TRŽIŠKI VESTNIK leto v. \im<\ 15. MAJA 1956 ST. 0 Občinska konferenca SZDL Konec preteklega tedna je bila v dvorani ,,Svobode" občinska konferenca SZDL 'ržir.Na.. Poleg delegatov kvaiini.h in Teških odborov so konferenci prisostvovali skoraj vsi predstavniki političnih organizacij Trž&'j kot tudi predstavnik okrajnega odbora SZDL, lov. Jensterle te Kranja. Referat, ki ga je imel predsednik SZDL '''žica, lov. llrovalič Hudi, je bil zelo obširen. Zajel je skoraj vse pomembnosti v jjaši zunanji da notranji poUtiki. Kk» je govoril o zunanji politiki, je poudarili, da 1* naša zunanja politika že ii/.vojc.vaki svojo pot in da je ni treba braniti proti nikomur v svetu. Kol dokaz za veliko Jaupanje, ki ga uživa naša država! v sveto, je navedel izvolitev naše države za f*ana Varnostnega sveta pri OZN. Ko je nato prišel na izgradnja soeiiali-stiič.nega gospodarstva, je dejal,' da naših Uspehov ne more nihče ovreči, saj so Rlgantske zmage našega ljudstva vidne vsakem koraku naše države. Nalo poudaril pomembno vlogo v sa-soupravljanju po neposrednih proizvajalcu), po delavskih svetih in upravnih odborih, ki so v šestletni praksi prepričljivo jjOkazali pravilnost naše gospodarske po-nlike na temeljih marksizma. , Dotaknil se je tudi novih ukrepov v ytaetii;slvu in dejal, da imajo le-Li cilj (Mgnlll naše kmetijstvo iz zaostalosti. l*ovoril je tudi o novih večjih invcsli-°Aiali, ki jih naša država daje za uvedbo ^»n.osiKjšega in naprednega kmetijstva. Nadalje je obravnaval družbeno planiranje in dejal, da je v tem oziru več fSreSenih pogledov;' vedeti moramo, da IJ' pol đo boljše življenjske ravni v kvar petni masovni proizvodnji ter večji dc-k)yni storilnosti, ne pa da sa razne skrile ■'ivervc nepravilno izkoriščajo Mi mo-riUiio pri slehernem človeku doseči za-uPnnJl\ da je samo v visoki delovni slo-**Miosli in kvalitetni masovni proizvodnji 'nožno pričakovali dvig splošne blaginje da ve zmago našega družbenega sistema. Res so včasih v podjetju objektivne leža-pri dvigu delovne storilnosti (pomanjr "Jan je si rojev, surovin itd.), toda. imamo !<" primere, da strojni park še zdaleio & tako izkoriščen, kol bi moral bili V(!Uk problem postaja tudi zapcelttev de-pvni!h moči, ki so. zdravstveno ogrožene. !, •i,''je res ni nobena zdravstvena usla-i(!r-:i' '"'k' '° ne pomeni, da ni v ptwl-ljli'h nobene možnosti za zaposlitev teh Pidij, 1 Obširno je govoril o vprašanju plačilne L','1 J'ike, ki spada V področje delovne sto* «0\n°sU, in dejal, da so se osnove obslo-Sh; a Pecilnega sistema izkazale, v blizi" ^ koristne, je pa sistem potreban še s P°Polniivc. Posebno položaj s premijami L v nelkalerth podjetjih precej pereč, •'"'"•'"o delo sme hiti le fa.m, kjer je „, ■■" w ucio sme um ^noinsko upravičeno Kupne moči. ne bomo povečali s pokanjem plač, ampak sarop z blagovnimi ondi. Treba je izboljšani pogoje z nabpr *° materiala, torej uredili: tržišVta. Težave nabavi pa se pojavljajo zaradi neustrez-e kvalitete nakupljenoga blaga, j, ^manjšati bo treba zneske za reklame reprezcntanco. Nikakor bi se ne sme- le dajati subvencije društvom, čje gredo subvencije v breme materialnimi stroškom. Do minimuma bo treba zmanjšal::, razna po lo vanj a v inozemstvo, ki so često pod krinko službene dolžnosti samo turistična polovan j a. Na področju socialnega zavarovanja se doslej še ne kažejo pravilni odnosi, saj se zavod za socialno zavarovanje smatra kot nekaka socialistična ustanova, ki naj plačuje ,račune nezadostne skrbi v podjetjih. Letos se stopnja prispevka, za socialno zavarovanje znižuje, ce nočemo, da bodo te ustanove imele deficit, katere bo ptv-tem morala krili družba, bodo morala podjetja izboljšali odnos in posvetiti vrt" skrbi v podjetjih do socialnega zavarovanja., oziroma do zaščite delavstva. Nato je obširno govoril o obratnih kreditih in o strokovnjakih, ki so zaposleni v gospodarstvu. Poudaril je, da je stvar delavski), svetov, upravnih odborov in sindikalnih podružnic, da pravilno ocenjujejo in nadzirajo njihovo delo, saj se večkrat zgodi, da se na odgovornem m&stui v podjetju ali ustanovi „znajde" družbi negativen človek, ki seveda ne izpolnjuje zahteve socialistične družbe. Ko je govoril o instrumentih letošnjega plana:, je dejal, da lc-le slavljajoi podjetja v enak položaj glede razdelitve dobička po celi FLRJ, kar pomeni napredek v možnosti racionalnega gospodarjenja, Tudi za komunalno skupnost pomeni boljše objektiviztiranje pogojev ugodnejši položaj, predvsem v sledečih primerih: 1. formiranje stanovanjskega sklada po obsegu plačnega fonda. 2. formiranje investicijskega sklada po slopnj.1 rentabilnosti glede na vložena sredstva in 3. razdelitev ostanka dobička za proračun na vsa podjetja po drobnih kriterijih. Stopnja našega razvoja v podjetjih je utrdila avtoriteto Bn angažiranje upravnih odborov in delavskih svetov, še, vedno pa je premajhna povezava teh forumov S celotnim kole.klivom. Nikakor bi se samoupravni organi ne smeli zadovoljili z delom posameznih sdklorjev iin uprave podjetja, Treba je najti pravilne oblike za povezavo delavskih svetov v občini, saj, ima komuna svoj smisel prav v tem, da povezuje interese prpizva* jalcev svojega področja. Vsekakor pa je ena najvažnejših nalog v zvezi z delom samoupravnih organov, če hočemo gospodarski napredek povezali s ciljem socialistične družbene ureditve, ideološka in ekonomska izobrazba delavcev. Nato je govoril o tržiški društveni dejavnosti. Dejal je, da je le-ta močna kljub raznim nedostatkom pri razvoju. Se bolj razveseljivo pa bi lwlo, če bi bila ta društva poli lično bolj zrela, kajti le laka bi lahko odigravala zaupano, vlogo pri preobrazbi našega človeka. Vso društveno dejavnost moramo posvetiti predvsem vsebini, ne pa raznim drugim smerem. Ustvarili je treba večjo povezavo mod vsemi društvi, kakor ludi s SZDL, predvsem v dajanju resnične in nesebične pomoči. In še nekaj misli iz diskusije: Clajli delavskih svetov in upravnih organov morajo bili strokovno in politično razgledani, gledali morajo bolj kolektivno na naš razvoj. Nuj.no je razviti strokovno sposobnost delavstva in to jej najbolj mogoče potom ,,Svobod", katere