Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Jpj f aAn/. O ■ 4* h jh^mrt****. Cuut .//. v - H'-Ub 3 0 Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. Objavil Avgust Žigon. I. v • v A. Čopov list Safariku. h Laibach, 15. 10 ber 1832. Verelirter Freund. Bevor ich Zeit oder Veranlassung fand, Ilir werthes Schreiben vom 25. Oct. zu beantworten, ist mir Ihr letztes vom 3. ds. zugekommen. Inzvvischen babe ich mit eiiier Sendung von Robr- mann & Schw. auch Ihren slaw. Psalter von 1495 erhalten. Dieses mehrfach merkwiirdige Buch freut mich recht sehr. Das fiir Sie bestimmte glagolitische Missal nach Wien abgehen zu lassen habe icb nocb immer keine sichere Gelegenheit gefunden; ich werde es nun mit den Wiener Remittenden der biesigen Buchhandler nm’s neue Jahr dahin expedieren. — DieJB ist die beste Gelegenheit. Bis dahin diirfte unter andern auch die neue, ganz umgearbeitete Ausgabe der Evangelien u. Epist. fertig werden, die icb dem Missal beylegen werde, da Sie aus der- selben den jetzigen Stand der krainischen Mundart am besten durften kennen lem en. Sonst ist bey uns '«eit meinen letzten Nachrichten zwar wie- der Einiges, jedoch eben nicht sehr Bedeutendes erscbienen, als: 1. ) Dober nauk, ali kratko poduzhenje i'e zbafne in vezbne nefrezhe obvarvati. Spifal in na fvitlobo dal Janes Ziegler. V’ Ljublani, natilnil J. Blasnik 1832; na prodaj per Janesu Klemensu, bukvovesu. 12° 132 Seiten. 2. ) Mafhne bukvize, to je: Molitve per S. Mafbi, tudi druge vfakimu Kriftjanu potrebne molitvize. Sraven tudi kratko pre- mifbljevanje terplenja Jesufa Kriftufa, ali fveti krishovi pot. J. Z. (Ziegler). V’ Ljublani, na prodaj per J. Klementu. 1832. mit Bildern (Holzscb.) 338 S. 12°. 90 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. de justificatione') 3. )*Nauk katoljfhke zerkve od opravizhenja grefhnika. Sloshil Gafhper S k vab, fajmafhter v’ Kotedrashizi (also nicht Hotedr.). V’ Ljublani, 1832. Natifnil Josh. Sassenberg. Na prodaj per A. H. Hohnu, bukvovesu. 8° 254 Seiten. 4. ) Obifkovanje Jesufa Kriftufa v’ prefvetim refhnjim telefu, in posdravljenje Marije, prezhifte devize. V’ Ljublani, natifn. J. Blasnik. Na prodaj p. J. Klemensu. 12° 314 S. Der Verf. davon ist der Missionar Eriedrich Baraga.*) 5. ) Navod v' branje sa mladoft nedčlfkik fhol. V’ Zeli. Na prodaj per Joshefu [Gajgerju] Gajgeru. 1832. Am Ende: Natifk in papir od Andreja Lajkama dedizhev v’ Gradzi. 8° 64 Seiten nebst einer Tafel der Metelko’schen Buchstaben (das Buch selbst ist mit den gewohnlichen lateinischen gedruckt.) Der Verfasser dieser „AnIeitung zum Lesen fiir die Jugend der Sonntagsschulen ist, so viel ich weib, der Klagenfurter Seminarial-Spiritual Anton Slom fh ek, dessen ich in meinem Letzten emahnte. g ■> Fali und Erhebung des Mensehen, oder Versiindigung und Ent- Pad no sdig zhloveka, ali sagrefhenje no od- siindigung des menschlichen Gescblechtes in 7 Faston Predigten zur grefhenje zlilovezhjega naroda v’ fedmih poftnih predgah k Ervveck. des Siind. zur BuBe. Verfafit u. heransgegb. * 2 3 ) obiidenji grefhnika na pokoro. Napravil no vundal Ant. Sherf, kaplan pri velki Nedeli. V’ Radgoni, v’ Alojz AVajcinger’ovem knishifhi, 1832. 