Poštnina platana v ootratnl 13<	l_	Cena	Bin	1*-
jlmrensHl dem
Štev. 65
V Ijubljani, 18. maua 1936
Ccto 1.
francoski poslanik o tiubljnni
Nutis gommes /reis hevrevx dr pouvoir salv er rntre nous S. /J. le comle de Dompicrrc, qui arrive pour In premiere fois dang vn pa.i/s ami qui garde des meilleurs souvenirs de se a conlacls et relations nvec la forle et ntible nalion fran^aise. Nous sotrt-«ir\s fiers dr pouvoir renouveler nos assuranceg dr fidrlitr et d'ti milili a In France, qui rn ce.% momente troulilrs rrprrsentr la force du droit el de la justiee. Vivc In France!
*
Sedanji francoski poslanik jc nastopil diplomatsko karijero leta 1912, ko je bil poslan v francosko poslaništvo v Carigradu. Z izbruhom vojne je’moral obleči tudi on suknjo navadnega vojaka, a jc prav kmalu napredoval do častnika. Kot vojak in častnik sc jc vedno izkazal kot odličen borec in jc dobil več pohval svojih nadrejenih. Leto 1917 ga jc zopet našlo v diplomatski 6lužbi, ko jc bil pri poslaništvu v Tokiju, kjer jc ostal dve leti. Nato je ostal do leta 1924 v pariškem zunanjem ministrstvu. Opravljal je vodilno delo v oddelku za Azijo. Končno je bil poslan za poslaniškega tajnika na poslaništvo v Rim, dokler ni bil leta 1933 imenovan za opolnomočenega ministra in vršilca dolžnosti poslaniškega svetnika. Lansko leto mcscca februarja pa je bil imenovan za poslanika v Belgradu.
G. poslanik je potome<; stare francoske pleme-nitaške rodbine, iz katere je izšlo veliko število častnikov in najodličnejših francoskih javnih predstavnikov. Jc pa g poslanik tudi odločen katoličan, ki sc ne sramuje svojega prepričanja pokazali tudi javno. V vrsti številnih diplomatskih avtomobilov, ki stoje vsako nedeljo ob pol dvanajstih pred katoliško cerkvijo v Krunski ulici, je vedno tudi avtomobil francoskega poslanika grofa Roberta dc Dampierrca.
*
Ljubljana, 18. marcu. S predpoldanskim brzim vlakom jc prispel v slovensko prestolnico francoski poslanik na našem dvoru grof Robert de Dampierre. Na kolodvoru so pričakali francoskega poslanika predstavniki vseh naših uradov in oblasti. V imenu banske uprave ga je pozdravil pomočnik bana g. dr. Stanko Majcen, v imenu mesta, pa mu je v francoskem jeziku izrekel dobrodošlico župan dr. Adlešič. Z banovim avtomobilom se je nato poslanik odpeljal v hotel Union. Ob pol 11. uri je sledil oficielni sprejem na banski upravi, nakar se bo poslanik podal b komandantu mesta in škofu dr. Rožmanu. Ob pol 2. pa bo slavnostno kosilo.
Boiišeoik izprašuje
London, 18. marca. AA. Reuter poroča: Litvi-ilov jc v svojem govoru Svetu Zveze narodov postavil vprašanje, če se bo res dovolilo Nemčiji, da bo ona prevzela hegemonijo nad vsem evropskim kontinentom. So ljudje, ki verujejo, da nemška ponudba o paktu nenapadanja za 25 let izvira iz ljubezni do miru, pri tem pa pozabljajo, da ravno lokarnska pogodba, ki jo jc Nemčijo odpovedala, pomeni tak pakt. Zdi se, da hoče Nemčija razdeliti tvropo na dvoje ali pa še na več delov, da bi dobila svobodne roke in delali z enimi proti drugim. Pokazati	ji	moramo,	da naše	obtožbe	niso brez
podlage	in	zato ne	moramo	istočasno	povratek
Nemčije v Zvezo narodov smatrati za doprinos k miru. Hitlerjevi predlogi so za 6edaj pravi ekvivalent borbe proti narodom in državam, ki jih jaz zastopam. Brutalna prekinitev mednarodnih pogodb in žvenketanje s sabljo nc dajeta eni državi privilegija, da lahko celi Evropi diktira svoje pogoje in izbira države, s katerimi sc bo pogajala. Pristaši miru imajo vsaj toliko pravice, da stavijo predloge
o	miru kot tiste države, ki kršijo pogodbe. Mi smo za splošno varnost vseh narodov v Evropi in smo odločno	proti miru,	ki pomeni vojno.	Rusija bo
sprejela	vse	obveze,	ki jih bo	predlagal	Svex ZN.
Živci kcal* 1 im
Atene, 18. marca Narodni poslanec Rufos je objavil pismo, katero mu je poslal Venizelos pretekli tedne iz Pariza. Pismo je bilo oddano tik predno je Venizelos zbolel in se zelo navdušeno izraža o sedanjem stanju v Grčiji, bivši ministrski predsednik in vodja grških republikancev je svoje pismo zaključil z navdušenim vzklikom: »lz globine duše kličem: »Živijo kralj Jurij II.!«..,
Novi angleški pudingi za rešitev traiuosko-nemškepu spora
Angleži nudilo vsakemu neka}
tvornimi, 18. marca. Včerajšnji dan pogajanj ni kljub vsem naporom prizadetih držav prinesel jasnosti. Videlo se jc ncodoljivo stremljenje Anglije, ki hoče na vsak način dobiti Nemčijo v London. Predsednik tega zasedanja, avstralski delegat Bruce je delal* čislo v smislu angl. navodil. Velika večina članov Sveta je bila za to. da se Nemčiji prizna enakopravnost z ostalimi velesilami. Torej je Svel ZN Nemčiji v njeni prvi zahtevi, ki jo je slavila kot pogoj za svojo udeležbo pri pogajanjih, docela ugodil. Francija je stala odločno pri svoji zahtevi, da Svet ZN ugotovi kršilev lo-karnske in versajske pogodbe s strani Nemčije. K Francijo so bili solidarni zastopniki Male zveze. Položaj je bil včeraj tako napet, da je moral sam kralj Edvard Vlil. posredovati osebno. Angleška vlada je izdelala posredovalni predlog za varstvo meje ob Renu. Pogodba, ki jo bodo tozadevno med seboj sklenile Francija in Belgija, pa mora biti laka, da bo k njej laiiko pristopila tudi Nemčija. Zastopnik Francije Flandin pa je izjavil, da Francija vztraja pri svoji zahtevi, da mora Zveza narodov obsoditi Nemčijo zaradi kršitve pogodb, šele potem bosta mogli Italija in Anglija obljubljati jamstvo za mejo ob Renu. Iz
vsega poteka včerajšnjih pogajanj je razvidno, da si Anglija neomajno prizadeva, da bi Francijo osamila tako, da bi ta pristala na angleške predloge.
Iti angleške totke
London. 18. marca. o. Po zadnjih zaupnih vesteh iz londonskih političnih krogov s stališča Anglije in Francije do nemške kršitve lokarhskc pogodbe niso nič spremenila. l’o današnjih pogajanjih sc Angleži še zmeraj smatrajo, da so oni postavljeni za sodnika med Francijo in Nemčijo, in da se ne sinejo postaviti nc na stran ene, no ;ia stran druge velesile. Francija pa misli, da sama najmočneje jamči in varuje lokarnsko pogodbo. V' sedanjem položaju pa potrebuje podpore. Za rešitev sedanjega nemogočega položaja, ki je nastal /. vpadom Nemčije v Porenje sta dva načrta:
Franrosko-belgijski načrt predvideva utrditev lokarnske pogodbe. Nemške zahteve, in nemške predloge je treba predložiti haaškemu mednarodnemu sodišču.
Angleški načrt pa vsebuje naslednje točke:
1.	Anglija in Francija morata predložiti banskemu sodišču vprašanje ali sc francosko-so-
vjetska pogodba sklada z duhom in določili lokarn-skega pakta.
2. Na obeh straneh Rena je treba ustvariti demilitariziran pas brez vojaštva, ki bo izključeval možnost spopadov.
1$. Nemčiji je treba prepovedati gradnjo utrdb v Porenju, po drugi strani pa mora (udi Francija svoje utrjevanje omejiti in ga nc ojačevati. Daljo predvideva angleški načrt ustvaritev mednarodno vojaške kontrole v demilitariziranih pasovih.
Dejstvo pa je. da Francija nc bo pristala na nobene predloge in na nobena pogajanja, dokler se nc sporazumejo Belgija, Anglija in Francija.
Kdo bo oououl danes?
London, 18. marca. o. Na današnji popoldanski javni seji Sveta Zveze narodov, kjer bodo prvič prisotni zastopniki Nemčije, bodo govorili angleški, italijanski, poljski in danski delegat, torej sami taki, kateri so se zavzeli za to, da Nemčija čim prej pride v London. V krogih francoske dcicgacije pa vzrtajajo pri svoji stari zahtevi, da mora Svet Zveze narodov Nemčijo obsoditi, če nc, bo Francija šla do skrajnosti.
Cdlculna bitka bo prt Eesie pod nepušeoim osebnim pooelistoom
Zadnja obramba Adis Abebe
Addis Abcba, 18. marcu o. V /.vezi / zadnjimi uspehi italijanskih čet na vseli abesinskih frontah je postalo jasno, da bo po zavzetju krojev in važnih postojank, ki leže no obrobju prave Abesinije m čuvojo pota, ki vodijo do prestolice, prišlo no vrsto Addis Abeba samo. V zmedi, ki vlado že od ita'ijanske zmage na severni fronti med prcstol-niškimi krogi, je prevzel vso iniciativo za obrambo Addis Abebe cesar som. Ukrenil je vse potrebno, da prebivalstvi svojega glavnega mesto vsaj/kolikor toliko zavaruje pred iiapodi italijanskih lebil. Volile del pre' Ivolslva se jc ž' izselil, tisti pa ki so ostali, mrzlično pričakujejo vsak dan, kdaj se pojavijo nad Addis Abebo italijanski bomborderji. Ta pojav ni več daleč, sai so komaj pred dobrim tednom italijanska letala vršila prve izvidniške polete nad abesinsko prestolieo. Abesinski poveljniški krogi imajo zanesljivo poročila o tem, du nameravajo Italijani v najkrajšem času bombardirati glavno mesto in tako zasejati zmedo v srce Abesinije. Italijanski napad jc treba pričakovati, kakor domnevajo, prihodnji ponedeljek. Pred tem
po bodo Italijani izvršili več novih bombnih napadov na Quorum.
Cdlotilna bilka pri Dtsi)e
Addis Abeba, 18. marca. o. Po vseli zunanjih znakih sodijo poznavalci, da bo prišlo do odločilnega boja med Italijani in Abesinci v najkrajšem času. To bitko bo na abesinski strani osebno vodil cesar sam. Zastaviti hoče vso svojo avtoriteto, da vlije poguma svojim Čelani. V tej bitki bo prvič pod cesarjevim poveljstvom sodelovala tudi abesinska cesarska garda z vsemi svojimi oddelki. Garda je abesinska elitno četo in jo smatrajo Abe-sinci za nepremagljivo.