dosedaj zelo malo uveljavljajo to vloigo. Večjo pozornost je treba posvetiti dodeljevanju štipendij; ne bi smeli dopustili, da se. študentje, ki glodajo negativno na našo stvarnost, šolajo na naš račun, saj ko doštudira, družba nima nobene koristi od njega. Sploh pa naš; Študentje, kol naša bodoča delovna inteligenca, vse premalo sodelujejo v kulIurno-poUličniiih organizacijah. Vse premalo se govori o bodoči vlogi in nalogi našth kmetov, kakor tudi o kmetijskih zadrugah. SZDL bi morala vodili nekako kontrolo nad leni delom. Ravnotako bi mprala SZDL v mestu voditi kontrolo nad samoupravljanjem, saj moramo le na tak načiri preprečili veliko gospodarskih krlminulov v Iržiški občjni. Tudi mladinsko vprašanje je prišlo na dnevni red. Merddajni forumi b^ido morali tudi z dejanji dokazali razumevanje do mladinskega vprašanja, saj se večkrat razni predlogi i'n sklepi v praksi sploh ne izvajajo. Občinska konferenca nam je nakazala precej naših problemov v pravi luči. Te probleme pa bo treba z nesebičnim sj> delovanjem nas vseh opravljali iz. dneva v dan tudi v praksi. Le lako bomo dosegli cilj našega družbenega razvoja — socialistične odnose — socializem. Teden RK je dobro uspel V okviru svetovnega proslavljanja ledna ItK so ludi tržiške organizacije RK z občinskim odborom na čelu napravile in tUdI uspešno izvedle lep in obširen program, ki je imel namen propagirati to svetovno in humano organizacijo. Mislim, da. nI potrebno še posebej poudarjati pomena in vloge, hi jo ima ItK v našem, oziroma svelo vnem družbenem življenju. Milijone in milijone življenj je bilo že rešenih prav s pomočjo te organizacije. To je organizacija, ki lahko prit-skoči in tudi priskoči prva na pomoč ob kakršnikoli nezgodi. Posebno važnega pomena je seveda v vojnem času, saj si moderne vojske absolutno ne moremo pred- stavljali brez dobre organizacije Rdečega križa. V. Tržiču je bilo ležišče proslavljanja ledna RK na raznih zdravstvenih predavanjih. Poleg lega pa je bila še velikega pomena razstava brezalkoholnih pijači, upajmo, da bo ta propagandna raz&tjarva ilmela ludi (tvoje sadove. Saj je manjša potrošnja alkohola, toda večja potrošnja brezalkoholnih pijač že dolgo zaželena stvar. Teden RK se je pri,čel dne C. t. m,- s slavnostno sejo zastopnikov terenskih organizacij RK in predstavnikov političnih organizacij. 2e v ponedeljek je bilo zelo (Nadaljevanje na 2. sirani) Težišče na predavanjih zanimivo predavanje dr. Furlana, pi-ama-rtja z Golnika o zgodovini kirurgije, moderni kirurgiji, transfuziji ild. V torek je bilo predavanje o higieni in strežbi v gOi stiin.ski.lv obratih in trgovinskih lokalih. Predaval je direktor zdravstvenega doma v Kranju, dr. Preimou. Prcvlavanjc je bilo spremljano s skiop ličnim i slikami:. Udeležilo se ga je 100 zastopnikov gostiln in trgovin,. V sralo je bito gospodinjsko predavanje tov, Zevnikove. Tudi bo predavanje je bilo zelo djobro obiskano: udeležilo se ga je 100 žena in deklet. Po predavanju je hi'la v dvorani bolela „Pošta" poskušnja brezalkoholnih pijač. Sklenjeno je bilo tudi, da se bodo žene in dekleta sestajale vsako sredo na gradu, kjer bjo predavanje povezano s praktičnim delom. Islega dne je imel dr. Furlan predavanje v Križah pred zbrano množico 140 ljudi':,. V. četrtek je bila dvorana „Svobode zopet prenapolnjena. Okoli 200 šolarjev je z zanimanjem poslušalo predavanje dr. Živca o higieni telesa in o obrambi pral nalezljivimi boleznimi. Tudi v Kovorju je bilo dosti zanimanja za zdravstveno predavanje dr. Marthičiča o raku. Res je škoda, da. v petek zelo zanimivo in koristno predavanje tov. Krajgerjevo o nalogah in ciljih Rdečega križa ni MI(q dobro obiskano. Krivda leži predvsem na mladinski organizaciji, ki je obljubila organizacijo obiska v vajenski šoli (predavanje je bilo namenjeno predvsem mladini), Kaže, da. se nekateri voditelji mladinskih organizacij zadovoljijo samo z obljubami, toda ali ne vedo', da obljuba dela dolg? S svetfliko v roki si moral med ■10 poslušalci iskali kakšnega mladinca ali mladinko, a našel si ga težko. Dovolj žalostno! Istega dne je. dr. Martilnčič razveselil okoli 40 Ppdljubeljčanov z dobrim Zdravstvenim predavanjem. Za zaključek na splošno zelo uspelega i!n, dobro organiziranega tedna RK sla. gasilska organizaciju in PAZ imeli skupen nastop. Skupščina socialnega zavarovanja je pričela z delom Prva seja skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, v Kranju, podružnice! v Tržiču, je pokazala, da je v Tržiču dosti problemov v zvezi z našim zdravstvom in socialnim zavarovanjem. Največji zdravstveni problem je pomanjkljiva zdravstvena služba. Nujno hi potrebovali še enega zdravnika za splošne bolezni in enega s'iomatlologai Zelo dobro bi bilo, ako h; uspeli dobili v Tržiču enkrat tedensko rentgenologa (ko bomo dobili rentgenski aparat) ter okulista;. Saj naslajajo visoki finančni izdatki (potni, stroški) prav zaradi pošiljanja bolnikov na pregled k specialistom, rentgenologom ali okulistom v Kranj ali. celo v Ljubljano. Poleg lega seveda ludi ljudje ne bi tako dolgo .čakali na očala. Čimprej bo treba opremili! še eno ordinacijo, predvsem pa otroško, saj ne bi smeli dopui-s I rt i, da se olrooi in odrasli gnelejo v Sjsti. čakalnici. Zaradi prezaposlenosti zdravnika le-ta ne more 'tako natančno preiskali večkrat sanjo namišljenega bolnika, ki potem dobljeni recept prav lahko proda, kakšni osebi', ki: nima pravice do socialnega zavarovanja. Zdravila, se bodo morala izdajali v manjših količinah, saj večkrat ostanejo doma neizrabljena in se potem pokvarijo. Razpis novih delovnih neti pri Ob«. LO Komisija za volitve in imenovanja pni občinskem ljudskem odboru v Tržiču razpisuje na podlagi 40. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26/55) nalečaj za naslednja delovna mesta pri občinskem ljudskem odboru: II. Pravni referent v oddelku za gospodarstvo. — Pogftji: pravna fakulteta, 5 lel strokovne prakse, od tega 3 leta v gospodarstvu. 2. Slenodaklilograf. — Poogiji: srednja strokovna izobrazba ali dve leti administrativne šole oziroma višji administrativni tečaj in znanje stenografije za naw ziv debatnega stenografa in strojepisca I. b razreda. 