8° 94 Seiten. Em 3 ) Ende: S’ zherkami pok. An- drafka Lajkama nadobnikov v’ Gradzi. Der Verfasser dieser 7 Fastenpredigten, Ant. Sherf, ist meines Wissens [der erste] erst der zweyte, der sick der Dainko’schen Buchstaben, mit denen dieses Buch gedruckt ist, a liber dem Erfinder derselben bedient. Der erste war Rishner. 4 ) AVegen des Paquets vom April werde ich nachstens noch- mahls nach AVien schreiben. Vielleicht komme ich doch noch demselben auf die Špur. Sonst mulite ich Ihnen ein anderes Exemplar des Pium. Schiavets zu verschaffen suchen. Fiir die Lycealbibliothek brauchte ich recht sehr die zwey in Ungarn erschienenen Bibeln, nahmlich die von Katancsich und die von Palkovics, aber ich weili nicht, wie sie zu bekommen \varen. Sie wurden mir einen groben Gefallen enveisen, wenn Sie mir dieselben procnrieren \viirden. Den Betrag wiirde ich unverziiglich nach Ihrer AVeisung erlegen. Die Biicher wiiren ‘) S svinčnikom nadpisano z isto roko. Opomba priobčitcljeva. *) Baraga gab im letzten Sommer in Amerika ein Gebethbucli in der Spraohe der OttavaAVilden heraus. Opomba Čopova. 2 ) Interlinearno z isto roko s svinčnikom pisano nad tekstom. 8 ) Sic! Am. 4 ) Ta stavek je dodan z drugim temnejšim črnilom in isto roko, tedaj kesneje. Opombe priobč. A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 91 entweder an Kopitar oder an Rohrmann & Schiveigerd unter meiner Adresse einzusenden. Anch Bernolak’s lexicon [lat. bok.] slav. bob. lat. germ. liung. ware uns \villkommen, wenn man es um ein Miibiges baben kann. Es ist indessen wakrscbeinlich ver- haltnibmabig nicht sehr theuer. Wenn Sie nacb Prag kommen, so habe icb vielleicbt das Vergniigen, Sie im kommenden Herbste zu sehen. Ich babe eine ziemlicb grobe Reise vor, wenn nicht etwas dazvvischen kommt. Prag wiinscbte ich auf' jeden Fali einmabl zu besucben. Hochachtungsvoll ergeben M. Zhop. lleute ging die erste Abtheilung der nacb Griechenland bestimmten bayrischen Truppen von hier nach Triest, u. die zweyte kam an. Die Lente sehen lustig genug aus ; ihr Benehmen griinzt hin und wieder sogar an Uibermuth. B. Čopovi listi Kopitarju. 1- (f) e Wohlgeborner Herr llofbibliothekcustos, Verehrter Freund, Dah icb Ihr geehrtes Sc-breiben vom 12. v. M. 1 ) so spat beantworte, wollen Sie nicht blob meiner Nacbliissigkeit zu- scbreiben — icb habe mich verspiitet, theils weil ich Ihnen auf die Fragepunkte Ihres Briefes Bestimmtes antworten wollte, was nicht sogleich geschehen konnte, theils auch, weil ich Anfangs hier sehr verstimmt war, so dab ich nicht nur keine Lust zum Schreiben hatte, sondern auch befurchten mul,Ste, Ihnen eine zu ungiinstige Schilderung meiner Lage hier zu macben, wenn ich Ihnen gleich geschrieben hatte. Nun bin ich etwas in Ordnung gekommen, und habe mich mit meinen neuen Verhiiltniben etwas mehr befreundet; ich darf daher nicht langer siiumen, Ihnen zu schreiben, so wenig ich Ihnen auch Erhebliches zu melden habe. Was erstens das Anliegen Schaffariks betrifft, so fiihle ich mich zwar durch das in mich gesetzte Zutrauen sehr geschmeichelt, sehe aber nicht ein, wie ich Sie oder Schaffarik befriedigen soli. Von letzterm habe ich bis nun noch nichts erhalten, aber schon aus [den] seinen an Sie gerichteten Zeilen ersehe ich, dab ‘) t. j. 12. XII. 1827. Opomba priobč. 