Seoiotc vo|ne
Rim, 18. marca. »Agencija Stefani« poroča, du je italijanska vlada 9. marca poslala Društvu narodov protestno noto, v kateri prikazuje zverinstva Abesincev na skupino italijanskih delavcev, zaposlenih na severni fronti. Tega dejanja ni mogoče
prikazati kot borbo, temveč je to izrazito divjaški napad na neoborožene ljudi. Abesinci so nekatere od napadenih delavcev skopili, druge pa so na različne načine spačili in iztaknili oči, ter posekali ude. Razen tega so streljali na nje z dum-dum-kroglomi, ki povzročajo strahovite rane. Ta zverinska dejanja niso redka v zadnjih 40 letih nad tujim in nad domačim življem v Abesiniji. Zaradi tega je jasno, da Abesiniiu nc more uživati nobene zaščite kulturnih držav.
Ubežniki plenilo
Addis Abeba, 18. marca. Inozemski dopisniki poročajo, do se na obeh abesinskih frontah čete upirojo, zaradi pomanjkljive prehrane in zaradi neprestanega bombardiranja italijanskih letal. Številni oddelki Abesincev zapuščajo fronto in ropajo po notranjosti. Veliko število ubežnikov iz armade raso Mulugctc, se približuje prestolici in vlado v njej zaradi tega velika bojazen. Te čete so tudi oplenile postajo nizozemskega Rdečega križa, misleč, da bodo v njej dobile živeža.
Nemška delegauia v Monu
London, 18. marca. Sinoči je nemiki delegat von Ribbentrop odpotoval na čelu nemške delegacije v London, da se udeleži pogajanj pri zasedanju Sveta Zveze narodov. Z njim so odpotovali Se naslednji člani delegacije: Heinrich Dierckhoff, načelnik zunanjega urada, dr. Ernst Voerman in von Schlieden, obadva poslaniSka svetnika in pravna izvedenca. Dr. Wingen, načelnik gospodarskega oddelka v nemškem zun. ministrstvu, Paul Schmidt, dr. Ernst Boettinger, Ribbentropov posebni izve-det'2c za tisk. Nemika delegacija se je nastanila v hotelu »Crlton«.
Berlin, 18. marca. Predno jc Nemčija sprejela angleški predlog, da se udeleži londonskih pogajanj, sla obe vladi izmenjali brzojavke, ki so razčistile položaj, že včeraz dopoldne jc nemški zun. minister von Neurath poslal angleški vladi brzojavko, v kateri izraža pričakovanje Nemčije, da bo angleška vlada storila vse, da v pravem času omogoči
razgovore med velesilami glede nemških mirovnih predlogov.
Nato brzojavko je angleški zun. minister Eden poslal svojo, da bo angleška vlada storila vse, kar bi utegnilo omogočiti mirno rešitev trenutnih mednarodnih težkoč. Zaradi tega jc nemška vlada mnenja, da so predlogi nemškega kanclerja dobrodošli, kakor so sleherni predlogi in da se je treba razgo-varjati v ča6U, ki je za to 'primeren.
London, 18. marca. Da pride Nemčija definitivno na zasedanje Sveta Zveze narodov, se jc izvedelo sinoči ob 15.45, ko je predsednik zasedanja Bruce prebral brzojavko nemške vlade, da bo zastopal Nemčijo pri zasedanju Sveta von Ribbentrop. Zaradi tega so sklenili na seji, da bo do prihoda nemške delegacije lahko prisostvoval sejam nemški poslanik von Hoesch, ki pa jc dejal, da nima v tem pogledu nobenih navodil od svoje vlade.
Smetita nesreča pel Bcezovitl
Ljubljana, 18. marca.
Sinoči sc je med Brezovico iri Logom primerila huda avtomobilska nesreča, katere žrtev je postal carinski kontrolor Bole Andrej iz Planinc. Ponoči okoli 23.45 je vozil šofer kneza Windisch-graetza, po državni eesti v smeri iz Ljubljane proti Planini. Vozil jc v hudem tempu. Šofer jc bil spredaj pri volanu, carinik pa zadaj. Pri km 12.5 pri Logu pa jc odpovedal volan in avto jc z vso silo zdrčal v stran, kjer ie zadel najprej ob cestne kamne in še nato z vso silo v drevesa, rastoča ob cesti. Avlo se je spredaj popolnoma razbil. Na kraju nesreče pa sta nezavestna obležala šofer in carinik.
O	nesreči je bila takoj obveščena orožniško
Delavske tekme o Itaiiii
Rim, 17. marca. AA. Stefani poroča, do se letos uvede važna novost v fašistični stranki. Uvedejo se namreč tokoimenovana delavska tekmovanja za mladino; tu bodo sodelovali mladeniči, člani fašističnih in delavskih sindikatov. Ta delavska tekmovanja so nekak pendant k športnim, kulturnim in umetniškim tekmam fašistične mladine, ki so si pod imenom »l.ittorioli« pridobili veliko priljubljenost v vsej Italiji.
Strokovno tekmovanje delavskega naraščaja bo grupirano po glavnih strokah kmetijskega, industrijskega, obrlnega in trgovinskega delovanja.
postaja na Brezovici, ki jc poslala tja patruljo, da je ugotovila dejanski stan. Na mestu jc obležal mrtev carinski kontrolor Andrej Bole z razbito glavo. Šoferja po so hudo poškodovanega še zjutraj prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer sc bori s smrtjo.
Orožniška postaja je že danes dopoldne poslala no drž. tožilstvo krotko poročilo, ki pač še nc navoja, koko se je pravzaprav nesreča primerila. Drž. tožilstvo je odredilo za danes popoldne sodno obdukcijo trupla Andreja Boleta, ki je bilo pripeljano v mrtvašnico na Brezovico. Pri pokojnem Boletu so našli večjo vsoto denarja. Pokojni Bole je bil drugače vesten in kolegijalcn carinik, ki je že več let služboval na Rakeku, odnosno v Planini
Med temi tekmovanji bodo pomembno vlogo igrali natečaji za nove izume, ki bi mogli pripomoči k povečanju gospodarske neodvisnosti Italije od tujine.
Tekmovanja se bodo vršila v vseli italijanskih pokrajinah, zmagovalci teh pokrajin sc bodo pa udeležili splošno-državnih tekmovanj m Rimu konec maja t. I.
Madrid, 18. marca. Pri včerajšnjih nemirih v Murciji so komunisti razrušili več hiš in ubili tri osebe. Požgali so 7 cerkva in magistrat. V Ka-diksu, kjer trajajo nemiri že 14 dni, so včerai ko-munisli zažgali škofijsko palačo.
Iz Belgradu
Belgrad, 18. marca. V finančnem ministrstvu, oddelek za proračun, se pretresa med ostalimi tudi proračun Dravske banovine. V zvezi s tem je prišel semkaj načelnik finančnega oddelka banske uprave v Ljubljani dr. Filip Orel.
Belgrad, 18. marca. Danes dopoldne se je zopet sestal plenum senata ter po izvršenih formalnostih tokoj prišel no pretres 5 konvencij, ki jih je te dni pretresal poseben, zu to določen odbor. Konvencije so bile soglasno sprejete.
Belgrad, 18. marca. Na sinočnji seji )NS je bilo določeno za mednarodno tekmo proti reprezentanci Montevidea, ki bo o Vel. noči v Bclgradu, sledeče moštvo: vratarja Glazer in Spasič, branilci :Radovanovič, Gizelj, Mafošič; krilska vrsta: Arscnijevič, Gajer, Lehner in Lojančič; napadalna vrsta: Tirnanič, Vujadinovič, Arganovič, Sekulič. Zcčevič, Glišovič in Božovič.
Steeli v Bolgariji
Sofija, 18. marca. AA. Politična policija jc izvedela, da se član centralnega odbora nezakonite bolgarske komunistične organizacije Peter Petrov skriva v neki hiši. Policija je takoj obkolila hišo in pozvala komunističnega prvaka, da se naj preda. Petrov se je pa z orožjem v roki skušal prebiti skozi policijo, in je prišlo do streljanja. Petrov je bil ranjen. Policija je tako ujela enega najnevarnejših komunistov.
Soet Icinujstih
London, 18. marca. o. Danes bi sc moral sestati Svet trinajstih, da končnovcljovno odloči o sankcijah proti Italiji. Ta sestanek pa jc zaradi novih predlogov, glede lokarnskega vprašanja odložen in nc bo ta teden prišel na vrsto.
Soecinp zu mic
Koln, 18. marca Včeraj je imel v Kolnu pred ogromnim številom poslušalcev svoj volivni govor Gocring. Temu govoru so prisostvovale najrazličnejše politične osebnosti, ter veliko število vojaških dostojanstvenikov. V svojem govoru ic Gocring dejal, da Nemčija nc želi vojne, temveč hoče v miru živeti. Glede nemških čet v Porenju, pa je rekel, da so tu in da bodo tu ostale. Nemci sc hočejo r. drugimi državami razgovarjati o miru, kar pa delajo na svoji zemlji, to nc briga nikogar.
Cautcea potažea
Iz Philadelphie. Sinoči je bila boksarska borba med črncem llavnensom in bivšim svetovnim prvakom Primo Camerom. Haynens je premagal Carncro v tehničnem nock ouiu v tretu .rundi.
Koncert Trboveljskega Slavčka
Pred svojim odhodom v Prago na Mludinski glasbeni festival je nastopil Tri). Slavček v pa-nedeljck zvečer Še pred ljubljansko publiko z istim programom, s katerim bo nastopil tudi v Pragi. To je bil obenem za koncertom l jubljanske Filharmonije oktobra Ionskega leta Sele drugi koncert, ki sc jc vršil v preurejeni Unionski dvorani in do zadnjega kotička zasedeno dvorana je bila dokaz priljubljenosti in naklonjenosti, ki jo uživa zbor rudarskih otrok pri ljubljanski publiki. Gotovo je to pole* Akademskega pevskega zbora naš najpopularnejši ;bor, čeprav je najmlajši tudi po postanku.
A če se spominjamo njegovih koncertov s prejšnjih let, ko je sprožila že prvu pesem vinar navdušenju, ki je potem rastel od pesmi rjo pesmi, moramo odkritosrčno priznati, da se je letos opazila razlika proti prejšnjim koncertom: publika je ostala hladna. Sicer se je sem in tja ob kaki pesmi malo razgibala, a v bistvu je ostala neka hladna distanca med odrom in publiko prav do konca. To bi kazalo, .la ni bilo vse tako, »kot je prejšnje leto bilo«, in zdi so mi naravnost potrebno, pomuditi se nekoliko pri vzrokih -omenjenega dejstva, ker bi nojeva politika tu ravno toliko škodovala, kot koristi odkiitosrčna beseda.
Predvsem naj omenim, da Unionska dvorana, odkar je preurejena za kineinntrografske narnene, ne more več odg-val jati koncertnim zahtevam glede akustike. Sedaj se je že ponovno pokazalo, da zveni glas na odru tako suho in ubito, da je enostavno nemogoče, da bi potegnil poslušalca za s^bpj 3 mehko, a polno vibracijo zvoka, ki je predpogoj za vsako uživanje ali sodoživljanje koncerta. In prav gotovo je to zelo vplivalo na reakcijo publike, čeprav se tega morda niti ni dobro zavedala.