3. Administrativna moč. - Pogoji! dvo leti administrativne šole ali administrativni tečaj in dve leti pisarniške službe. 4. Davčni izterjevalec. — Pogoji: nižja strokovna izobrazba. Plača, po uredbi o državnih uslužbencih in dopolnilma plača po. odloku občinskega ljudskega odbora v Tržiču. Prošnje z življenjepisom je poslali ali osebno dostavili občinskemu ljudskemu odboru v Tržittu do 25. 5. 19.10. Kaže, da se bo stanje v zdravstveni službi izboljšalo šele, ko bodo doštudirali sledeči zdravstveni delavci, ki jih občinski ljudski odbor štipendira: 2 zdravnika -slomalolO|ga, 1 zdravnik splošne prakse, 2 višji medceinski sestri, 1 sanitarni leh.niiik in. 1 bolničarka. Tudi naša zobna ambulanta še zdaleč ne ustreza potrebam po zdravljenju, na splošno slabih tržiškilh zob (voda). Mogoče bo ta problem vsaj demo rešen,-ko bo dobil Tržič od UNICEFA obljubljeno opremo za zobno ambulanto za šolsko in predšolsko mladino. V tovarnah in. podjetjih se posveča vso premajhna pozornost higienski tehnični zaščiti. Potrebna bo mnogo večja povezava med obratnimi tehniki in referentom higienske tehnične zaščite v Kranju, prav lako pa tudi povezava med člani skupščine in volivci. Dobro bi bilo. ako bi člani skupščine večkrat poročali svojim volivcem, kaj ukrenejo za nje na področju so c i alueg a z av aro vanj a. Volivci v III. kvartu V aprilu je bil zbor volivcev tudi v tretjem kvarlu. Ker je bil tu doslej največkrat zelo slab obisk, je bil v osnovni' šoli,. Volivci pa so Se vabilu odzvali v takem številu, da je bila zanje tudi največja učilnica premajhna. Tov. Brejc je navzočim pojasnil družbeni načrt, nakar se je razvil, živahen razgovor. Mnogo so govorih pi vzdrževanju stavb ljudskega premoženja in o vzdrževanju snage. Ugotavljali so, da se okvare na stavbah in v stanovanjih prepočasi popravljajo, vslcd česar se škoda iz dneva v dan veča). Da dobi hišni svel za popravilo potrebno nakazilo, in da podjetje najde č.as, dja se popravilo izvrši, traja včasih mesece in mesece. Mnogi so bili mnenja, naj bi hišni sveti sami oskrbeli' material za popravila in našli obrtnika, ki bi mogel dolo hitreje tn dobro izvršili. Tako bi se vsa manjša popravila izvršila sproti, z manjšimi stroški in bi se stavbe obvarfor vale pred večjimi okvarami. Morda ln bilo dobro, da uprava stanovanjske skupnosti skliče posvet s predsedniki hišnih svetov in bi se o vseh lakih in podobnih problemih, ki se pojavljajo pri upravljai-nj/u teh zgradb, pogovorili Umesten je bil tudi predlog, da je. treba v Tržiču urediti odvažanje smeli in, določili za to potreben prostor. Volivci so se zanimali, kakio. se. bo, izkoriščal stanovanjski sklad ln kako bo z zadružno gradnjo stanovanjskih hiš. Vendar odborniki občinskega ljudskega odbora o tem niso mogli dati ločnih pojasnil. Člani ljudskega odbora .'!. kvarla se zavedajo svojih dolžnosti do volivcev, saj so njihove predloge že osvojili,. Tako so že popravili okvare na vodovodni napeljavi v osnovni šoli, odkoder je vodai zamakala si eno sosednje hiše. Ce bodo ludi prihodnji sestanki tako obiskani in dobro pripravljeni, smo piS? pričani, da se bodo začeli volivci zanif mali tudi za, splošnejše probleme in se bodo aktivno udeleževali njihovega reševanja. Iflooa poznanstva Kdor hoče biti dober turistični delavec, mora tudi sam mnogo, potovali, spoznavali še nepoznane turislične kraje, ogledati si v njih turistične naprave in sklepali poznanstva s turjsličnilmi delavci drugod. Zalo priredi naše Turistično društvo, za svoji: vodilne funkcionarje in, ostale tr-žjškie turistične interesente po možnosti vsdko l.elo po- eno potovanje, vsakikrat v nov predel naše ožje domovine. Lelos smo dva dneva posvetili spozna* vanju Dolenjske, Rele krajine in Štajerske, kolikor je v prejšnjih letih še nismo prepotovali. V soboto, 12. maja nas jO avtobus SAP v zgodnjih jutranjih uran" potegnil najprej na Polževo pri ViSnji gori, kjer je bila že v desetletju pred vojno zgrajena, zimskošportna postojanka, ki Pa je med vojno pogorela. Danes je tu krasen nov bolel. Od tod smo po okrepčala krenili na Muljavo, ustaviti v Jurčičevi rojstni hiši., halo pa nadaljevali pol P° dolini Krke mimo Žužemberka in So lesk« v Dolenjske toplico. Seveda smo hoteli tu tudi sami okusili i blagodat kopeli v zdravilni vodi. Dolgo, lako ne zdržiš v njej in smo s kopanjem in ogledom zdrar vilišča hitro opravili, lako da smo še .p1'11' vi. čas prispeli preko CrmošnjjLc v Crni* melji. Tn smo med opoldanskim odmorom prvič, navezali slike z belokranjskimi turističnimi delavci, popoldne pa, sin« si ogledali tod še tovarno Beflsad. DrugI postanek to popoldne je bil v Metliki Izkoristili smo ga za, ogled Belokranjski ga muzeja ter — seveda, saj smo v BeU krajini! — tudi za pokušnjo belokranjca v zadružni kleti. Zvečerilo se1 je že, ko sm|p, se po lep1 vožnji čez Gorjance ustavili v Novem to?. slin. Tu so nas že pričakovali' turističUj delavci Novega, mesta, ki so nam najprej razkazal! obnovljeno mesto in lepo'ur*-Jeni muzej, nato pa nas popeljali v Siii»r" ješke toplice. Čeprav smo bili že utrujen* smo se še dolgio zadržali z njimi v i*az" govoru, preden smo se razmeštili po W lelskih sobah in odšli. spat;. Zbudili smo se v lepo nedeljsko juvjj i;n spel zasedli avtobus. Pol nas je vodij" dopoldne v Pletenje, kjer smo- imeli P1* ložnosl, da si ogledamo tamkajšnjo HWV luzijo. Se ogled muzeja v Brežicah in ki'a' tek odskok v Ca leske toplice, pa iSI"/] kmalu nato že na Bizeljskem. Opoldan^' počitek je bil pri Ferku Sekoranji v m Sušili1, Popoldne smo obiskali' roj«11' dom našega maršala Tita v Kumrove* ki je danes muzej trde mladosti fin ži«£ vega revolucionarnega hoja največjega sv nu jTigoslovanskih narodov. Vasica * naglo razvija v turistični kraj z lepim l10.' letom in drugimi modernimi zgradba** K Celjanom, katerih gostje smo bili J* drugič, nas je pol vodila, čez Kozjans*j°j po poli slavne XIV. divizije. Tokratjjjj nas Celjani povabili v svojo turisti'** postojanko, „Mlinarjcv Janez" v Tehar.11'' Vezi, s Celjani so še posebno priM'''1?