92 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. er [iiber] von unsere 1 ) Litteratur [schiecht unterrichtet ist] falsche Be- griffe hat. Wie komite er sonst von einer Behandlung derselben, wie die seines russischen oder poln. Abschuittes, oder von krai- nischen Biicherkatalogen reden? Wollte man bey nnserer Literatur innerhalb der Griinzen, in denen er sich mit Grecz bey der rus- sischen halt, bleiben, was hatte man dann zu sagen? Aber ick weiJ3 auch nicht, was Sie eigentlieli in dieser Ilinsicbt wollen, oder von mir envarten. — Ein vollstandigeres VerzeichniB und eine genauere Wiirdigung nnserer altern Drucke findet Schaffarik in Ihrer Grammatik, wenn diet! in seinen Plan pabt. (Dasselbe gilt von unseren gram. u. les. Sachen.) 2 ) Oder soli ich etwa unsere Patres Bassar und a S. Croce asthetiscb beurtheilen, oder die verschiedenen Auflagen der Evangelien, Katechismen, Thomas a Kempis &c. aufzahlen? Ich wiinschte hieriiber bestimmtere Weisung — [ich finde nur die Berichtigung einiges Einzelnen, besonders in der neuern Zeit, nothig, 3 ) und diese konnen Sie viel leichter und besser machen, als ieh. Ich sebe auch niekt ein, was ich fur einen Vortheil von meinem Aufenthalt in Laibach haben soli — Sie kennen ja alles, was wir hier haben, und haben in "VVien Manches, was uns hier fehlt, und konnen in jeder Hinsicht unser „vaterliindisclies Interesse" ohne Vergleich besser ver- treten, als ich, was ich zwar auch gern thate, so gut ich es konnte, wenn ich nur bes tim m ter vviifite, wie dieft geschehen soli.] 4 ) In Betreff [der Bibel des Dalmatin] unserer Dalmatine kann ich Ihnen soviel sagen, dah das [Lichtische] Esemplar von Licht nicht so ganz [vollstandig] gut erhalten ist, als er es Ihnen geriihmt haben diirfte |:ich babe es gegenvvartig bey mir:j. — Das Blatt 301 ist ganz ausgerissen, und sonst sind (vom Isaias an) an mehr als 30 Stellen einzelne Worte unlesbar; es scheint, dah zusamrnenklebende Bliitter [gevvaltsam aufgerissen] unvorsichtig aus- einander gerissen wurden. — Das Exemplar vom Can. Albrecht werden Sie durch die Vermittlung KallistePs wohl nicht er¬ halten; letzterer wiinscht gar nicht, dah solche [Werke] Biicher aus dem Lande gingen, und wiirde es, wenn es der Canonicus der Bibliothek schenken solite, [gewie nicht] schwerlich hergeben; iibrigens findet er es gar zu undelicat, dem Domherrn den Vor- schlag zu machen, [dae Werk] er mochte die Bibel der Bibl. [zu] schenken (oder, thiite es letzterer, das Geschenk wegzuverhandeln, ‘) unserer. a ) Oklenjeni stavek je Cop kesneje interlinearno pripisal prvotnemu be¬ sedilu; zato sem ga del v oklepaje. s ) Čop misli tu SafaHkovo „Gesch. d. slaw. Spr. u. Lit. nach alleu Mundarten" iz 1. 1820. 4 ) Kar stoji tu v oglatih oklepajih, oklenil sem jaz; v originalu pa je ves ta del prečrtal s tinto čop sam, ter premestil vos ta kos na konec v zadnji odstavek svojega koncepta. Opombe priobč. A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 93 ware es auch zum Vorth. d. Bibliotli.) ! j Ich wiirde an Ihrer Stelle mit dem Domherru gar nicht soviel Umstiinde machen — wollen Sie die Bibel nicbt gegen die bloK * 2 ) Philotbea nehmen, so sagen Sie ihm, er soli ein bedeutendes Werk verlangen — er wird es wohl thun — und solite es auch dem Preise des Dalmatin nicht ganz gleieh kommen, so glauben Sie nicht, dah Sie dadurcb eine so grofie