Drugič pa izbira sporeda ni bila zelo posrečena, posebno če naj ta spored v Pragi v nekem smislu reprezentira jugoslovansko mladinsko zborovsko literaturo. Skoro so prevladovale uspavanke in pesmi z nekoliko grotesknim besedilom, ki se menda po mnenju naših mladinskih pesnikov in komponistov najbolj
prilegajo otroški miselnosti. Sem štejejo pesmi: »Zlato«, »Blatni vasi«« Cirila Preglja, »Bendi-mači« Karla Pahorja, »Očka poje uspavanko« dr. Danila Švare, »Novica« Slavka Osterca, »Dva polža« Matije Bravničarja. Te pesmi so res dokaz, da je z enostavnimi sredstvi veliko težje nekaj lepega napraviti, in da lepa otroška pesem ni težka samo za pesnika, ampak še bolj za komponista. Besedilo namreč, navadno še samo šepajoče, je uglasbeno v zgoraj omenjenih primerih večinoma — naj bo oproščeno izrazu — tako rokodelsko, brez vsake božanske iskrice, brez smisla za res lepo mladinsko pesem, da vse skupaj ni moglo zgostiti učinka na publiko, ki je ostalu pri vsem tem čisto hladna. Kar vidno pa se je zganila ob pesmih, ki imajo res nekaj muzike v sebi: n pr. ob lepi is-trski nari-caljki »Čače moj« Ivana Matetiča Ronjgova, ob »Zelenem Juriju« Matije Tomca, ob »Jurjevi« Vasilija Mirka in Adamičevi »Uspavanki«. Ostorčcv »Kvartet«, znan že iz prejšnjih koncertov, je delan skoro izključno v neštativnem slogu in s tem prepušča glavni poudarek satiričnemu besedilu Krylovljeve basni. Srbe sta zastopala Milojevič s poletno impresijo »Letnji pljusak« in Mokranjac s pesmijo »Pasar živine«, ki ji je bila dodeljena častna vloga, kot svoj čas slavni »Miški«, pri koncertih Glasbene Matice. Sredi sporeda je zapela mala »olistka Rezika Koritnikova z nežnim, a res lepim in čistim glaskom tri samospeve s klavirjem: mehko lirično Kogojevo pesem »Ko smo spuli«, od Adamiča ljubko »Uspavanko« in še »Slanico«, ki pa pot pesem »Sestrica« za zbor ni posebno prepričevalna. Sledila sta še dva samospeva: Vodopivčev »Pojdimo spat« in Osterčeva ^»Novica«. Klavirsko spremljavo je opravil g. Švara s polnim razumevanjem svoje naloge.
Vodji zbora g. Šuligoju gre za njegovo idealno in požrtvovalno delo vse priznanje, raziti bi moral le, da ne zaidejo otroška grla v preveč mehanično petje, kar je pri pogostih vajah otrok nevarno. Naj jim odkriva vedno znova lepote petja in pesmi, saj imajo sveže glasove in tanka ušesa, in v tem smislu jim želimo vsi uspeha v Pragi.	W.
Radi gospodarske nesreče - v smrt
•m
Čudna usoda zasleduje priče
Markuzzijevega procesa
Enemu si* j* ubil sin. drogi je titoitil mol, tretjemu je zgorelo imetje.
Maribor, 17. marca.
Lansko jesen je vzbujal izredno pozornost Maribora in okolice slučij bratov Ivana in Jožefa Markuzzi in Mihaela Zemljiča- Radi nepojasnjenega zločina, ki se je pripetil v Bačkovi pri Sv. Benediktu v Slov. goricah po prevratu, ko so našli v benediškem gozdu truplo ubitega človeka, katerega ni nihče prepoznal, »o prišli v ječo oba brata Markuzzija in njun sosed Mihael Zemljič. Najprej je bila preiskava proti njim ustavljena, drugič so bili radi pomanjkanja dokazov oproščeni, tretjič je pa mariborska porota vse tri leta 1826. obsodila na smrt. PomiloSčeni so bili na dosmrtno ječo, katero so prestajali v mariborski kaznilnici. Glavne obremenilne priče proti obsojencem so bile kovač Geček, viničarka Liza Kovačičeva in posestnik Franc Kurnik, katerega brat je bil svoječasno sam osumljen Istega zločina ter nekaj časa celo zaprt, kmalu potem, ko so ga zaradi pomanjkanja dokazov izpustili, pa je umrl. Na prizadevanje zagovornika vseh treh obsojencev dr. Komavllja je bila lansko leto dovoljena zopet obnova procesa, ki se je vršil jeseni. Vsi trije so bili sedaj oproščeni in je nova razsodba mariborskega velikega senata vzbudila veliko odobravanje. Tudi pri tem obnovitvenem procesu so igrale važno vlogo vse tri glavne obremenilne priče kovač Geček, Liza Kovačičeva in Franc Kurnik. Le da je zagovornik zbral toliko protidokazov, da
je bilo mogoče vse njihove izpovedbe zavrniti, dasi so vsi trije vztrajali odločno pri istih izjavah, kakor so jih podali leta 1926 pred poroto.
Odkar se je proces končal in so vsi trije nekdanji obsojenci na svobodi, se je dogodilo nekaj tragičnih nesreč, ki so vzbudile po celi okolici Sv. Benedikta v Slov. gor. splošno pozornost. Vse nesreče so namreč po vrsti zadele glavne priče, ki so v Markuzzijevem procesu igrale tako vlogo. Začelo	se	je najprej	pri kovaču	Gečeku. Njegov
sin se	je	peljal po	novi cesti iz Gor. Radgone.
Sredi ceste je padel	s kolesa ter	obležal mrtev z
razbito lobanjo. Nato je nesreča obiskala rodbino Lize Kovačičeve. Njen mož je hotel potegniti vedro, ki mu je padlo v studenec, v katerem izvir* slatina pri Ivanjcib. Spustil se je v studenec, v katerem	je	bilo vode	samo nekaj	pedi, po lestvi.
Ker ga ni bilo nazaj, so šli ljudje pogledat ter ga našli na dnu mrtvega. Zadušili so ga ogljikovi plini, ki se zbirajo na dnu studenca. — Usodna serija s tem še ni bila zaključena. Sedaj je zadela nesreča posestnika Franca Kurnika. Te dni mu je ogenj uničil celo imetje — hišo z gospodarskim poslopjem in hlevom ter mu povzročil veliko škodo. Kakor omenjeno, so te nesreče,	ki so	po	vrsti
zadele vse tri glavne	obremenilne	priče	iz	Markuzzijevega procesa,	vzbudile v	Celem	okraju
ogromno pozornost.. Gotovo je le nesrečen slučaj, da so bili prizadeti	s tragičnimi	dogodki	prav
omenjeni trije ljudje, ljudska domišljija pa si take udarce razlaga pač po svoje.
18 mesecev za požigalca na Barju
Ljubljana, 18. marca.
Olnvna razprava proti barjanskemu požigalcu Ivanu Štruklju je včeraj trajala od 8.30 tja P°zno zvečer z večjim opoldanskim odmorom. Zaslišanih ie bilo do 12 prič, ki niso mogle bistveno obremenilnega izpovedati proti obtožencu, marveč so navajale za obtoženca značilne postranske indice. Priče so označile obtoženca deloma za nekoliko duševno zaostalega. Druge zopet so poudarjale da je bil obtoženec drugače marljiv in delaven, bil pa je vase zakrknjen in potuhnjen. Pri gašenju je zlasti z veliko vnemo sodeloval pri brizgalni, nasprotno mu niso dišala druga, bolj nevarna gasilska dela. Načelnik barjanskega gasilskega društva Ivan Vrbinc in podnačelmk France Jemec sta med drugim povedala, kako so ljudje na Barju začeli obtoženca sumiti požigov. Ko jc, tako |c povedal Jemec, 30. novembra lani gorelo pri Marin Kadunčevi na Knezovem štradonu, je priča Štruklju pripomnil: »Oh, lep kozolec. Komaj leto stojiš! Skoda te jel« Obtoženec pa je smehljajoč odvrnil: »Sedaj je voš kozolec na vrsti.« Pričo so te besede silno popanle in že je dvignil roko, da bi obtoženca začopatil.	.
Priča Fujan star., krovski mojster, je o obtožencu podal laskavo spričevalo. Bil je pri njem kot krovec marljiv, zvest in dober delavec. Obtoženec je na popoldanski razpravi popolnoma spremenil svojo taktiko. Dopoldne je zahteval zaprisego važnih prič, popoldne se jc odrekel te pravice, ironično pristavljajoč: »Saj nima pomena. Njim verjamete, meni ne. Je vseenol«
ŠKOF DR. ROŽMAN O AMERIŠKEM DIJAŠTVU.
Ljubljana 13. marca.
V	verandni dvorani hotela Union ie unel sinoči predavanje ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman in sicer o življenju ameriških Slovencev s posebnim ozirom na slovensko diiaštvo v Ameriki Prireditev je pripravila »Danica« predvsem za diiaštvo, ki je dvorano napolnilo do i.adniega kotička.
Ko je vstopil škof v dvorano, ga je mladina burno pozdravila, v imenu »Danice« pa mu je izrekel pozdrav in zahvalo, da se je vabilu na predavanje odzval, predsednik »Danice« Novak.
Z njemu lastno zanimivostjo je nato škof orisal življenje in udejstvovanje slovenskega ameriškega dijaštva ter vse, kar je s tem v zvezi. Po govoru, za katerega je žel visok predavatelj priznanje z navdušenim aplavzom, je bil predvajan še film o slovesnosti ob priliki odkritja Baragovega spomenika.
Ob zaključku se je presednik »Danice« Novak škofu ponovno zahvalil za krasno uspelo predavanje
Pred leti se je zastrupila žena, danes se jc obesil mož.
Maribor, 17. marca.
Danes dopoldne je našel stanovanjski podnajemnik v Vojašniški ulici št. 10 svojega gospodarja, 63 letnega Franca Klajnščka, obešenega v kuhinji. Visel je na podbojih kuhinjskih vrat, dva metra od tal. Naglo je obešenca odrezal ter poklical sosede, ki so obvestili reševalce in policijo. V kratkem času je že prišla pomoč in pa policijska komisija, katero je vodil vodja kriminalnega oddelka nadzornik Cajnko in v kateri je bil mestni zdravnik dr. Novak. Pa niti reševalci niti zdravnik niso mogli obuditi obešenca več v življenje, ker je že predolgo visel. Komisija je ugotovila* smrt ter odredila prepeljavo trupLi v mrtvašnico na Pobrežje. — Tragična smrt starega moža je v zvezi z njegovim gospodarskim propadom. Pred leti je bil
Franc Klajnšek l>ogat gostilničar in pekovski mojster pri Sv. Jurju ob juž žel. Tam je vse svoje imetje prodal ter se preselil v Maribor Ob Dravi, v Vojašniški,ulici 10 si je kupil hišo, v kateri je bila gostilna in pekarna ter ji nadaljeval svojo obrt. Dočim je na deželi dobro uspeval, je v mestu začel gospodarsko nazadovati. Pridružili so se še domači prepiri m laku je šlo gospodarstvo vedno bolj rakovo pot. Pn i nekaj leti se mu je zastrupila žena. Izpila je steklenico lizola in ji tudi zdravniška pomoč ni mogla rešiti življenje. Zapustila je soproga in osem otrok, od katerih so bili samo nekateri preskrbljeni. Ta nesreča je na moža še bolj vplivala. Končen udarec mu je zadala sodnijska prodaja njegove hiše. ki se jo izvršila pred nekaj dnevi. Izgubil je vse imetje in tako je v obupu poiskal nesrečni izhod — smrt od lastne roke.
Spominska akad. prostovoljcev
Ljubljana, 18. marca.
