GDK: 907(213) Zastrupljen plen v osrčju Afrike HUMPHREY, C.: Poisoned prey in the heart of Africa, New Scientist, 24. november 1990. Avtor članka je priznan angleški ornito- log, član British Trust for Ornitology in je veliko raziskoval ptičji svet Afrike. Pesticida DOT in dieldrin sta bila zaradi usodnih posledic na ekosistemih v zgodnjih sedemdesetih letih prepovedana tudi v ve- čini dežel v razvoju. Med najbolj prizadetimi so bile ptice roparice. V naslednjih letih si je mnogo ogroženih populacij ptic roparic opomoglo, vendar ne vse enako dobro. Ameriški ornitologi so iskali vzroke in ugo- tovili, da imajo sokoli selci, ki so jih ujeli med migracije iz zimovališč centralne in južne Amerike, v tolšči akumulirano toliko DOT, daje onemogočeno uspešno razmno- ževanje populacij (do podobnih odkritij so prišli tudi evropski ornitologi, ko so razisko- vali sokola selca, ki zimuje v Afriki). Ta odkritja so pomenila veliko presene- čenje. Do takrat je veljalo prepričanje, te- melječe na starejših raziskavah, da so or- ganski kloridi v aridnih področjih relativno neobstojni. Procesi organske in anorgan- ske razgradnje naj bi potekali zaradi disper- giranosti (močni vetrovi), intenzivne insola- cije in visokih temperatur vsaj dvakrat hi- treje kot v območjih z zmerno klimo. Ornitologi so težko dokazali, da procesi akumulacije organskih kloridov ogrožajo afriške in evropske plenilce. V Afriki prak- tično ni ustreznih raziskovalcev, poleg tega ptiči gnezdijo na skritih in nedostopnih me- stih. Med leti 1979 in 1988 je bilo v centralni Afriki objavljenih samo 20 študij o plenilcih. Zato so uporabili tudi gradivo iz evropskih in ameriških raziskav . Evropski in ameriški plenilci imajo podobne fiziološke odzive na organske kloride kot afriški. Vpliv DOT-ja in dieldrina so proučevali z meritvijo ostankov pesticidov v možganih mrtvih ptic in v jajcih. Podatki iz dvajsetih afriških študij so poka- zali, da je šest vrst plenilcev akumuliralo toliko DOT-ja, da količina že povzroča upa- danje populacije zaradi tanjšanja jajčnih lupin. Najvišje koncentracije DOT-ja so imele populacije plenilcev iz gosto naselje- nih predelov Afrike. Prepoved ali omejitev porabe pesticidov, kar so storile mnoge dežele tretjega sveta, ni tako enostavno, kot se zdi. Organski kloridi so odigrali ključno vlogo pri kontroli raznih nalezljivih bolezni in zaščiti hrane v Afriki. Naštejmo jih nekaj: komarji anophe- lene (prenašalci mrzlice), ce-ce muha (spalna bolezen), kobilice, rožnati črv na bombažu, termiti, zaščita semen. Doze, priporočene v Afriki, so 1 O do 1 OO-krat višje od tistih, uporabljenih v Angli- ji, ko je v šestdesetih letih prišlo do množič­ nih poginov golobov in plenilcev. Zaradi intenzivne rabe DOT-ja in dieldrina so mot- nje ekosistemov v Afriki kljub manjši persi- stenci pesticidov, vsaj enakovredne tistim v Evropi. V območjih z zmerno klimo je v zimskem času rastlinstvo in živalstvo večinoma v stanju delne ali popolne dormance. V pre- težnem delu Afrike življenjski procesi niso ciklična upočasnjeni, čeprav nastopi v arid- nih in semiaridnih predelih dormanca zaradi suše. Zato pomeni uporaba •>poceni<' pesti- cidov v Afriki preživetje za človeka, njegove črede in poljščine. Zaradi vsega navedenega ni opravičila za nadaljnjo rabo organskih kloridov v Afri- ki, čeprav bi bilo neodgovorno zahtevati takojšnjo prepoved. Prav tako je malo opra- vičila za razvite države, da ne omogočajo tretjemu svetu nakupa in prenosa tehnologij za izdelavo trenutno dražjih vendar manj nevarnih nadomestnih kemičnih snovi, kot so piretroidni pesticidi, feromoni ipd. Jurij Diaci G. V. 4/92 253