Verbindlichkeit eingehen; Alb. kauft Dalmatine, I um sie dem Volke zu entreifien, und hat deren schon vertilgt. j Ihre Bemerkung: „Quod nepotem durius tractem“ &e. war mir auffallend; ich vc e iti nicht, wie Sie darauf kommen, dieti zu erwahnen. Solite er eine Veranlassung dazu gegeben haben? Ich habe nie mit ihm gesprochen, kenne ihn gar 3 ); das ihm Uibersckickte hat er bey mir wahrend meiner Abwesenheit ab- gehohlt. Von meiner Lage hier habe ich eben nichts Erfreu- liches zu melden. In litterarischer Hinsicht ist Laibach mit | Lemberg nicht zu vergleichen. Das Interesse fur solche Dinge scheint hier immer mehr abzunehmen —• es ist nichts zu machen. In pecuniiirer Hinsicht bin ich auch nicht am besten daran, oder vielmehr ganz schlecht; ich bin niihmlich ganz auf meinen Gehalt beschrankt; Correpetitionen sind in den Humanitiiten hier nicht gewohnlich; Sprachen zu lernen haben die Krainer wenig 7 Lust, und noch weniger Geld, Sprachlectionen zu zahlen. Meine hiesigen Bekannten haben sieh theils zerstreut, theils so veriin- dert, dah wir uns nicht viel mit einander zu verkehren veran- laht tinden. Ich habe also fur Manches Verlorene keinen Ersatz, als das BevvuJ.itseyu, den Wunsch meiner Angehorigen befriedigt zu haben. — Die Ostroger Bibel, sagte mir H. Kallister, sey hier in guten Hiinden..— Von neuen literarischen Arbeiten ist mir hier nichts bekannt. Im hiesigen illyriscken Blatte vom 10. dieses erschien: [ein] „V a- lentin Vodnik (eine biographischeSkizze, als Bei- trag zum gelehrten O esterreich) 11 von meinem Collegen Heinrich. 4 ) Darin heiht es am Schluhe: Sein litt. Nachlati wurde an d. Meistbiethenden verkauft, u. sein llauptwerk das deutsch- slavisch-lat. Wdrl£ iJmch-brachte der damalgTTlir. &c. Raunicher., an sich, iiberliefi es aber zur vollstiindigen Ausarbeitung dem Prof. Ve. Metelk o, von dessen ausgezeichneten Kenntnifien &c. [wird] wir vielleicht die endliche Herausgabe des Vodnikischen Worterb. envartc n diirfen. 5 ) :) Ta stavek je Cop kesneje interlinearno pripisal prvotneinu tekstu. 2 ) Beri: blofie; zadnja črka je odtrgana v originalu. s ) Izpuščeno je pač nicht. 4 ) Illyr. BI. 10. Janner 1828. Nr. 2. 6 ) To mesto zdi se da ima v mislih Prešernov epigram: 94 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. Man hat vor Kurzem den * 1 ) Vodnik ein nicht iibles Denkmahl gesetzt, mit der talketen Inschrift: Valentino Vodnik Slavo-Carniolo (als wenn das ’was Rares ware, daB am Labacher 2 ) Kircbbof ein Krainer liegt, n. als wenn dieti am Vodnik das Merk- wiirdigste ware!) — 6. Idibus (sic!) Januarii Sexagenario vita functo amici posuerunt MDCCCXIX. Sonst finde icli nur die Bericbtigung einiger Einzelnheiten, z. B. bey Vodnik, Debeuz, Franul (den Schaff. zu einem Jesuiten macht) &c, die Envahnung der Linbartscben Kombdien, des Ein- fiutles des sel. B. Zois auf nnsere Sprachbildung u. Sprachbildner &c. notbig. (Allenfalls etwas iiber die Reinheit unsers Dialektes &c. liber die neuen Bncbstaben, iiber nnsere Volkslieder, Lamberg u. Pegam &c. od. etwa liber unsere Sammlungen geistlicher Lieder, die ich aber noch beynahe gar nicht kenne.) Aber auch iiber dieses wii£te ich iiutierst wenig zu sagen. Den Zoisischen Katalog habe ich neulich durchgesehen (finde aber auch darin sonst eben nichts verzeichnet, was mir eines ausfuhrlicheren Besprechens werth schiene. Uiberhaupt sehe ich nicht ein, was ich in dieser [Hinsicht] Beziehung fiir einen Vortheil von meinem Aufenthalte in Laib. haben soli. — Sie kennen ja alles, was wir hier haben, u haben in Wien Manches, was uns hier fehlt. Kurz, ich finde es selir schivierig, von dieser Seite „unser vaterland. Interesse“ zu vetreten; Sie kbnnen es auf jed. Fali u. in jed. Hins. viel bess. aus d. Stegr. 