Sinoči so priredili v veliki dvorani Kazine spominsko akademijo prostovoljci okrajne organizacije Zveze vojnih prostovoljcev. Brez velike reklame se je ob tej priliki zbrala v Kazini vsa ljubljanska elita, zlasti številni so bili vojaški dostojanstveniki. Med odličniki smo opazili markantno postavo divizijonarja g. Nedeljkoviča s svojim pomočnikom generalom Ivanovičem in načelnikom gen. štaba polkovnikom Kellerjem. Kr. bansko upravo je zastopal direktor g. Hubad, akademije se je dalje udeležil tudi podban dr. Majcen, rektor univerze dr. Samec, vsi ljubljanski konzuli, mesto je zastopal podžupan dr. Ravnihar, apelacijsko sodišče v. s. s. dr. Juvane, advokatsko zbornico dr. Žirovnik in zdravniško dr. Meršol. Številno pa so bile zastopane tudi vse ostale organizacije in ustanove. Vso to zbrano elito je v lepih besedah nagovoril predsednik Jeras, posebej pa je izrekel dobrodošlice francoskemu in CSR konzulu In podpolkovniku Lovriču.
Program akademije, ki smo ga že objavili, je bil dokaj pester ter izredno posrečeno izvajan.
Posebno je poživila akademijo godba 40. pp. triglavskega pod spretno taktirko g. Živanoviča, prav tako je bil nepogrešljiv Slovenski vokalni kvintet, ki ga tvorijo gg. Štibernik, Jug, brata Petrovčič in Šulc. Ti so zapeli nekaj krasnih pesmi, z le njim lastno dovršenostjo, zato pa so želi tudi splošno pohvalo in so morali eno pesem celo po-noviti.
Veliko priznanje je vzbudila tudi nenadkri-ljiva gospa Pavla Lovšetova, ki je za svoje mehko in globoko petje žela burno odobravanje jx>lne dvorane in je prejela v znak poklona in zahvale šopek cvetja. Tudi ostale točke so tako po svoji precizni izvedbi kakor po primerni vsebini napravile globok vtis na prostovoljce, prijatelje ter znance in spoštovatelje, ki so se v tako velikem številu odzvali njihovemu vabilu.
Po končani akademiji so se posamezne družbe s prostovoljci in njihovimi prijatelji v prijetnem razgovoru pomudile še nekaj časa v restavracijskih prostorih. Spomin na 20 letnico prve srbske prostovoljne divizije v Dobrudži je potekel v najlep-šem razpoloženju.
Državni tožilec je zahteval riajstrožjo kazen in vzdrževal obtožbo v nje polnem obsegu. Po kratkem govoru drž tožilca ie senatni predsednik vprašal obtoženca: »Imate še kaj pripomniti?«
Obtoženec nevoljen: »Bo kmalu vse končano? Nisem kriv.«
Po daljšem posvetovanju ic bila ob 18.45 razglašena sodba.
Ivan Štrukelj je kriv zločina treh požigov in sicer: a) 13. novembra lani pri posestniku Iv. Dre-melju na Rudniku; b) pri posestnici M. Zavirškovi na Knezovem štradonu 30. novembra in c) isiega dne istotam pri Mariji Kadunčevi in se obsodi na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora. Zaradi pomanjkanja dokazov v smislu §-a 280 k. p. pa se popolnoma oprosti od obtožbe glede ostalih 18 požigov.
Sledilo je kratko utemeljevanje sodbe. Ta je občinstvo, zlasti mnoge Barjane močno presenetila. Tudi obtoženec je kar strmel in bulil pred se in dolgo ni mogel priti do sape. Ko mu je predsednik podal pravni pouk, ko ga je vprašal, če sprejme sodbo ali se pritoži, je med smehom občinstva pristavil: »Ce se pritožim, bom še več dobil.« Naposled je prijavil revizijo in priziv zaradi krivde in kazni. Isto je storil drž. tožilec.
Poizkus nesreče
na Marijinem trgu
Ljubljana, 18. marca.
V prvih popoldanskih urah so imeli pa-santi Marijinega trga priliko opazovati razburljiv dogodek, ki se je le sklučajno končal brez večje nesreče.
V smeri proti magistratu je vozil neki voznik z velikimi tovornim vozom. Od zadaj pa je v istem času privozil tramvaj, katerega voznik najbrž ni opazil, ali pa ni imel dovolj prostora, da bi vozil bolj na desni strani. Bodisi temu tako ali tako, tramvaj se je zaletel od zadaj v voznika. Sila, s katero je tramvaj zavozil v voz, je bilo tolika, da se je voz prevrnil, z njim vred tudi konj, padel pa je seveda tudi voznik. Tramvaj se je moral takoj ustaviti in na mah je bilo okrog mesta vse črno ljudi, med njimi tudi stražnik, ki je beležil imena in popisoval dogodek.
K sreči niso ugotovili nikjer nobenih poškodb, če izvzamemo praske, ki jih je dobil voznik, neznatno pa jc bil poškodovan tudi konj Konja so morali vzdigovati precej dolgo in bi voziiik sam tega ne zmogel, če bi mu ne pomagali postreščki. Dogodek sam pa je zopet pokazal, da je v Ljubljani doma res brezmejni firbec...
Radio in Planica
Prireditvam v Planici je prisostvovalo, kakor smo že poročali, okrog 15.000 ljudj. Nič manjše število pa gotovo ni Bilo onih, ki so spremljali potek tekmovanja v Planici pri radiu. Naši radio-oddajni poslali v priznanje pa moramo ugotoviti, i ni dosegel.
da je bil tokrat prenos iz Planice brezhiben. Ra-dio-postaja se je potrudilo, da jc popravila slab vtis, ki ga jc navadno dosedaj napravila s športnimi reportažami. Oficijelni del prireditve, v kolikor je obsegala otvoritev in blagoslovitev skakalnice, je reportiral ing. Pengov. Skoke pa je prikazoval radio-poslušalcem v besedi Drago Ulaga, naš dobri športni znanec, sedaj prof. gimnastike v Splitu. Reportiral je skoke tako plastično m nazorno, da so tudi poslušalci ob aparatih zadrževali dihanje, kadar so posamezni skakači plavali po zraku. Splošno pravijo radio-poslušalci, da je Drago Ulaga s svojo nedeljsko planiško-repor-tažo dokazal, da spada med naše najboljše šport' ne radio-speakerje.
Prvi inozemski glasovi o Planici
Dunaj, 17. marca.
Pod naslovom »Bradi springt 101 Meter weii -• Weltrekordl« poroča »Neues Wiener Tagblatt« o Planici sledeče:	Senzacijonalni	meeting	letečih
mož na orjaški skakalnici v Planici ie prinesel tudi
pričakovane senzacijonalnc rezultate. Prvič se je posrečilo tu prekoračiti 100-metersko znamko. Bradi ie izpeljal skok 101 m dolg. To je nepojml>V uspeli. Sledita mu dva Avstrijca: dr. Harold Reindl, ki je šele pri 98 metrih zaključil svojo fantastično vožnjo po zraku in Franc Aschenwald, ki je skočil 96 m.
Obširno pišejo o Planici tudi drugi inozemski listi, kakor n. pr. »Grazen Tagespost«, ki je posvetila Planici celo stran, dalje »Ncue Freie Pres-se«, »Volkischer Beobachter« in ostali najbolj informirani dnevniki. Vsi listi so si edini v tem, da je Planica nekaj, česar dosedaj še nikdo nikjer drugje
Drobiž iz domovine
Smrtna irtev cestnega harambola
Ljubljana, 18. marca.
V	nedeljo zvečer je prišlo pred Leoniščem do prometne nesreče, ki je bila sicer razburljiva, pa vendar najbrž ni nikdo pričakoval, da bo zahtevala smrtno žrtev.
Po Zaloški cesti je privozil z motornim kolesom Ljubljančan Vital Seunig. Pred Leoniščem se je zaletel v kolesarja-vojaka Stiviča Josipa. Trčenje je bilo tako silno, da je Stivič odletel s kolesa in obležal nezavesten. Ponesrečenega vojaka so pasanti, ki jih je bilo ob času nezgode precej, prenesli v Leonišče, pozneje pa ga je vojaški avtomobil prepeljal v vojaško bolnišnico. Kljub skrbni negi in prizadevanju zdravnikov, da ga ohranijo pri življenju, Stiviča niso mogli več spraviti k zavesti. Le od časa do časa se jc zavedal, a je v ponedeljek poškodbam podlegel.
Kakor rečeno, je bilo ob času nesreče na cesti več ljudi, ki jih je policija deloma tudi že zaslišala. Po pripovedovanju teh prič sc je imel Seunig srečati s tramvajem, kateremu se je izognil na levo stran. Pri tem pa ie zadel v Stiviča, ki je vozil v smeri iz mesta prott Mostam. Seunig je butnil Stiviča ob ograjo, ki je postavljena na tisti strani ceste. Policija s preiskavo še nadaljuje
Krvava bitka s tihotapci
V	soboto ponoči je prišlo na avstrijsko jugoslovanski meji do krvave bitke med večjo skup-ino tihotapcev in našimi obmejnimi stražami. Na tem delu meje se kljub strogim varnostnim meram še vedno vrši široko razpredeno tihotapstvo s saharinom, vžigalniki, cigaretnim papirjem, igralnimi kartami in sličnimi stvarmi. Obmejne straže so že dolgo opazovale in zasledovale večjo skupino tihotapcev, ki so se s takimi posli ukvarjali kar na debelo. V soboto zvečer je straža financarjev, pomnožena z orožniki, napravila zasedo in med Petanjci in Tišino pričakovala tihotapce. Pozno v noč, že proti jutru, se je začel preko Mure približevati naši meji čoln, na katerem je bila večja skupina tihotapcev s težko natrpanimi nahrbtniki. Ko so tihotapci začeli stopati na suha tla, so jih stražniki pozvali, naj se predajo. A tihotapci so se podali v beg, nekateri od njih so poskakali nazaj v čolne, drugi so pa kar z nahrbtniki poskakali v vodo in plavali po reki na nasprotno stran. Graničarji so začeli za njimi streljati, prav tako pa so streljali tudi tihotapci s čolna. Vsem tihotapcem, ki so skočili v čoln, se je beg posrečil in so izginili brez sledu, le dva so stražniki ranili in prijeli.
Ko je nastopil dan, pa so stražniki zaplenili veliko koločino tihotapskega blaga, ki so ga morali tihotapci odložiti, ko so se spustili v beg. Našli so 80 kg saharina, več tisoč vžigalnih kamenčkov, mno-go vžigalnikov ter večje število igralnih kart. Eden od tihotapcev, ki se je hotel rešiti z begom preko reke, je dobil strel in utonil v Muri. Aretirana tihotapca sta izdala imena ostalih tihotapcev, tako, da bo oblastem precej lažje ugotoviti, odnosno prijeti tudi ostale tihotapce, Finančne oblasti so kaznovale tihotapce z globo preko dveh milijonov dinarjev, povrh tega pa bo moral vsakdo od njih presedeli še eno leto. Ugotovili so tudi, da je bilo več tihotapcev, ki so s čolnom pobegnili na Avstrijsko stran, težko r,anjenih in se zdravijo sedaj v bolnišnici v Radgoni’
Sprta sta se in obgrizla
Sodišče v Slavonski Požegi je te dni obsodilo dva železničarja, ki sta se pred časom pri igranju biljarda v kavarni sprla, se nato spopadla ii> grizla drug drugega, da sta oba zadobila težje poškodbe.