■' zalo se. tudi tokrat kar nismo- mogl" ščili od njiih. Se dobro, da je cesta Celja domov tako odlična, sic-e i*> resi" ... kolflg smo jih imeli v ponedeljek zjutraj *(\'c|i raz[)olago, preden je bito treba ?at' še ob listih nekaj uriic spanja, 1 to spel naš delovni dan. Začeli srno spel svoj delovni dativi isi s potovanja, bodo ostati še d«1-"V..,, nas. Pa ne samo vlisi. Vsaj ^ekaj rjjji kar smo na poli videli, bomo morah, vsak način prenesli tudi v naš Tr**6' tr2iski vestnik Stran 3 Prof. Simon Milač Mira Hiršel: Lešani nekdaj in danes ^ otrok je umri Lešanska iola (Nadaljevanje) Med tem časom so iskali prostor za gradnjo novega šolskega poslopja. 1895 lSn g,a našli na svetu. Aniona Bohinca •J'od hramom", Toda to namero so iz meni neznanih vzrokov opustiiii in podnje, našli prikladnejši prostor na Kro-parjevi njivi nasproti Maternika isredi vasi. Slavko so začeli gradili lela 1894. Deloma se. je to vršilo s tlako vaščanov. Dograjena je bila 189."), lako da se je v jeseni že lahko v novi slavili začel pouk. Dela so slala ea 3.000 goMinarjev. Dc-j »Bina vlada je. prispevala k tem stroškom goldinarjev. Šola je bila enorazredna z oddelki za "Opoldanski in popoldanski pouk, V po-Stopjiu je bilo urejeno učiteljsko družin-* sko stanovanje., Okrog poslopja, pa je pil ograjen velik šolski vrt (zelenjadni m. sadni). V jeseni: 1895 je prišel v Leiše, kot začasni učitelj Valentin Clemente, doma v sosednjem Ljubnem. Z njim sla se vselili v novo, stanovanje ludi njegova mati sestra. Samo dve leti so se zadihali w Učitelj je bil prestavljen v Tržič, "enski sta se pa vrnili v Ljubno. Ob začetku novega šolskega lela v jeseni 1897 so Leše dobile prvega, dlefii gitivnega učitelja. Prišel je som Julij Slapšak iz Trebeljevega na Dolenjskem. SlapŠak je bil plodovi! mladinski pisatelj (l'od imenom Mišjakov .tulce) in vnet POspeševatelj gasilstva. Na njegovo pobudo je bilo tudi v Lešah osnovano gasilsko društvo in sezidan gasilski dom tO. avgusta 1002 je odšel za šolskega Upravitelja v Vodica. .Njegov naslednik je bil Ignacij Laber-"ik. Prišel je iz Bohinjske Srednje, vasi. Bil je slrog učitelj. Šlaršeim je dajal, Misa fema&ili name Destel tednov potega, odkar ležim bolan uojna, trpim namreč za ishSaso-m. Rit s,'-ni zaposjen v tovarni obutve „Potko" Pobiih 31 lel;. Sedaj, ko ležim bolan, sem Prejel od socialnega zavoda odločlbo za starostno pokojnino. Mislil sem, da bom sedaj ostal pozabljen 0(l tovarišev iz tovarnfe, s kalenimi, smo kiji vedno skupaj A glej, prdsenečieu sem hi;l prvič \i\ aprila), ko so me. po«©tili Phratovodja IV. obrala, lov. Legat Alojz, 111 mojstra Tine. Bodlaj in Leopold Bizjak, S&nitnali so se za moje zdravstveno, stanje ni želeli so mi skorajšnjega okrevanja in °hljubilj, da me bodo še obiskali, če se kmalu ne pozdravim. Mnogo zahvale sem dolžan tudi g. dr. ^:|rli,n,čiču, k'i si zelo prizadeva Ln me Obiskuje na domu, da mi lajša bolečine. Drugič sem bil presenečen dne 28. apnit-% ko sla, me obiskala po- sindikalni I milji lov. Prane in lov. Tilka Gramčeva, želd! a 1111 skorajšnjega okrevanja in mi izročila ''arilo siniidikalne podružnice za naš najl-v!'ll'ji delavski praznik L maj. Zalo se J"na tem potom najlepše zahvaljujem za °kisk in darilo. ^aj tudi druge, tovarne in sindikalno Podružnice, posnemajo- zgled naše siiulii-fable podružnice in naj se. spominjajo SVoJih dolgotrajnih bolnikov! 'ako bo vsak bulnik-iipokojeiiec. lahko 1'Kolovil, da ni ostal pozabljen od svojih °varišev, s katerimi je dela. za dobrobit ''Livskega razreda. Vevar Jožo rad vzgojne nasvete. Iz Leš je odšel 1909 na vajensko šolo na Rakovniku v Ljubljani. Ril je moj učitelj in. s loplo liva-i leiž(nosljo se. ga. spominjam, ker mi je Utrl pot do nadaljnje izobrazbe. Na izpraznjeno mesto je prišla prva ženska učna moč. Za čas od 1909- 1911 je prevzela šolo učiteljica Amalija Poljanec IZ Ljubljane, Imela je energičen nastop v šoli in zunaj. V Lokali je zapustita lepe spomine. Njena naslednica od 1911 1911 je bila, Terezija Vranic. S seboj je privedla tudi mater. Bili sla lako skromni, dfci sla ostali Lešanom skoro nepoznani. Pred Izbruhom prve svetovne vojne je Vra-ničeva Leše zamenjala z Bohinjsko1 Belo,. Pred začetkom novega šolskega leta, 1911 je bil postavljen za učitelja v Lešah, Avgust Minkuš. Ker pa je. zaradi izbruha vojne bil vpoklican, ga je. 1911-1915 na-< d< m neslo val učitelji Alojz Rulovec iz Be-> gunj-. Ko pa je bil 11915 ludi, ta moholizi-ran, je prišla iz Soriice lešansko mladino učit, skromna in vestna učiteljica Josi-j ]>ina Grom. Uešani so jo Lmleli radi, njeni učenci se je. še danes s hvaležnostjo spominjajo. V letu 1916—1917 je bila' v Lešah" učiteljica Marija Ka^telic. V jeseni 1917 se je naselil v Lešah kot učitelj Jožef GorišeK. On je tu dočakal razpad črnožolle habsburške monarhije in nastanek narodne države Slovencev, Hrvatov .in Srbov. V šolsKem letu 1919 -1929 je imel študijski dopust in napravil izpit za učitelja na meščanski soli. Taras je provizorično poučeval domači župnik Matej Ahačič. Ker se učitelj GorišeK ni več, vrnil, v Leše, je Učiteljsko- mesto previs Ivan Lahajnar (1920-.....1926), za n"m pa. domačin Janez Zupan (102(5 1928). Ljude so ga sprejeli z odprtimi rOKami, vendar se je tudi nad njim uresničil ljudski pregovor: Nemo propheta in. patria. Njemu, je sledil Srečko Kristan H928— 1938). Knergično je zagrabil v šoli in izven nje. Med mladino je uvedel red in disciplino. Ril je. strog in uraden. Kot občinski tajnik je zaradi, službenega zadržanja naletel pri nekaterih na nerazumevanje in nasprotovanje v dobi dvorske diktature. Ril je eden. najbolj zaslužnih šolnikov v Lešah. Še nekaj podatkov o turizmu Turistični toki so obrnjeni pretežno proti jugu, teh je 55% in samo 12% proti severu, ostali so obrnjeni proti vzhodu, odn. zaihodu. Ce razdelimo Evropo v področje, potem ločimo lahko 4 področja: 1. Severno področje so države kot Švedska, Norveška, Nizozemska, pri katerih je značilna redka naseljenost in visok narodni dohodek. 12% imajo receptivnega turizma, 16% iniciativnega turizma, kar pomeni, da ■iz teh držav potuje več turistov v inozemstvo kot jih prihaja v te države. 