3 ) thun, als ich nach langer (u. eben nicht sehr unterhaltlicher) Vorbereitung, da ich mit dem ganz. Gegenst. zu wenig bekannt bin. Daher mag es auch kom- men, daJ3 ich den Schffarikschen Abschnitt 4 ) iiber uns eben nicht so sehr ungeniigend finde. 2 . Herrn Hofbibliotliek-Custos v. Kopitar. c Laibach, 21. Jaener 1830. Hier erhalten Sie endlich doch ein vollstandiges Exem- plar der kram. Bibel. Der Pfarrer von St. Peter war so gefallig, mir den 1. Bd. des N. T. s e c. Ed. is gegen einen Nezliimurni up. j O, Kranjzi! ako zhakate Ilovarja, I Ne zhakajte ga od abezedarja! >) dem ' 8 ) Laibacher. 8 ) Stehgr. = Stehgreif! 4 ) Čop misli tu 1. 1826. izdano Šafarikovo „Geschichte der slavvisclien Spraehe und Literatur naeli allen Mimdarten„. (Glej Zborn. I. 83.) Opombe priobč. A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 95 primae zu geben; den 2 ten bekam ich beym Consistor. mit den Banden des A. T., mulite aber mehrmahls dahin laufen, bis ic.h icb alle Bande complet beysammen hatte, da sich beym Colla- tionieren in mehreren Defecte fanden. Nun, glaube ich, fehlt gar niclits — ich babe es sebr genau collationiert. Was den Preis betrifft, so zahlen Sie meinetwegen j:sintemal Ihnen 12 fl. „uber- balten“ scheint:j nur 10 fl., jedoch gegen dem, dali Sie mir, als einem „armen“ Schulmann, die Umen entbehrlichen 2 Bde des N. T. primae ed. auch nur um zwey Gulden C. M. abtreten, wenn icb sie s o n s t fiir micb nicht bekommen kann. Die Bibel, die icb Ihnen schicke, kostet mich bar: 2 Briefe (more mercatorio, wie Sie es fiir diesen Fali verlangen — denn das 1 ) icb sonst das Porto fiir Ilire Briefe mit grobtem Vergniigen zalile, versteht sicb Die iibrigen 14 kr. sind fiir das Packen, Hin- und Her- schleppen &c. nicht zuviel. Hinsichtlich der Beschwerden der Prager brauchte es fiir micb keine Erklarung von Ihnen; dem Freunde werde ich das Gehorige antworten. Uibrigens mocbte icb beynahe selbst eine kleine Beschwerde gegen Sie fiihren, dab Sie nakmlich, durcb die Schonheit der slaw. Volkspoesien verzartelt, gegen die gelehrten Dicbtungen der Slaiven zu gleichgiiltig, um nicht zu sagen hart und ungerecht sind. Debvvegen wird Ihnen auch ein Biindchen krainischer Gedichte, MS., ivelches Sie wohl nacb- stens vom Amtsivegen werden lesen miissen, scbwerlich ein sonderliches Vergnugen machen — mir selbst, ich muh es ge- steben, machte es im Allgemeinen allerdings auch nur ein sebr miibiges. Das hiesige Gubernium bat niimlich die Kranjfka Zbbeliza, von der ich Ihnen schon gescbrieben babe, alsZeit- scbrift zu betrachten befunden, und die ganze Sache nach Wien geschickt — eine freylicb sebr unniithige Scrupulositaet; denn erstens bat der Herausgeber keine regelmatlige, pe- riodische Erscheinung der Zbbeliza angekiindiget; zweytens ist diese Zbbeliza an sicb ein libchst unschuldiges, barmloses Ding; und man solite ihren Ausflug schon deflwegen nicht hin- dern, damit doch einmahl irgend etwas Profanes in unserer Sprache [erseheint] erscheine. Auf jeden Fali ist die Sache als f. l r Bd. des A. T l r Bd. d. N. T. 6 „ 15 die iibrigen Bande von selbst) . . . Postvvagen-Eecepisse ') Beri: daB; pisna pomota. Opomka priobč. 