Dv* prijatelja sta imela običaj, da sta ob vsakem prostem času zabavala z igranjem biljarda-Čeprav je ta igTa precej mirne narave, sta se sporekla in začela psovati. Ker s' tem sporom še nista spravila z dnevnega reda, sta preizkusila svojo
moč rokami. Tudi pri tem še ni prišlo do nikake odločitve. Drug na drugega sta planila in preizkusila naposled ostrino svojih zob. Prvi je tovarišu odgriznil nos in ga ogrizel po licu in vratu, drugi pa je nasprotniku odgriznil kar cel kos mesa z lica, zraven mu je pa razbil spodnjo čeljust. Ta vzajemnost je bila sedaj tudi razlog, da sta se oba železničarja znašla pred sodiščem istočasno kot tožitelja in toženca. Sodišče pa ni moglo nič drugega, kot da je oba spoznalo krivim in ju obsodilo vsakega na nekaj mesecev ječe.
Smrtna žrtev borbe za boljše cene
Pretekli teden se je vršil velik živinski sejem v Ivančgradu pri Zagrebu, ki se je. vršil seveda tudi v znamenju akcije »Gospodarske sloge«, ki skuša dvigniti prodajno ceno živini. Na sejem je prišel tudi neki zagrebški mesar s svojini pomočnikom in začel barantati s kmetom za tele. Za ceno se s kmetom ni mogel pogoditi, nakar se je mesar začel prepirati. Pre-pir je opazil tudi krajevni poverjenik »Gospodarske sloge«, stopil mednje in se je seveda potegnil za kmeta. I o je mesar ja in n jegovega pomočnika tako razljutilo, da je pomočnik potegnil mesarski nož in ga zabodel poverjeniku v prsa. Poverjenik je bil na mestu mrtev. Umor je kmete tako strašno razburil, da so hoteli kar na mestu samem obračunati z morilcem in ga raztrgati. Vsi mesarji, ki bo bili na sejmu, so se morali naglo poskriti po hišah da jih ne bi doletela kmetska pest. šele žandarmerija je napravila red in morilca aretirala.
Kmet odkril temelje stare cerkve
Vvasi Koretini pri Gnjilanih v Srbiji so bili pred nekaj dnevi odkriti temelji cerkve, o kateri sodijo, da je zelo stara. Pravijo, da je do odkritja prišlo na zelo slučajen način. Nekemu tamošnjemu kmetu se je sanjalo, da se mu je prikazal angel in mu povedal, da se na njegovem posestvu nahaja zakopana stara cerkev, katero je treba odkopati. Spočetka se kmet nikakor ni mogel odločiti za kopanje, ko pa se mu je angel ponovno prikazal, je svoje sanje razložil sosedom in šel nato z njimi na delo. Iti v resnici je kmalu na mestu, ki mu je bilo v sanjah naznačeno, v globini petih metrov okril temelje cerkve. Poleg tega je kmet našel tudi marmorno ploščo, na kateri je bil vrezan napis z letnico 1669.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sreda, 18. marca: Ciril Jer.
Jutri, četrtek, 19. marca: Sv. Jožef.
Lekarne. Nočno službo imajo: mr, Bakaršič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Gartus, Moste.
Kat bo dane s
Prcdavaln.ca miner, instituta: Ob 7 predavanje g. Frida Lenarda o vzgoji špalirnega drevja.
Filharmonična dvorana: Ob četrt na 7 javna produkcija drž. konservatorija.
S.	L. Slavija. Drevi ob 20 v klubskem lokalu pri Marinšku zelo važen sestanek za prvo rezervo in juniorsko moštvo. Istotam se vrši ob 21 tudi od-botova seja, ki je obvezna za vse odbornike!
Opozarjamo na nocojšnjo produkcijo državnega konservatorija, ki bo ob 18.15 v Filharmonični dvorani. Na sporedu so klavirske skladbe ruske literature, ki jih izvajajo gojenci prof, Janka Ravnika. Vstopnina je proti nakupu sporeda, ki stane 2 din in se dobi v knjigarni Glasbene Matice.
Koncert domačih slovenskih umetnikov bo v petek 20. t. m. zvečer v Filharmonični dvorani. Ta dan nastopita violinist Karlo Rupel in pianistka Zora Zarnikova. Izvajata dela skladateljev Mozart, Bach, Kogoj, Škerjanc in Beethoven. Vstopnice v knjičarni Gla,sbene Matice.
Šiikarjil Sadjarska in vrtnarska podružnica za Šiško priredi strokovno predavanje nocoj, 18. t. m.,
o,b pol 8 zvečer v šoli. Interesenti vabljeni!
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI
DRAMA
Začetek ob 20
Sreda, 18. marca: »Tuje dete«. Red. A.
OPERA
Začetek ob 20
Sreda, 18. marca: »Fauste. Red Sreda
*
MURKOVA PROSLAVA V LJUBLJANI
Jugoslovansko-češkoslova&ka liga proslavi 75 letnico univ. prof. dr. Matije Murka, emerit. prof. praške Karlove univerze, predsednika Slovanskega instituta v Pragi, itd, itd. v petek 20. marca 1936 ob 18 v Zbornični dvorani univerze Kralja Aleksandra I. v Ljubljani.
Proslava obsejja sledeče točke: Uvodne besede (govori dr. Egon Stare, predsednik Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Ljubljani); pozdrav rektorja univerze prof. dr, Maksa Samca; predavanje o če-Ikoslovaško-jugoslovanskih kulturno nacionalnih »tikih, posvečeno prof. dr. Matiji Murku, kot enemu najzaslužnejših delavcev na polju češkoslovaško-jugoslovanskega zbližanja (predava univ. docent dr. Vaclav Burian).
J. AKAD. DRUŠTVO KRANJ
Vljudno vas vabimo na ogled umetniške razstave Mihe M n 1 c 5 a, ki se nahaja v dvorani Stare pošte v Kranju. Otvoritev razstave bo dne 19. t. m. (na Jožefovo), otvori jo
Uspešen boj proti jetiki
Z občnega zbora protituberkulozne lige v Ptuju
Maribor
V	nedeljo 15 marca t. 1. je imela proti-tubei*kulozna liga v Ptuju v mestni posvetovalnici svoj redni občni zbor ob neprevelikem zanimanju članstva in občinstva, ki je na galeriji posvetovalnice moglo prisostvovati občnemu zboru. Glavni predmet vseh referatov na občnem zboru je bil seveda protijetvčni dispanzer v Ptuju, ki je bil prav na pobudo lige usta-i novljen. l’o pozdravnih besedah predsednika lige dr. Stuheca sta sledila referata tajnika lige g. Vadnjala in blagajnika g. Miliča.
Iz poročila tajnika je bila čuti tožba zaradi slabega ali nikakšnnega zanimanja širše javnosti za protijetično delo. Delovanje proti jetičnega dispanzerja v Ptuju pa otežuje njegova razcepljenost, saj se vrše klinične preiskave bolnikov v ambulutoriju OUZD v Ptuju, rentgeno-loške preiskave v ptujski bolnici, bakterijološke preiskave pa v pretežni večini v ruskem sanatoriju za pljučno bolne v Vurbcrgu pri Ptuju. Zato
l	je slej ko prej potrebno, da si liga zu izpopolnitev svojega dispanzerja preskrbi finančnih sredstev; za ta namen je tudi banska uprava obljubila svojo pomoč. Kakor je na eni strani brezbrižnost do prizadevanj protituberkulozne lige v Ptuju velika, tako je na drugi strani značilna požrtvovalnost ptujskega delavstva, ki si redno od svojega bednega zaslužka odtrga delež za ligo. Na koncu svojega poročila je tajnik pozval vse, naj čim intenzivnejše propagirajo idejo protijetičnega dela in vse svoje moči posvetijo za dosega njegovih smotrov.
Stanje blagajne je ugodno. Največji podporniki iige so bili Osrednja protituberkulozua liga v Ljubljani, ki je dala 10.000 din, OUZD v Ljubljani 7(KX) din, ptujska občina 13.000 din. občina Sv. Urban 1000 din, tvrdki Paul Pirieh in J. Reinhard po 1200 din. Vse to bo pa komaj zadostovalo za kritje najpotrebnejših izdatkov lige za vzdrževanje dispanzerja. Ker pa je osamosvojitev dispanzerja za njegovo uspešno delovanje skrajno potrebna, bo treba v bodoče napeti vse sile, da se temu primerno dohodki in prispevki lige povečajo.
Zelo zanimivo je bilo porodilo šet-zilravnika dispanzerja v Ptuju dr. Okolokulaka. Iz njego-
Policijsha racija
Ljubljana, 18. marca.
V	ponedeljek ie ljubljanska policija izvršila obširno racijo po vsem mesiu. Varnostni organi s pripeljali na policijsko upravo veliko število brezposelnih, ki vedno trumoma prihajajo v Ljubljano in iščejo tukaj zatočišča. V mestu je namreč mnogo več prilike za beračenje in razne druge nedovoljene posle. Radi tega hoče uprava policije me-
Miha MaleS: Lastni portret
dr. Rajko Ložar iz Ljutbijanc. Razstava bo odprta od 29. marca ob 11. uri. Obenem vas vabimo, da se udeležite, predavanja dr. R. Ložarja »O umetnosti Mihe Malcša«, katero bodo pojasnjevale skioptične slike. Predavanje sc vrši pod okriljem Ljudske univerze v gimnazijski telovadnici 21. marca ob 20. uri.
Radjo
Programi Radio Ljubljana)
Sreda, 18. marca: 12 Skltulbe A. Koteloeya (plo-*5e). — 12.45 Vremenska napoved, poročila — 13 Napoved časa, objava »poroda, obvestila. — 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18 Mladinska ura: Obisk v ZavrSniSld elektrarni (g. prof. Niko Kuret). — lfl.40 Pogovor s poslušalci. — 10 Napoved časa, vremenska napoved, poročala, objava sjK>reda, obvestila. — 10.J M) Nac. ura: Nnfta država — nahajališče pračloveka (dr. Boris Zarnik) — Zn«rrob. — 2« Preno« koncerta iz Maribora. — 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15 Operetna glasba (Radijski orkester). — Konec ob 23. uri.
Drugi programh
Sreda, 18. marca: Bel urad: 19.50 Vokalni koncert. 30.30 Odlomki iz Wagnerjev<> opere »Triptan hi Izolda«. — 21.10 JaM. — Bclgratl 11.: 13.15 Narodne pesmi. —	11 Juftoslovnniska umetnost:	Predavanje
g. Manojloviča o obisku v ateljeju kiparja Rosandiča.
— Zagreb: 20 Prenos iz Idubljane. — 22.15 Jus®. — Vlivaj:	Iy.	arhiva pln«5č. — 20.40 Koncert dunajskih
filharmonikov. - 22.10 Pihala. — 23.40 Stari Dunaj. — Bi/dimiieSta: 19.30 Budim.i>i'9tan«ki koncertoi orkester.
— 20.10 Ipra. — 22.10 Plošče. — 23.10 Ciganska iriapba.
— Trst-Milan. 20.35 Catula nijeva opera «La Wally« — Rim-Bari: 17.15 Freseo-baldijeVe skladbe. — 20.35 Zbor.
— 21.10 Igra. — 21.45 Pester večer. — 22.80 Plesna Klaha.
— Prana: 1P.30 Puccinijeva opora Madame Butterfly«.