2. Zahodno področje. Velika Britanija in Francija so države z visokim narodnim dohodkom iin gosto naseljenostjo. 23% turistov potuje v inozemstvo, prihaja pa jih v te države 24%. 3. Južno področje so Italija, Jugoslavija, Grčija ,in Turčija. Karakteristična mediteranska klima, stara kultura, redka naseljenost in nizek narodni dohodek. 25% turistov potuje v inozemstvo, prihaja pa 32% turistov iz drugih držav. 4. Centralno področje, Nemčija, Švica, Avstrija z gosto naseljenimi predeli in visokim narodnim dohodkom. 24% turistov potuje v inozemstvo in samo 12% jih prihaja v te države. Navedeni podatki so ogledalo turizma v Evropi. Naravno je, da si tudi naša država čedalje bolj prizadeva krepiti turizem, saj" ima vse pogoje za čim bohotnejši njegov razvoj. Pri] živčnem otroku moramo- pazili tudi, na higieno kože. Konci živem', ki so v koži, so namreč \io živčnih vlaknih povezani z možganskimi centri. Priporočljivo je kopanje v zmerno topli vodi in masiranje z viažo brisačo, kar zelo pomirjevalno vpliva na živce in jih utrjuje. Ža živčne otroke so zelo koristne tudi zračne kopeli (igra otrok na čistem zraku samo v kopalni obleki). Tako se: kopljer jo otroci pri primerni toploti vse poletje. Sončne kopeli so zelo zdrave, a tinti ne brez nevarnosti. Začno se s sončenjem samo I minule (na vsaki strani po eno minulo — sprednji, zadnji, levi in desni dql telesa). Otrok se lahko sonči? Brez prenehanja do 40 minut (ma vsaki sirani telesa ne več kol deset minut). Kakor hitro pa opazimo, da kopanje na zraku ali v vodi živčnemu otroku ne prija, ga pošljemo v senco. Izrednega pomena pili, vzgoji živčnih otrok je pravilno menjavanje zaposlitve in. odmora. Zalo mnogo greše listi starši, ki zahtevajo, da se otrok mora učiti lp, česar ne zmore. Se posebej pa mora nadzorovati zdravnik delovanje živčnega si,slema pri živčnem otroku, ki je tudi duševno zaostal. Po duševnem delu naj se olrok dobro spočije na svežem zraku. Dobro spanje je najboljši dokaz zdravja, Takrat, ko človek spi, se odpočije v prvi. vrsti hrbtenični mozeg. Predpogoji dobrega spanja, so: zdrava, soba, udobna postelja, spanje v temi, ne pri luči, mir in leganji! ter vstajanje vsak dan ob, Ls! le-m času. Dolgojst spanja je odvisna od človekove starosti. Otroci do 3 lel morajo spali 15 ur dnevno, do (1 let po 12 ur 'in. Otroci! do 12 let pa 9 ur dnevno. Nujno je, da spe otroci, ki še ne hodijo v šolo, tudi podnevi (po kosilu). Pred spanjem maj se no igrajo preveč, bučnih iger. Ce pa so li naši otroci živčni, navadno zelo nemirno spe. Pomagali jim bomo lako, da jih bomo kopali v zmerno topli vodi, umili jim bomo morda samo noge in jih čvrsto zdrsnili po telesu izmenoma s suho in vlažno brisačo. Kol pri vseh otrocih, moramo še bolj pri teh z živčnimi motnjami pazitul na to, da se držimo določenega dnevnega reda za. hranjenje, igranje, šolsko delo in. počitek. V času otrokovega dela, kakor 'tu-f di odmora, bi moralo bili družinsko okolje mirno in vedro. Nesporazum no življenje otrokovih domačih in nepravilni pedagoški poslopki napram otroku znatno povečujejo živčne motnje. Zavedali se moramo, da so živčne bolezni pri. otrocih zelo razširjene. Olrok je zelo občutljivo bitje in dostopen vsem dobrim in slabim vpli,vom. Ne čudimo se preveč, če opazimo pri. otroku bolestne spremembe, češ, saj je otrok, kako pa more imeli živčne motnje. Morda so lemu vzrok že otrokovi starši, ki se ni! znajo obvladali, ker so sami živčni. Poglejmo našega otroka in presodimo: 1. Ali je morda naš olrok preveč, ljubosumen na svoje brale in sestre? 2. Ali se pri igri ne zna tovariško igrali in je vedno nekaj posebnega med tovariši! istih (let'.' 3. Ali se v šoli ne more vživeli morda ravno zato, ker je edinček? 4 'Ali ima otrok polbrate, polsestre, mačeho ali očima in se zalo čuti zapostavljenega*? Postaja trmast in okruten.. 5. Morda je otrok celo ljubosumen na svojega očeta, ki ima. rad mater, ali, obratno? Enega od staršev do zasovražil in to tudi javno pokazal. Ne tolažimo se s tem, češ, vse le nevšečnosti bodo prešle! Poskusimo najprej odstranili otroku kamen spotike, ' ako pa. lega. ne moremo se čimprej obrnimo na strokovnjaka v vzgojni posvetovalnici. In otrok nam bo nekoč hvaležen. Sirim I TRZIŠKI VESTNIK Prof. S. Milač: Lešani med okupacijo Slovence so večkrat v zgodovini zadele hudo nesreče, na pr. turški vpadi, borbe Celjanov s Habsburžani, napad Benečanov, francoske vojne. A nikdar se niso znašli v tako hudem položaju kakor v dobi nemške okupacijo (1941—1945). Ne samo meščani, tudi podeželsko ljudstva je trpelo, hudo "trpelo pred podivjanostjo nemške soldateske in grozodejstvi okupatorske uprave. Nemci so prišli in zasedli naše kraje z določenim namenom. Uničiti narodno zavest Slovencev in iztrebiti slovenski živelj do Sotle in obrežij Jadrana, to je bil cilj, ki so ga Nemci zasledovali. eZ davno pred vpadom na našo zemljo so izdelali načrt v Celovcu in Gradcu, ga sankcionirali v Berlinu in so ga držali prav do zadnjega. Hitlerjevo naročilo gaulajterju: »Mach mir Ober-krain (Steicrmark) wieder deutsch!« (Naredi mi Gorenjsko (Štajersko) spet nemško!), niso bile prazne besede. Takoj od početka so vrgli med ljudstvo lažno krilatico, da smo Gorenjci pravzaprav poslovenjeni Nemci. Sola in duhovščina nas je poslovenila. Zato proč s tem dvema činitelj orna! Kar je bilo pri nas lepega, zdravega, prikupnega (na pr. snažne hiše, umiti in počesani otroci, veseli rdečelasi otroci), je bilo po njihovem znak nordijske rase. Nekateri ■od davnine ohranjeni kriimki, kakor Cotclj, Švab, Papler, Poha-r so Nemcem služili za trditev, da se tudi po Le.