obče politične (socialne, kulturne in nacionalne) potrebe naroda, ki jih srečujemo vsak dan v življenju in na katera bi morali sebi in drugim najti pravilne odgovore. Prav pohvalno je omcnil delo »Učiteljskega pokreta«, ki je za današnje razmere, ko se nov družabni red šele ustvarja, tako potrebno in koristno. Kljub temu, da je bilo predavanje gcsp. dr. Gosarja precej obširno in podrobno, soga vsi navzoči izredno pozorno poslušali in ob koncu soglasno odobrili. Predavanju je sledila kratka razprava, med katero je bila izražena želja o nujni izpremembi naših učnih načrtov. Sledilo je poročilo o Učiteljski samopomoči in o delu odseka učiteljic s posebnim ozirom na zimsko pomoč mladini v obmejnih krajih naše banovine. Ob tej priliki so bili sprejeti naslednji predlogi: 1. Na šolah v obmejnih in narodno ogroženih krajih naj sc ne namešča kazensko, ampak le najsposobnejšc in najidealnejše učne moči s pravicami do posebnih doklad. 2. Učitcljstvu v obmejnih in narodno ogroženih krajih naj se osigura znosnejše življenjske prilike, posebno odgovorno, težavno, požrtvovalno in uspešno delo pa posebno nagradi. 3. V obmejnih in narodno ogroženih krajih naj merodajni faktorji pospcšijo otvoritev gospodarskih in gospodinjskih tečajev. 4. Za vsak obmejni in narodno ogroženi kraj je treba sestaviti statistiko tamkajšnjih razmer, iz katere bo razvidno vsc življenje našega naroda in tudi vse zle podtalne silc, ki moralno in gmotno škoduje.jo našemu narodu. V razgovoru o zimski pomoči se je ugotovilo, da nekatere šolc niti niso odgovorile na vprašanja, če obstoje pri njih kake potrebe obdarovanja niti potrdile, da so prejele pošiljko božičnih darov za ubožne otroke. Brezbrižnost prizadetih učitcljev je najboljši dokaz, kako upravičena je zahteva, da naj dobijo šole v obmejnih in narodno ogroženih krajih najboljše učne moči. Ko so navzočni odobrili sklep odseka učiteljic, da se odpošlje v obmejne in narodno ogrožene kraje vcč.jo množino knjig »Nega dojcnčkov«, zbirko perila in obleke za dojenčke, zaključi prcdsednik lepo uspelo zborovanje. V. Mlekuž, preds. Josip Mihelič, tajnik.