— 20 40 Kino or(de._ — 21.20 Živali v glasbi. — 22.15 PloSče — Brno: 19.35 Pihala iivajajo cerkvono tflaabo.
vega poročila je razvideti, da se jo jetika v ptujskem okraju močno razširila in da je bil dispanzer že nujno potreben Delokrog dispanzerja pa ni Ie ptujski okraj z nad 80.000 prebivalci. temveč deloma tudi ljutomerski okraj in okraj Šmarje, pri Jelšah. Prvotno je bilo določeno, da mora dispanzer poslovati 2 krat na teden po dve uri, toda že prvi dnevi poslovanja so pokazali, da bo treba število poslovnih ur povečati in v resnici se je delalo dvakrat na teden po 5 do 6 ur. Od I. avgusta 1915, ko je začel dispanzer poslovati, do I. marca 1936 je bilo v dispanzerju izvršenih 976 pregledov. Popolnoma pregledanih je bilo 4-1 družin s 137 družinskimi člani. Od prvič pregledanih je bila v 45 slučajih ugotovljena odprta tuberkuloza, 6 slučajev tuberkuloze grla, 250 slučajev zaprte tuberkuloze in 10 slučajev tuberkuloze kosti in žlez. Rentgenskih pregledov je bilo izvršenih 221, pregledov sputuma 236, krvi 4*40. Pneumot-horax je bil napravljen v 103 slučajih, tuberkuloznih reakcij jo bilo napravljenih 388. Z dovoljenjem ban. zdravnika dr. Stuheca ji bila pregledana šolska deca na ljudski šoli v Vur-nergu, ki ima 254 učencev. Vsem je bila napravljena tuberkulinska proba in nekateri učenci so bili prevzeti v opazovanje. Skupno je torej bilo izvršenih 1230 pregledov Bolniška sestra dispanzerja je napravila 20 ((obiskov bolnikom na njihovem domu in pri tem ugotovila naravnost strašne razmere, v katerih živi večina bolnikov. Beda in siromaštvo se je našlo skoro povsod, v mnogih primerih se je sestra prepričala, fla bolnik z odprto tuberkulozo spi skupaj z otroci. Ni se čuditi, da se jetika v takih razmerah vedno bolj širi. Za kratko delovanje dispanzerja so znani grozni prizori, ko cele družine od tuberkuloze izumirajo. Pomagati so ni dalo, ker je bilo že prepozno. Iz povedanega sle 1 di jasno, da je borba proti jetiki naša sveta dolžnost. Na koncu svojega poročila jo dr. Oko lo kulak pozval ponovno vse, naj sodelujejo v boju proti jetiki.
Po poročilu dr. Okolokulaka, ki je bilo zelo toplo sprejeto, so sledile volitve novega odbora. V glavnem je bil izvoljen ponovno stari odbor z dr. Stuhccom na čelu.
Brata na zatožni klopi
Celje, 17. marca
Prod malim senatom celiskcga okrožnega sodišča sta se danes zagovarjalo 23 letni pos. sin Moškon Ivan iz Koprivnice, in njegov 22 letni brat Moškon Franc. Obtožnica očita bratoma: t. Moškon Ivan, po poklicu vojak, je popoldne, dne 25. novembra 1935 v domači hiši v Koprivnici z vbodom z nožem v trebuh Strbana Franca tako težko telesno poškodoval, da je bila zaradi prereza trebušne mrene in preboda tankega črevesa nevarnost za poškodovančevo življenje. — 2. Njegov brat Moškon Franc pa je pri isti priliki z udarcem z bokserjem, povzročil Tlakočarju Antonu na glavi lahko telesno poškodbo.
Oba obdolženca sta bila novembra preteklega leta v domači gorici, kamor sta na vino povabila tudi Tlnkočarjn Antona in Strbana Franca.
V	kleli so ostali več ur in sc precej napili. Okrog 4 popoldne so se vrnili iz kleti in je odšel Str-ban Franc na dom k svojemu gospodarju, kjer služi za hlapca, dočim je šel Tlakočar Anton na dom obeh obdolžencev, ki sto naiprej južinala, potem pa so se naenkrat vsi trije začeli med seboj prepirati. Spor je nastal zaradi kozje brade, katero je lansko leto Tlakočar odvzel Mo-škonu Francu, ta pa ga je zato ovadil. Moškon Ivan pravi, da je hotel oba izmeriti, Tlakočar pa, da ga je osorno zavrnil, rekoč: »Kaj..., kaj boš ti, ki si škrat.« Moškon Ivan je zato Tlakočarja enkrat udaril za uho in mu pokazal vrata. V tem pa jc prišel v sobo Strban Franc, katerega je Moškon Ivan zabodel z nožem, ko je zamahnil proti Tla-kočarju, ki jc zbežal, brat Moškon Franc pa za njim. Moškon Ivan torej krivdo zanika in se izgovarja, da je Strbana zabodel njegov brat. — Strban Franc pa je izpov&dal, da je prišla popoldne Moškonova sestra Marija klicat gospodarja Božičnika Roka na pomoč, trdeč, da bosta doma brata vse poklala. Božičnik sam ni hotel iti
mirit, pač pa je poslal svojega hlapca Strbana, ki ic poprej z obema popival v domači gorici. — Strban zatrjuje, da ic v trenutku, ko jc začel oba obdolženca miriti, Ivan naenkrat skočil v njega in ga t odprtim nožem sunil s tako silo v trebuh, da so mu izstopila črevo. Toko jc izpovedal tudi Tlakočar, da sto namreč oba brata kričalo na auf in ga je v nastalem prepiru Franc udaril z bokserjem tako močno po glavi, da mu je povzročil 3 cm dolgo rano, zaradi katere je poškodovanec začel takoj močno krvaveti, Ivan pa je potegnil iz žepa nož, ga odprl, ter ga končno prav gotovo on zasadil Strbanu Francu v trebuh. Tlakočar Anton je za sebe globoko prepričan, da sta se oba obdolžena brata sporazumelo v tem smislu, da bo vzel vso krivdo nase Moškon Fr., ker je njegov brat Ivon no vojaškem dopustu. Sodni zdravnik jc izrekel mnenje, da je dobil Fr. Strban težko in smrtno nevarno poškodbo, ki utegne imeti tudi trajne posledice zaradi zmanjšanja odpornosti trebušnih sten in zaradi zaraslin trebušnen mrene in poškodovanega črevesja. — Oba obdolženca sta bila že leta 1934 zaradi prestopka po 8 180-11 k. z. že obsojena.
Pri današnji razpravi sta bila obsojena Moškon Ivan na 1 leto zapora, njegov bral Franc pa na 1 mesec in 15 dni.
Žrtve nesreč. Progovni delavec Paj Friderik iz Zagrada, je v ponedeljek dopoldne čistil gozd ob železniški progi pri Tremcrju, kjer je vihar porušil nekaj dreves. Pri delu je padlo deblo rin* njega ter rnu zlomilo levo in poškodovalo desno nogo. — Korošec Franc, 2 leti star sin postrež-nice iz Celja je v ponedeljek doma padel in si poškodoval desno nogo. — Kica Ignaca, topil-ničarja v steklarni Straža pri Rogatcu, jc v ponedeljek ob pol 4 popoldne zgrabil stroj in mu razmesaril prste na desni roki.
Gospodarski zbor v Domžalah
V	nedeljo, dne 15. marca t. I. se je vršil v godbenem domu v Domžalah redni občni zbor I Združenja trgovcev za srez Kamnik. Udeležba j je bila odlična in navzoči so z odobravanjem i sprejeli na znanje vsa poročila odbornikov in zastopnikov sorodnih organizacij. Občni zbor se je bavil tudi s sedanjim obupnim gospodarskim stanjem ter je bila v tem oziru sprejeta ob koncu zbora sledeča
RESOLUCIJA
sprejete na gospodarskem zborovanju v Domžalah dne 15. marca 1936.
Zbor gospodarskih krogov vseh stanov, zbran na gospodarskem zborovanju v Domžalah dne 15. marca 1936, ugotavlja, da 6 let trajajočega neprestanega nazadovanja vsega našega gospodarstva spravlja vse naše ljudstvo v vedno večjo stisko in bedo, da pomanjkanje denarja in ostalih brezgotovinskih plačilnih sredstev vedno bolj razkraja naše gospodarstvo, da radi padca cen strahovito narašča prezadolženje in eksekucije, da na javnih dražbah propada imovina dolžnikov za vsako slepo ceno, pri čemur izgubljajo tudi upniki svoje terjatve — v korist špekulantov z gotovino, kar pomenja za dolžnike — oddajo premoženja, vse to radi tega, ker nismo znali pravočasno urediti najvažnejšega povojnega gospodarskega problema, to je ureditve dolgov in razdolžitve ljudstva.
Izredne razmere vpijejo po izrednih zakonih, posebno v naši Sloveniji, ki je najtežje prizadeta tako radi nizkih cen živine kakor še posebej radi sankcij pri izvozu lesa — drugega pa sploh nimamo na prodaj, radi česar naslavljamo na kr. vlado v imenu vseh prizadetih,
vljudno in nujno prošnjo:
1. da takoj ustavi vse javne dražbe in eksekucije, ki se vedno bolj množe, dokler kr. vlada ne izvede splošnega razdolženja ljudstva;
2. da tezavrirani denar, ki ga privabljajo do-bičkanosne dražbe iz skrivališč, poišče na bolj kul-
sto teh nadležnežev popolnoma očistiti in jih poslati v domovinske občine, katerih dolžnost je, da se za svoje ljudi, ki so brige vredni, brigajo. Na ta način se zmanjšujejo v mestu tudi tatvine in razni drugi delikti.
Lekarne. Nočno službo vršita Vavptova lekarna »Pri angelju varhu« na Aleksandrovi cesti, in Mi-n.arikova mestna lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. —
*
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 18. marca: Zaprto.
Četrtek, 19. marca ob 15: Ples v Savoyu. Znižane
cene. Ob 20: Trafika. Globoko znižane cene.
Zadnjič.
*
Jožefovo ▼ gledališču. Ob 15 bo prva popoldanska uprizoritev privlačne operete »Ples v Sa-voyu«. Znižane conc. — Ob 20 bo zadnja uprizoritev učinkpvite in zabavne veseloigre »Trafika«. Pri tej predstavi veljajo globoko znižane cene in velja najcenejši sedež le 4 din.
*
KAJ BO DANES
Socialna dneva katoliške mladine. Drevi v dvorani na Aleksandrovi cesti socialna prireditev mariborske katoliške mladine. Na sporedu govori: Ob spominu na Jan, Ev. Kreka, Naša socialna usmeritev, Nravna obnova •— predpogoj socialne ter pesem »Povsod Boga«. Jutri zvečer se vrši ob 20 v isti dvorani akademija z nastopom moškega pevskega zbora, solospevi, recitacijo, govorom in igra v petih slikah iz rudarskega življenja »Zasuti«.
Mariborski obrtniki bodo jutri proslavili svojega zaščitnika sv. Jožefa s službo božjo na Kalvariji. Obrtniki se zberejo s svojimi pomočniki in učenci ob 8 zjutraj pred realko, odkoder odkorakajo skupno na Kalvarijo.
Kot uvod v »vzgojni teden« bo vprizoril Ljudski oder v nedeljo krasno dramo »Stilmondski župan«. Vstopnice se dobijo v predprodaji v Cirilovi knjigarni.
Mestni avtobusi bodo jutri na praznik sv. Jožefa vozili v Studence po Ruški, Črtomirovi in Studenški cesti
Maribor v radiu. Drevi bo Radio Ljubljana prenašal iz Maribora koncert v Karlinovi dvorani, pri katerem sodelujejo znani baritonist Franjo Neralič, Mariborski trio (Lukež — harfa, Jettmar — violina, ga. Pelikanova —, čelo) ter moški zbor »Drave« pod vodstvom pakelnika Horvata. — Jutri dopoldne bo prenos iz stolnice, kjer se poje Haydnova maša »Missa tempore belli«. Kot solisti nastopijo gospa Lovšetovu iz Ljubljane, gospodična Vedralo-va, Živko in Neralič, dirigira Gašparič.