šanih pretaka nemška kri. Pozneje so s posebnim predpisom prepovedali rabiti slovenska imena in priimke. V posebnem uradnem listu je izšel seznam novo vpeljanih imen. Med prvimi ukrepi na zasedenem ozemlju so Nemci izvedli zamenjavo denarja. Jugoslovanski dinar, ki je ob času zasedbe na borzah notiral 16—17, so Nemci enostavno zamenjali za okroglo vsoto 20 din za 1 RM. To je bila prva velika in javna tatvina našega ljudskega premoženja. Treba pa je bilo oddati tudi vse vrednostne papirje, vse hranilne knjižice in vso tujo valuto. Potem so pa začeli z registracijo vsega prebivalstva. Vsak se je moral na določeni dan javiti komisiji. Vsakega so vpisali v poseben spisek in zahtevali vse mogoče podatke. Na seznamu je bilo 5 rubrik in vsakdo je bil uvrščen v eno izmed njih. Po tej klasifikaciji je bilo odločeno, ali dotični ostane so ga Nemci zasledovali. Ze davno pred stalno ali začasno na svojem mestu, ali ga preselijo. Razumljivo je, da je za selitev prvi prišel na vrsto župnik Klemenčič. Dalje so vzeli družino Joža Kersnika (Zgornji mlinar) in jo preselili v Srbijo. Kdo je na to vplival in kakšen vzrok je bil tu dan, nisem mogel dognati. Po osvoboditvi se je vsa družina vrnila na svoj dom, kjer je gospodar zaradi izčrpanosti kmalu umrl. Kar zadeva občino, Nemci niso uvedli nobene spremembe. Leše so tudi nadalje ostale v sklopu občine Brezje. Tam je bil nemški župan, tam tudi prehranjevalni urad. Na tem uradu so dajali tobačne in živilske karte. Ravno tako so tu izstavljali dobavnice (Bezugsscheinc) za obleko, perilo, blago, čevlje, usnje in še nekatere druge predmete. Nemci so začeli uvajati po našem ozemlju svoje organizacije: NSDAP (Nationalsoziali-stisehe deutsche Arbeiterpartei == nacionalno-socialistična delavska stranka), KVB (Kiirnt-ner Volkstound = koroška ljudska zveza), WHW (Winterhilfswerk = zimska pomoč), FSA (Fiirsorgeamt = skrbstveni urad), HJ (Hitlerjugend = Hitlerjeva mladina), ,WM (VVohrmanschaft = brambovstvo). Pripadnikov nac. soc. stranke v Lešah med domačini ni bilo. Verjetno so ji pripadali le nekateri orožniki in morda obe učiteljici, ki sta ibili sem poslani. V koroško- ljudsko zvezo je pa bilo vse prebivalstvo vpisano. Razumljivo je to, ker je bil nemški pritisk zelo, močan in so se ljudje bali. Glavna naloga koroške zveze je bila ponemčevalna. V ta namen so razpečevali nemške knjige in časopise, prirejali jezikovne tečaje po mestih in vaseh, po tovarnah in obrtnih delavnicah. Pripadniki, koroške ljudske zveze so dobili nemško državljanstvo do preklica. To je bila največja neumnost, a ustvarila jo je nemška nadutost. Na Hitlerjev rojstni dan, 21. aprila 1941 je neki višji nemški častnik v Tržiču imel na zbrano oboroženo silo govor, v katerem je poudaril dobesedno: »Nismo sem pr:š» kot zavojevalci, ne kot podjarmljevalci, ampak kot osvoboditelji«. To so bile prazne,, hinavske besede. Saj jih demantira vsa štiriletna zgodovina okupacije naših krajev. (Nadaljevanje sledi) II no triSkem odru DIM) „Svodoba" v Tržiču je za prvomajske praznike, postavilo na oder dramo Hansa Thiemajerja „Mladost pred sodiščem". Predstava je v režiji. Jelke Zagar-jeve v celoti uspela.. Čeprav je bila odrska oprema, skromna, je delto po zaslugi igralcev resnično zaživelo pred očmi gledalcev. Med igralci je dosegla posebno pozornost Tea Mozeličeva v vlagi Ane l):ud-ders. Lahko rečemo, da je |!o doslej njena najbolj uspela vloga in želimo, da m jo še večkrat videli na odru. K resničnemu doživel j u so pripomogli tudi vsi oslali igralci. Posebne kreacije Mare Smoletove, v vlogi matere, Jelke Zagarjeve v vlog' gospodične tlegendorst, Jožeta Rakovca v vlogi očeta in Jožeta Ahačiča v vlogi Piela van Doorna bodo ostale publiki:1 še dolgo v spominu. Prav tako je presene* lila ludi doživela igra Lojzeta Zavelciue, ki je kot Gerafd Nickerl debutiral v prvi vlogi resnega značaja. Čeprav je maloštevilna publika potrdila nezanimanje lr-žiškega prebivalstva za dramatiko, vendiu' je uprizoritev pomemben dogodek v tržšf keni kulturnem življenju. Ob praznovanju 80-1 elniče rojstva Ivan" Cankarja je doživela drama svojo Irelj« uprizoritev. Z njo, z uvodnim nagovoropn prof. Slave Hakovčevc. ter recitacijam? Karla Smoleta in prof. Milana ISnlisic j* Tržič dostojno proslavil spomin velikega pisatelja, prvoborca slovenskega proleuv riala. M'. IS. Tekmovanje za najboljše avto-moto društvo v Sloveniji Kdo je v Tržiču pred vojno, mislil o ustanovitvi Avlo-molo društva'? Tržič je bili za kaj takega v listih časih gluh. Vsak si je misli1!, čemu še to, saj za delovnega človeka lako, ni motorja in avla in izlelov za spoznavanje lepot naše domovine. Vsebinsko mnogo, drugačna društva so obstajala takrat v Ljubljani (Ilirija in Hermes), v Kranju pa I. gorenjski mo-lo-kluh, poleni pa je bilo v Sloveniji' kar konec, z njimi,. Največ tradicij v leni špo.rlu imajo seveda Hrvali, ki so ustanovili L hrvatski moto-kjub v Zagrebu 1. 1900 in letos praznujejo skupno, z nami n'ijvečjj jubilej niolorizacijc. Oni praznujejo 50-lel.nioo ustanovitve prvega moto društva, v Jugoslaviji, Tržičani pa ,'50-lelnieo prve motoristične Športne prireditve v Jugoslaviji. Po vojni je ljudska oblast dala široko možnost' U'dej,slvtovanja molo-.športa. Tako je v Tržiču na osnovi tradicij ljubeljskega vrveža prišlo I. 1917 do ustanovitve moto-krozka. Tržiča ni so pred ustanovitvijo samostojnega krožka le o!d struni gledali motoriste, kajti 'Organizirali ,.Ljubelj", to je bVo za Tržič preveo, //'odovina lj.Ubelj.skih dirk ne. omenja nili. enega Tržičaha, ki bi sodeloval pri organiziranju prodvonih dirk. Samo,_ kot tekmovalec se omenja tedanji Tržiičan „Lo'ea Kranjec", Ludvik Slarič, ki bo ludi. lelos ob tem velikem jfubileju prikazal, kaj. zmore. Kol že omenjeno, je prišlo do ustanovitve Avto-moto' krožka v I, 1917, kije spadal pod AMD v K.ra-njlu. Težak je bil začetek in, nekaj novega za Tržič. Sedaj, je med osnovnimi sredstvi društva opaziti 2 lovKilrna 'avtomobila, 1 osebni avlO, 2 terenska avtomobila, dalji;', i, šolski motor in 5 tekmovalnih motori ev. V ponos IJržiškiin ofnčnnom pa. je dejstvo, da. je društvo že 2 teti, prvo, Avto-moto društvo v Sloveniji in da je v tekmovanju, za najboljše, društvo, v Sloveniji; v I. 1951 dobilo prvo mesto in kol prvo nagrado tekmovalni motor DKVV 125 ceni. Ta motor je podarilo zastopstvo I pvajme I)KW Avto-moto zvezi Slovenije. Tudi v I. 1955 je d'rušLvo ostalo na vrhu. lestvice od 78 društev v Sloveniji in prejelo za nagrado zlato, medaljo, kljub temu, da imajo Maribor, Ljubljana, Celje, Kranj vse večje materialne pogoje. Tudi v 1. 1950 se pripravlja v Tržiču v tej organizaciji nekaj večjega, Seveda bo letos p;rvo, mesto težjle obdržali, klajli tudi ostala društva SO se zagrizla v tekmovanje z vso vnemo in. ne bodo hotela dopustiti, da bi Tfžilč tretjič dokazal tem večjim društvom, da je najboljši v LRS. Zavedamo se torej op tre borbe, ki se, bo vodila za, prvo avU;rmol.o društvo, v Slov0" niji. Z velikim optimizmom gledamo m tO tekmovanje, leda, poudarjamo, da \ tem tekmovanju, ne bo smelo tekmoval-1 samo društvo, temveč bo moral sodelovali celotni Tržile. Vp'rašajiih'0 se, kako naj pomagati*? Avto-moto, djruštvu v tem tekmovanj"' kako naj sodelujemo,? Društvo bo izdelalo vsak mesec naffj dela za ves mesec, za vse vrste dejavno** v okviru društva. Vse prireditve, pionirske tekme, veselice, predavanja, kinopredslave, izleti n'0 bodo pujnošlevihio obiskani, dalje sodeluj le pri organizacijah, dajajte sugeS'1" je, kaj naj bi se napravilo itd. ■ » Včlanile se v društvo, ker moramo, <_ mislimo uspešno tekmovali, sedanje »t«" vilo članov podvojiti a,li polj-ojili. bodo poj podjetjih, po vaseh, po kvar'0 poverjeniki sprejemali nove člane. S-(>>''1' lugte z nami! Naj bi vsaka t.ržiška m% žina poslala član društva 1 Letna čku'fl_ rimi je minimalna in znaša 120 din, IfC limarija, 30 din,. Društvo ho v kralk''1 j odprlo društvene prostore, v kateri" .'• bo vsakdo lahko, ogledal tehnične kn;L gc, revije. prospekte raznih firm, turiš"' ne prospekte itd. Ti prostori naj bi IC, stali žarišče dela in prostor za shaj«"J vseh članov in. simpa.ii'/.ej-jjev. •„ Prosimo, da razmišljn o tekmovanj ves Tržič, in nam da, predloge, v <* naj bi tekmovali in kako bi Tržič n"1"" čimveč točk, da bi se uvrstil zopoj ,e, prvo mesto Avto-moto društev v Slo niji. Fi. O, in trziski vestntk S Iran 5 Ce dni po šport/]//] tereni/] SMUČANJE STRELJANJE Mednarodno tekmovanje na Zelenici z^eii «<> tekmovati Letošnje mednarodno smučarsko tekmovanje na Zelenici je bilo že sedmo po vrsli,. To tekmovanje je bilo obenem tek* movanje za naslov prvaka Slovenije v veleslalomu-. Doslej so na lem tekmovanju imeli največ, uspeha Trži.čani. Ko- so lela 1050 pričeli s tem tradicionalnim tekmovanjem, je med posamezniki na splošno presenečenje zmagal Alfred Aman.. V mošlvenem tekmovanju pa moštvo Skizunfl iz Celovca. Naslednje lelo pa. je bil uupešen, Matevž Lukanc, ki je bil takrat v formi. Pa tudi kot moštvo so bili Tržičani n.ajr uspešnejši, Cela. 1952 pa se je na Zelenici pojavil sedanji trikratni olimpijski zmagovalec, Toni Seiler, ki je že kot 17-lefai mladenič prav z lahkoto zmagal. Pa tudi njegov klub SK Kilzbiiehel v mošlvenem tekmovanju ni imel konkurence. Celo 1953 pa je prineslo Tinetu Muleju že dolgo zaželeno zmago na njegovi zibelki smučanja, priljubljena Zelenici. V mošlvenem tekmovanju pa je SK Ljubelj že drugič triumffiral. Za leto 1954 je po-slal zmagovalec Jože Kunšič, ki takrat prav gotovo ni mislil, da bo ravno čez . Lei-bacher Janez, 4. Klemene Janez, 5. Kavčič. Vili. V Seirti kalegoriji so dosegli prva ,1. Miklavčič Jože, 2. Teyrovski Rudojlf, 3. Rolar Anion, L Ošabnijk Maks, 5. Krati Jože. Skupno je. tekmoval^ 4C> tekmovalcev. Pred razdelitvijo nagrad je imel tov. sekretar Avlo-molo društva na tekmovali ce kratek nagovor, v katerem je poudaril, da je zadovoljen z današnjimi! dirkami z veliko 'udeležbo, ppigrešal pa je pri tekmovalcih prikolice in avtomobilčke,. Omenil je tudi med drugim, da bo AMD v kratkem priredilo dirke s skiroji za pionirje in. pionirke. Ob zaključku gon vora je lov. sekretar izrazil željo, da, h3 vsa društva,, ki. so vezana na pionirje, v bodoče sodelovala. Socialistični zvezi se je prireditelj najtopleje 'zahvalu za prejeti denarni prispevek,'ki je bil namenjen za razdelitev nagrad. S. J. ia nova ditamm gee! svetovne napetosti je tudi naša ljudska skupščina zmanjšala proračun .11.A in tako seveda l-e-la ni mogla nadaljeval.« s lako- veliko pomočjo strelski Organizaciji v vojaškem orožju Ln municiji. Na zadnji skupščini Strelske zveze Jugoslavije Bo se zato delegati zelo resno ukvarjali z namero, da se zaradi perečih finančnih težav preusmeri osnovno strelstvo na orožje, na zračni pritisk. S lem seveda ni rečeno, da so sedaj strelišča odveč in da se ne bo več streljalo z vojaškim orožjem, pač pa mora hiti puška na zračni pritisk osnovna za vzgojo mladine, predvsem šolske, in za množična tekmovanja ter prireditve. Ker ohela domača proizvodnja pušk na zračni pritisk kvalitetne puške i)0 dva do trikrat nižji ceni kot Vojaške puške in. ker se v ceni močno razlikuje, tudi pripadajoče strelivo, »C bo kot osiale strelske družine morala ludi naša preusmeriti na streljanje z orožjem na ziračni, pritisk, ki si ga tako kol mladina žele tudi strelci in strelke prav v zimskem času. Na svojem zadnjem obenem zboru so tudi naši" strelci spregovorili o sobnem Streljanju ter so se. pri lem vprašanju kar dolgo pomudili, vendar ga niso mogli rešiti. Zataknilo se je pri vprašanju prostora. In kako se ne'bi, saj vsi vemo, da nimamo praznih prostorov na pretek. v Tržiču obstoječi javni prostori so že tako prezasedeni, so pa ludi neprimerni m no ustrezajo strelskim pogojem. Občni zbor je enoglasno aplavdiral predlogu, da bi' se bivša dvorana slare .,Svobode" ponovno preuredila za javno uporabo. Dvorana se sedaj sicer uporablja za provizorno stanovanje, vendar i;e bo še vedno bolj večala potreba po še eni dvorani v Tržiču. Ce bi se dala (a dvorana v uporabo strelski družini, bi tako družba največ prispevala k razvoju slrelstva, kar v tem času lahko stori. Strelci bi si tu lahko uredili sodobno sobno strelišče, ki ga res nujno potrebujejo,, če hočejo sploh kdaj pričeti, s s is le. matičnim vađenjem državljanov v streljanju, Za lo važno nalogo pa niso odgovorni samo strelci, temveč vsa družba, predvsem pa oblastni organi ter politično organizacije, kajti imeli moramo v vidu važnost in vlogo športa v današnjem družbenem razvoju. Da bi bil napredek st,rel-stva v bodoče čim smotrnejši, je. nujno, da državna, predvsem, pa družbena, poni Oč, najsi bo v moralni ali materialni obliki, močno podpre to zamisel. Prav golor vo pa bodo odobravali gornji načrl vsi Stari I rži šla revolucionarji in pa listi, ki so