Večer anglelke narodne pesmi. Go»pa Ethel Lcwte, ki je na svoji turneji po Jugoslaviji žela povsod sijajne uspehe, nastopi v petek 20. marca v Mariboru v dvorani Vesne. Pri koncertu sodelujeta tudi tenorist Živko in Neralič ml. s svojim dijaškim zborom. Predprodaja vstopnic v trgovini gospe Zlate Brišnik.
turen način, kot so javne dražbe ter odredi žigosanje novčanic in odvzem odvišne gotovine špekulantom z gotovino v korist sklada za javna dela, kajti na dražbah se uničuje težko pridobljena in na pošten način prislužena imovina dolžnikov za slepo ceno in nosi značaj oddaje premoženja;
3. da kr. vlada po 8 mesečnem študiju končno vendarle pristopi k dejanskemu reševanju problema dolgov, ki ni samo naš problem, temveč predstavlja svetoven povojni pojav, ki so ga morale reševati vse države in so ga tudi rešile, kakor ; je bilo za njihove razmere najboljše, pri čemur prosimo: a) da reducira dolgove na pravično višino, b) da jih odkupi z novim državnim denarjem kot posojilo narodnemu gospodarstvu ter s tem popravi škodo, ki jo je prizadejala kruta deflacija | in vrne gospodarstvu odvzeti denar, c) da s tem | omogoči izplačilo zamrznjenih vlog ter obnovo vse- j ga gospodarstva, ki brez potrebnega denarja ne | more napredovati, d) da s tem omogoči potom javnih del zaposlitev vseh, ki so potrebni dela in kruha, s čemer doseže večji konzum poljedelskih pridelkov in popravo cen ter porast kupne moči našega kmeta;
4. da spremeni zakon o Narodni banki tako, da Narodna banka ne bo več pridobitno podjetje, ki dela ogromne dobičke z državnim denarjem, ko ljudstvo strada, temveč da bo to državni urad, ki dela brez dobička in z zmerno režijo;
5. da spremeni zakon o narodnem denarju ter pri tej priliki z zakonom odredi ono količino novčanic, ki ga naše gospodarstvo neobhodno potrebuje za svoj normalni razvoj kot plačilno sredstvo ter za vselej onemogoči vsako eksperimentiranje z deflacijo ter odtegovanjem nujno potrebnih plačilnih sredstev iz prometa in uzakoni stalnost kupne moči denarja v notranjosti države;
6. da vpliva na Narodno banko, naj takoj pusti v promet ves kontingent novčanic po sedanjem kritju, in sicer po najnižji obrestni meri, ter naj zniža obrestno mero tudi za vsa tekoča posojila tako pri Narodni banki, kakor tudi pri vseh denarnih zavodih in upnikih za vse dolžnike na najnižjo stopnjo, pri kateri bo plačevanje obresti in kapitala zasigurano in omogočeno;
7. da vpliva na Narodno banko, naj pri izvozu, ki je življenjska potreba naše države, ne išče nika-
Nameščenci zborujejo
Nuša kat. nameščenska organizacija, Drn-stvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije, je zbralo pod svoje okrilje v teku3 letnega obstoja in delovanja okrog 700 slovenskih katoliških nameščencev. Organizacija je razpredena že po vsej Sloveniji Z svojimi devetimi podružnicami vrši važno vlogo: pri zaščiti stanovskih interesov nameščenstva, pri vzgoji in idejni opredeljenosti članstva in nameščenstva sploh, po svojem mesečnem glasilu »Bodočnosti«, n 1 i pa s predavanji, strokovnimi tečaji in podobno. Uspehi njegovega dola zato tudi niso izostali.
I	rav je zato, da tudi slovenska javnost pozna ta mladi kleni soc. katoliški pokret. Danes prinašamo poročilo občnega zbora podružnice v Trbovljah, ki se je vršil v nedeljo 8. marca t. 1.
Občni zbor se je začel ob 9. dopoldne v Društvenem domu ob polnoštevilnem zbranem članstvu. Poročila funkcionarjev so bila izčrpna, jasna in točna. Podružnica je imela v preteklem letu 10 sestankov in sej. Dopisov je bilo vsega skupaj 61. Blagajna izkazuje lep prebitek. Podružnica je prirediin zn svoje člane in vse druge trboveljske nameščence javno predavanje »O razširjenju pokojninskega zavarovanja na vso državo.«
Po absolutoriju, ki ga je odbor dobil za svoje delo so se izvršile volitve novega odbo-ra. Izvoljen je bil nov odbor z tov Kaduncem Lovrom na čelu. Občni zbor sta posetila tudi tov v. Sitar A. iz Ljubljane, kjoi zastopnik Centrale in predsednik mariborske podružnice tov. Kovačič. lov. Sitar je navzočim pojasnil pravilnik posmrtninskega sklada, ki ga je osnovala centrala Po tem pojasnilu se je takoj vpisalo v posmrtninsko zavarovunje 15 članov
Občni zbor je tov. predsednik zaključil ob
11.	dopoldne z vzklikom Bog živi!
Cigan ukradel 6.000 Din
Podlipovica, 18. marca.
2e od nekdaj se ljudje ciganov raje ogibljejo. Čim manj imajo posla z njimi, tem bolj so zadovoljni. Pri starejših ljudeh so sicer v modi ciganke,
ki prerokujejo, pa tudi te že precej izgubljajo »na terenu«, ker je*/ zvezi s prorokovanjem vedno še tako, da pade ciganki mimogrede kaj v žep.
Cc se cigani vtaborijo v bližini kakega kraja, je navadno prizor vedno enak: pridejo orožniki, »dvignejo« taborišče in odvedejo cigansko skupino do sosednjega »rajona«. S cigani gredo navadno tudi številne kure. piščeta, purani in vse, kar se pač takole mimogrede more dobiti na cesti ali po vaseh. Ni pa treba, da bi se morala utaboriti pri kaki vasi cela skupina ciganov. Zadostuje tudi samo par članov te svetovne bratovščine. Izkaže se celo, da so, čim marij jih je, tem bolj prebrisani in tem bolj predrzni.
. ..T° ®e je izkazalo v Brišah, občina Vače prt citiji. K vasi so se privlekli cigan, žena in trije otroci ter sc utaborili v bližnjem gozdu. S seboj so imeli tri konje in vpz Nekaj časa se radi ciganske družine ni nikdo pritoževal Po par dneh pa se je cigan neko noč splazil v vas, vlomil v hišo posestnika jožefa Arha v Brišah, h št. 27, ter tam začel stikati okrog po omarah, dokler se mu ni posrečilo iztakniti denar, ki ga ic imel posestnik shranjenega na skritem mestu. Bilo je 6000 Din, ki jih je cigan spravil in se takoj izgubil ne samo iz hiše, marveč tudi iz kraja. Zena ima na levi struni obraza brazgotino. Kakor rečeno, imajo tri konic in voz, skupina pa sestoji iz cigana, cigankc in treh otrok. Kdor bi cigane vidci, naj javi najbližnji orožniški postaji.
kega dobička ter izplačuje dobroimetja našim izvoznikom po dnevnem tečaju;
8.	da čimpreje skliče Gospodarski svet ali pa zakon spremeni tako, da ji bo sklicanje vseh predstavnikov našega gospodarstva takoj omogočeno.
Zbor pozdravlja samopomoč kmečkega ljudstva za dvig cen živini in oslalim kmečkim pridelkom.
Zbor naproša kr. vlado, da predložene upravičene zahteve in prošnje osvoji in oživotvori.
Razvojna pot filma od zamisli do predvajanja v kinematografu
Na svetovno /nemem filmskem posestvu Ufe v Neubabelsbcrgii so pred nedavnim otvorili litino poučno razstavo filma. Ta razstava nazorno kaže, kaj je film kot tehnika in kot umetnost. — Kot taka nima primere nikjer na svetu, ker nam kaže razvoj vsega filmskega ustvarjanja in zvezo posameznih tehničnih in umetnostnih panog, ki prihajajo pri filmu v poštev. Njen namen je predstaviti film kot celoto raznoličnega dela in ponazoriti njegov nastanek vsakomur.
Olcdavec spremlja film skozi neskončno množino načrtov, grafičnih prikazov, aparatov, modelov, kostimov, rokopisov, sledi mu od ideje do tedaj, ko se avtorjeva misel utelesi na filmskem traku. Kar je dosedaj večini ljudem bilo zapečatena knjiga, postaja tu jasno ko beli dan
7 milijard za filme
Za film ni treba samo igralcev, režiserjev in dvorane za predvajanje, marveč še tisoč drugih stvari, ki so odločilnega pomena v narodnem gospodarstvu. To dejstvo nam najlažje ponazore številke: V Nemčiji je okrog 500 kinomatografov. Ti potrebujejo letno okrog 150 navadnih filmov, 4000 kulturnih in poučnih filmov, 600 industrijskih in reklamnih filmov in 260 zvočnih tednikov. Samo za te tednike dela stalno okrog 100 operaterjev po vsem svetu. V nemško filmsko industrijo je vloženih okrog 500 milijonov mark (sedem milijard dinarjev).
Dohodki vseh zvočnih kinematogrofov na svetu, ki jih ic okrog 70 tisoč, pa znašajo okrog 90 milijard dinarjev. Blagajne nemških kinematografov dobijo letno okrog 220 milijonov mark dohodkov (3 milijarde dinarjev), od tega gre okrog 300 milijonov kot veselični davek državi. V Berlinu gre dnevno okrog 70 tisoč ljudi v kino. Nemški izvoz filmov znaša 15 odstotkov svetovne proizvodnje.
Predstava, hi traja 9 let
Na svetu se letno izdela približno 1800 filmov. Nemška družba za kopiranje filmov Afifa je 1935 poslala v svet 28 milijonov metrov filma. Od začetka zvočnega filma so v delavnicah Afife kopirali skupno 180 milijonov filma. Ta filmski trak bi segal štirikrat okoli zemeljske oble.
ČC bi tčl film hrp7 nrp«»fnnlfrt oHvii^li / Uri«
'vadilo hitrostjo, to je 24 slik na sekundo, bi ta filmska predstava trajala skoraj 9 let!
O vseh teh stvareh izvemo na razstavi. Tam vidimo, koliko velja vzorna dvorana za kino, razstavljeni so modeli, natančno je prikazano, kako je zvočni film mednarodno povezan, poučimo se tudi o organizaciji filmske trgovine, o izposojanju filmov, o filmski glasbi kot viru za tuje valute, ki jih danes vsaka država tako potrebuje.
Delo sto rok
Obiskovalce vidi filmsko prasnov v obliki zamisli ali v obliki literarnega dela in zasleduje njeno razvojno pot do filmskega rokopisa, ki je zrel za snimanje. Med tema dvema točkama leži ogromno ustvarjalnega dela. Kar je bilo v začetku samo ideja na koščku papirja, je zraslo v debele zvitke, ki ne vsebujejo samo duhovnega razvoja ideje, marveč tudi vse potrebne filmske, igravske in tehničnne opombe ter migljaje. Ukrotil s tem je bil na delu organiziran trgovski duh, ki je z reklamo skušal pripraviti novemu filmu pot in ugoden sprejem v svetu.
Pri tej razvojni poti filma od ideje do traku, vidimo v prerezu vse, kar sestavlja duhovno in tvorno življenje sodobnega človeka. Vidimo delo arhitektov in tehnikov. Na premakljivih modelih vidimo, kako fotografirajo zvok. Tu sc nam pojasni skrivnost režiserskega dela, ki prenaša govor besede v govor slike.