pod okriljem takratne tržiške „Svobode" preživeli nešteto ur svoje mladosti v tej dvorani, kjer so si utrjevali svoje revolucionarne vrste v boju za delavske pravice. In končno, ponovno prenovljena dvorana bivšega društva .,Svoboda" bi bila tudi monumenlaleii spomenik vsem tistim umrlim in padlim tovarišem, ki so Žrtvovali svoje življenje za zmago pro-letariata. Mladini pa naj bo ta dvorana šo'a. v kateri se bo učila tovarištva in ljubezni do domovine, predvsem pa prve državljanske dolžnosti - obrambne sposobnosti. Naša strelska družina bi imela v bodo, če ve'i ko boljše pogoje pri svojih športnih, a vendar lako važnih nalogah. Šediajj mora priskočiti na pomoč le še mestni, stanovanjski urad ter zadevo uredili!, kar pa vsi pričakujemo, da jo bo tudi zadovoljivo rešil. Včh ŠAH Študentje moštveni prvaki - Keršič prvak Tržiča - Zmaga nad Golnikom Mošlveno sindikalno prvenstvo je končano. Prvo mesto je osvojilo homogeno moštvo študentov v postavi: Brezavšček, Sianibolič, ;Kočevar, Meglic, ki so v osmih dvobojih osvojili 21 točk. Druga je. dirolb-na obrt v postavi: Keršič, Hnbftr, M; Dovžan in. Soklič s 23 točkami. Tretje in četrto mesto si delila moštvi „Svobode" m J L A iz Križev z 22 točkami,. Pela/ jo bila predilnica: s 17 1/2 točkami itd. Ce pogledamo us,peh na, posameznih deskah, vidimo, da je na prvi deski najboljši Sl-d-le („Svol)o,da"), ki je bil 100"/,,' (dobil vse partije), na drugi Sormaz (JLA Križe), ki je' osvojil 7 ločik, pa tretji KočeVar, ki je osvojil 7 1/2 točke ter je drugi najboljši igralec na, turnirju. Na četrti desjki pa sla dosegla Sfihclj („Svoboda") in i'i) Milan Vidmar. Simullanke se je udeležilo 28 Iraških šahislov. Po 3'in pol urah igranjajemednarodni mojster dobil 20 prali;!, 3 izgubil in 5 remiz'iral. Mojstra so premagali: lov. Slane Perkja, Dušan Kočevar in na splošno presehcčeiije še pionir Oman, Bemiziraji pa so: Bre-zavšek, Kerši,č, llafnar si., Rozman in Senifiič V četrtek, dne 10. I. m., je šestčlansko moštvo šahovske sekcije „Svobode" oid'il|-',ra,loi s šahovsko sekcijo na Golnik u prijateljski dvoboj na. Golniku. Tržičani so dosegli Ifcp uspeh, čeprav je bila zrna- * ga precej tesna, (3 1/2 :2 1/2). Dohili »o: Slelkv Keršič in. Meglic, ncmiziral pa Šti-belj izgubila sla Brezavšek in Štale. Meglic, enako število točk. Po, skoraj šes I mesečnem igranju je bilo končano tudi prvenstveno tekmovanje Tržiča za leto, 1955/56. Zmagali so: Keršič, Slam.bolie in Kočevar, ki so dosegli po !) točk. Toda po Soneboi-nevem sistemu, je osvojil zasluženo prvo mesto M'. Keršič. N,:i četrto meslo pa- se je plasiral Brezaivšick z 8 točkami;. Imenovani so dosegli, tudi normo za osvojitev III. kategorijle. Sodelovalo je 12 igralcev. Tudi naši pionirji s-o, se. n.a prvenstvu Gorenjsko v Kranju lepo odrezali, saj so osvojili drugo mesto, čeprav bi jim moralo pripadati prvo mesto,, ker je moštvo Kranja naslopi'lo pravzaprav z mladinci, ne pa s pionirji. Naše pionirsko, moštvo je res homogeno. Nobeden, ni izgubil več: kol eno točko in lahko pričakujemo, še nadalj.nih večjih uspehov. V okviru prvomajskih proslav je imel v Tržiču simultan ko mednarodni mojster NOVE KW.IIGi-.I0 : Anton Slodnjak: Nciztrohnjeno srce, pl. 850 din. Prane Barbieri: Črna ii-oš. 260 din. Omar Hajam: Rubajali, kari. 150 din. (Oštevilčena bibliografska izdaja). Zdravko Pečar — Veda Zagorac: Republikanski Egipt, broš. 40 din. Oskar lludales: Bilo je n koe 1—3. kari. 70, broš. 40 din. Walter Scott: Starinar, ppl. 800, pl. 950 din. Jules Verne: i—ii, broš. 210, p milj pod morjem 120 din. i.. n. Tolstoj: Zlati ključek, ppl. 400 din. DROBNE VESTI rojstva Kavar Frančiška, gospodinja iz Pod* Ijubelja, rodila dečka; Osebek - Podobnik Ivanka, učiteljica k Stopnika, rodila dečka; Špik Kristina,, gospodinja iz Tržiča, rodila dečka.. • Srečnim mamicam iskreno čestitamo! smrti Jane Lovrenc, čevljar iz Bistrice pri Tržiču, star 51 let; Dolenc Marija, upokojenka iz Tržiča, stara Ti!) let; Bohinjec, Ana, gospodinja iz Leš, stara 51 let; Bodla! Karei, upokojenec iz Jelendola. slar 65 let. Svojcem naše sožaljej poroki: Jelene France, tovarn, delavec, in Brejc 'Gabrijela,, tovarniška delavka, oba 'iz Zvirč; Bečan Girii, električar, in Repa«? Jožefa, predilka, oba iz Tržiča; Do.linar Jožef, ujio'kojenee iz Tržiča, in Jez-erš-ek Marija,, perica iz Potoč; Jane. Frančišek, ključavničar iz Kovorja, in Rozman Ivana, gosp. pomočnica iz Podbrezij; Prešeren Anton, tovarniški delavec iz'I)o,slo-viič, in Pernuš Neža, kmečka, delavka iz Leš; Januš Jernej:, mizarski pomočnik iz Tržiča, in Radič Rozalija, tovarniška de-lavka iz Tržiča; Gregoree. Florijan, delavec iz. Seničnega, !ln Vevar Helena, bolniška strežnica z Golnika; Bupar Jožef, vratar, in Derlinlk Ana, tkalka, oba to Tržiča; l.ivk Prane, delavec, in Pesjak Ana-Mnrjeln, tovarniška delavka, obal iz1 Kovorja; Valjavec Janez, kovač iz Ko* vo.rja, in Praprotnik Milena, gosp. pomočnica iz Prezreni NoVopojročehcem obilo srečel vpisovanji; starih in novih gojencev v Glasbeno šolo v Tržiču, je v času, od 14. do vključno. 10. meja 105« od 8. do 10. ure dopoldne im od pol 4, do pol 6. uj-e popoldne v pikarni ravnateljstva.. Vpisnina znaša 50 dim. • • CJClh& • • 17.—18. maja: Jugoslovanski film lažni car. v petek 11. 5. je. bil zopet odprl: lju- '!). 21. maja: Ameriški film v barvah beljski prelaz za 'mednarodni promet. PESMI ZLATEGA zapada. najdeni PREDMETI: Našla se je volnena naglavna ,ruta,. Več se poizve v Turističnem društvu v Tržiču. Našla sla se 2 zlata uhana. Več se poizve v Turističnem društvu v Tržiču. 22. 2ii. maja: Jugoslovanski film TRE" NUTKI ODLCITVE. 21. 25. maja: Ameriška drama šampion. 20.- 28. maja: Ameriški film v barvah človek z al ama. 20,-30. maja: Italijanski Kim na konici meča. ...slii vestnik. izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično druStvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Zanj rja Maka StumtaL / Tiska »Gorenjska tisk. v Kranju. / Naslov uredništva ln uprave: Tržič, Cesta Jug. ij. armade 3. . r; ur. Si. oš. / Celoletna naročnina 260 din, polletna 180 din. Posamezna številka 15 din., / S:, ček. rač. pri KB