Odlika današnje filmske umetnosti je, da polagajo režiserji in arhitekti največjo važnost na pristnost dekoracije, to je ne pristnost gradenj in opreme. Zaradi tega ima Ufa lastne umetne obrtne delavnice z izvežbanim osebjem in umetniki. Kaj znajo narediti ti, nam kažejo različni kosi opreme za različne filme: krožniki, vrči, pohištvo, vaze, orodje, ki je narejeno po tisočletnih originalnih vzorcih. Vse to niso zgolj nadomestki iz pločevine ali kartona, marveč so narejeni iz pristnega materijala po starih slikah, opisih ali po ostankih iz tistih dob.
Isto skrbnost vidimo tudi pri oblekah na tej filmski razstavi, kjer lahko študiramo svetovno zgodovino na oblekah.
Tu nahajamo kostime vseh dob človeške zgodovine po tedanjih vzorcih. Nahajamo kmečke nhlfkr* 17 vseoa sveta.
Film in gospodarstvo
K filmskemu ustvarjanju danes nujno spadata znanost in raziskovanje Oboje pa oplojuje spet gospodarsko življenje Samo Ufa porabi letno v svojih delavnicah okrog 100.000 kv. metrov platna, 100.000 kv. metrov vezanega lesa, 40.000 kv. metrov desk, 300.000 metrov lat, 20.000 kg žebljev, 6 milijonov kilogramov mavca, 4000 kv. metrov stekla. Na modelu docela narejenega ateljeja edinstvenega na svetu vidimo najrazličnejša gradbene in tehnične posebnosti, ki so za delo potrebne.
V globlje tehnične skrivnosti zvočnega filma-nja nam kažejo pot čudovite konstrukcije modelov. Tu natanko vidimo, kako se zvočni valovi, govorjeni pred mikrofonom spreminjajo v električne tresljaje, vidimo, kako mcšavec zvokov pri zvočni mizi »meša« barvo zvoka, kako te električne tresljaje približno milijonkrat ojačajo, fotografirajo, kako se spet spreminjalo v zvočne valove. Tu spoznamo vse skrivnosti kopiranja, čudimo se umetnosti razsvetljevalcev, povedo nam tudi nazorno, kako nastane surovi film. Majhna delavnica Afife nas pouči o tem, kako film razvijajo, kako narede tako zvario delavno kopijo, ki jo je treba razrezati, jo smotrno zlepiti v celoto, zakaj to je bistvenega pomena za učinek.
215 tisočkratna povečava
Nadvse zanimiv je oddelek za kulturne filme. Tu spoznamo, kako tvorci kulturnih filmov z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki love vse, kar je v živem in mrtvem svetil poučnega. Preprosta vodna bolha se nam pokaže na platnu 215 tisočkrat povečana. S polarizirano lučjo narede zrak viden. Posebne kamere, imenovane krčilci, skrčijo rast in vzcvetcnjc spomladanskega zvon, čka, ki potrebuje v naravi za to tri tedne, na 21 sekund. Obratno pa je za bliskoviti jelenov skok potreba 186 posameznih posnetkov s kamero, nazvano »raztegovalec« (Zeitlupe). Da se operaterji spuščajo na lovu za slikami v morske globine in tam filmajo, ni danes nič novega. V bodoče bodo celo reflektorje postavljali na dno morja.
Leče za filmanje na daljavo so podobne topovskim cevem. Kaj se da z njimi doseči, kažejo razstavljene slike. Med tem. ko navadni filmski
Avtomatični stroj za kopiranje f:4mskejfa traku
aparat pokaže velik gozd, pred katerim sc širi travnik in na travniku srno, ki je podobna neznatni ptičici, nam ujame najmodernejša leča zn slikanje na daljavo iz. iste razdalje samo orjaško srnino glavo.
Razstava kaže vso popolnost, katero je moderni film že dosegel. Toda film se ne namerava ustaviti pri tem, kar mu je na razpolago sedaj. Čakajo ga še nove naloge, ki niso rešene: plastični film, ki bo kazal predmete in ljudi, ne zgolj ploskovno, marveč prostorno, barvani film, ki tudi še ni postal dejstvo in prenos živih slik na neomenjene daljave. Če je film v kratki dobi svojega življenja dosegel toliko, je verjetno, da ne bo trajalo dolgo, ko bo dosegel tudi še vse ostalo.
I
S fa—k« razstave v Berlinu: Pogled na model filmskega ateljeja z vsemi podrobnostmi. Kaže nam del pozorišča za film: »Hči Njene ekscelence« v
naravni velikosti
Vsakoletno kronanje
V	Ugandi (Afrika) se je svečano kronal kralj, ki je zasedel svoj prestol že pred desetletji. Kronanje se vrši po stari navadi vsako leto v koncu februarja v zvezi s pričetkom poljskih del. Obrednost se prične z mašo v anglikanski cerkvi in škofovo pridigo. Kralj sc zahvali v angleščini britski nadoblasti in želi v domačem jeziku vse dobro podanikom. Iz cerkve gre kralj v palačo, preprosto zamorsko kočo, kjer mu posadi ministrski predsednik krono na glavo. V kroni in pod velikim sončnikom gre kralj peš okoli svoje preslolice. Naposled priredi gostijo, kamor so povabljeni vsi navzoči Evropci in glavarji arabskih trgovskih karavan.
Poslikane piramide
Profesor Pochant, ki je na novo izmeril tri velike piramide blizu Kaira, je slučajno odkril podrobnost, ki je niso opazili dosedanji raziskovalci. Holci je samo ugotoviti točnost Herodotovih podatkov, a pri delu z merilnimi stroji je opazil, da izgleda obklada iz klesanca od zunaj drugače kakor od znotraj. Kemična analiza drobcev je dokazala, da so bile piramide prepleskane z rdečo barvo, ki so jo pridobivali Egipčani iz oksidiranega železa. Največja Cheopsova piramida je bila tudi poslikana z različnimi podobami. Ostali so od njih samo raznobarvni madeži, ki so jih smatrali dosedanji arheologi iza sledove vremenskih ne-prilik na preperelem kamnu.
kega.
Ako rad vidiš vesel obraz, imej tudi sam ta-
30
Metin in dva živa
Moral se je zbrati, ako jfi hotel oditi dalje. Medel se je opotekel dalje, v njem ni bilo niti sovraštva, niti nevoščljivosti, niti razburjenja. Zaletel se je v par hitrih meščanov, ki jih skoraj opazil ni, kaj šele prosil oproščenja.
Pred kavarno ga je zadržal Rognos, ki je ravno hotel mimo nje zaviti. »No, no, saj ste pozabili svojo pot?«
Berger ga je v svoji zmedenosti pogledal. Spomnil se je, da je hotel prav za prav vanjo, in vsega onega, o čemer sta nekoč med seboj govorila. Pri tej misli je postal močno rdeč. Ni nič poskušal, da bi Itognosu kaj skrival ali tajil, marveč mu je pogledal ravno v oči, nemočen in brez poguma. »Ali ste že brali? Ludersen je imenovan za poštnega ravnatelj«
Rognos je kratko prikimal: »Da,« je rekel. »Pojdite, greva noter. Tukaj zunaj se bova do kože premočila.«
Berger je šel brez volje za njim. Ko sla našla prostor, se je umiril, in to na nek svoj poseben ponižen, ranjen način. Poskusil se je nasmejati Rognosu, z njim je hotel veselo vplivati.
»Ali poštne novice tudi prebirate?«
Rognos ga je pogledal z zadržano, oprezno radovednostjo. »Tuintam,« je odgovoril. »Posebno, če je časnik tako dolgočasen kakor drevi.« Potem je dejal: »Razumem, da vas to jezi. Toda zdaj vas vsaj ni prehitel.«
Berger se je počasi zravnal, kakor da bi se prebudil.
»Zakaj ne?«
Slišalo se je, kakor da bi nekaj odbijal s svojim glasom. Toda Rognos se ni dal ugnati. »Mislim,« je dejal, »da ima zdaj po vsem sodeč pravico do svojega povišanja. Predpostavljam, da ima dovolj let zanj. Prav gotovo je bil tudi najstarejši med prosilci, kajne?«
»Tega ne vem. Pa četudi?«
Ta nepričakovan odpor je Roguosa nekoliko vznemiril. »Hočem reči,« je nadaljeval, »da mu povišanje po vseh okoliščinah pripada. Četudi onega junaškega dejanja ni bil izvršil. Ona stvar torej, ki se je zgodila pred osmimi leti, torej nikakor ni povod.«
Berger ga je pogledal poln kljubovalne trme.
»Pač,« je odgovoril. »Toliko, kolikor —«
»Toliko, kolikor —?«
Bergerjev ozki deški obraz je spreletela rahla rdečica. »Da, toliko, kolikor mi je bilo nemogoče, da se sam potegujem za mesto. Nemogoče zaradi tega, kar se je pred osmimi leti zgodilo. Zaradi česar je on danes najstarejši.«
Rognos ga je opazoval presenečen. »Vi bi pod normalnimi okoliščinami torej prosili?«
»Da.«
»Zakaj pa tega niste storili? Saj je ona stara stvar najbrž pozabljena.«
Berger se je bridko nasmejal. »No, hvala lepa,« je dejal, »pozabljena pa že. Tisti dan, ko bom to doživel, se bom že spustil v tekmo z Ludersenom. Toda lega pa ne moreni, da bi se izpostavljal novim žalitvam, kakor takrat.«
Po kratkem molku je dejal: »Nisem noben prepirljivec, pa tudi ne bi rad bil. Večkrat sem si želel, da bi Ludersen bil najstarejši med nama. Koliko ponižanja bi si s tem prihranil.«
Rognos pa je odgovoril: »To je navidez pravilno. Toda kdo ve, če se takrat vaša grenkost ne bi obrnila navznoter. Ravno poniževanja so vam dala duška.«
»Tega ne razumem!« To je povedal tako razburjeno, da je Rognosa vznemirilo.
»Saj se lahko motim. Mislil sem samo, da je morda težje človeku, ki hodi okrog s skrito rano, kakor z nezakrito. Kajti skrita rana se kaj lahko ognoji.«
Bergerja je zmedlo, nekaj časa je premišljeval o povedanem.
»Mislim, da imate prav,« je končno pritrdil. »Bo že tako.«
Nato se je zravnal in malce v zadregi pogledal Ro-gnosa. Mi je že bolje,: je dejal. Mislim, da moram domov. Prav golovo je že tudi moja žena brala v časnikih. Rad bi, da bi najprej to prestal.«
Tedaj je vprašal Rognos, nekam v zadregi zaradi svojega lastnega vprašanja: »Kako je prav za prav prenašala?«
Berger je skomignil z rameni. »Malo težje od mene,« je odgovoril kar tako.
Rognos se je začudil: »Težje?«
»Da.«
»Toda zakaj? Tega ne razumem.«
Berger ga je na hitro pogledal.
Zato, ker nikdar ni stala pred revolverjem,« je rekel. »Zato, ker ji niti en sam hipec ni bilo treba odločiti sc za življenje ali za smrt.«
Postal je močno rdeč in zelo v'zadregi v tistem trenutku, ko je izgovoril. Njegova zmedenost Je prišla na vprašalca. Tako naenkrat se je pojavila Izpoved, ki nikdo od obeh ni nanjo računal. In to je gorelo v njima obema.
Filmska	razstava
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/TIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6.
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: JožeKošiček.