96 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. ein erster Anfang zu betrachten; mit der Zeit kann Sie bedeu- tend besser werden. Wenn Ilmen also diese Zbbeliza vorkommt, so seyn 1 ) so gut, sie gleick zu expedieren, damit indessen nicbt bier die Lust zur Sache verraucbt. Mancbes von den Gedicbten diirfte Ilmen freylicb nicht sehr verstiindlich seyn, besonders die [mit] Supanschen (mit J. S. bezeicbneten). Die mit Dr. F. P. [sind] bezeichneten sind vom jungen Dr. Prefhern, B. P. vom Domkaplan Blas. Potozknik, M. K. vom Herausgeber Scriptor Kafteliz, G. K. Bibliothekdiener Kofmazh &c. Docli, icli mufi eilig abbrecben, sonst versaume icb die Post. M. Zhop. 3. d Laibach, 16. May 1830. Verehrter Freund! Da icb verflossenen Donnerstag etwas an Sebalbacher remit- tierte, so babe icb dem Paquet ein Exemplar der Zbbeliza, die vor einigen TageD erscbien, als donum editoris filr Sie bey- gescblossen. Vielleicbt wird das arme Biencben, wenn es nun geputzt Ibnen zugeffogen kommt j:denn aufierlich wenigstens ist es so anstandig erschienen, wie bis nun nicbt leicbt ein krai- nisches Buch:| sicb mebr Beyfall erwerben als fruber im Neglige. Hier hat diese Erscheinung grofi ere Tbeilnabme erregt, als man ervvarten konnte, nahmentlich unter den Leuten fur die sie zunacbst berecbnet war, nahmlicb unter den gebildetern — denn fiir die Bauern, fiir die ohnebin so viele schreiben, war sie nicbt bestimmt; daber bat man aucb nur eine kleine Auflage, niihmlicb 600 Ex. gedruckt, wovon ein Paar hundert schon abgesetzt sind — von geistlicken Sacben druckt man gevvohnlich 2000, die deun in ein Paar Jabren aucb gliicklich angebracbt sind, wie z. B. vom Shivlenje Svetu, vvenigstens von den ersten Bitnden schon kein Ex. mebr zu bekommen ist. Die Zhbeliza kaufen Studenten, Beamten und sonst Leute wie sie in Wagner’s Apo- theke zu kommen pflegen |:wo der Dr. Grafi, Wagner’s Neffe, eine Menge Ex. aDgebracht bat: &c. — Fiir Leute dieser Art mufite die Zhb. natiirlich mit den alten Lettern gedruckt vverden, sonst hšitte jeder, dem man sie angetragen biitte, geantwortet, er konnte diese barbarischen Figuren nicbt lesen. Des Unver- standlichen enthalt das Biichlein ohnebin genug, vorziiglich in den Supanianis; icb rieth, man mocbte es durcb Noten erlautern, in denen aucb sonst Mancbes zur Sprache gebracht vverden konnte; aber manfand es nicbt zvveckmafiig. Vorziiglichen Beyfall 0 „Sie“ je izpuščeno. Opomba priobč. A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 97 finden die Beytrage von Dr. Prefhern, nicht nur die Oktaven: Slovo od mladofti S. 22 und die Ballade S. 40, sondern aucli die Uibersetzung der Lenore S. 89. Wenn Sie sagen, letztere hatte elier nachgeahmt, als iibersetzt werden sollen, so denken Sie sich siclier baurische Leser, denen das Original nicht bekannt ist; um d i e war es aber hier nicht zu thun; man wollte nur den gebildeten zeigen, in wie weit sich das deutsche Original im Krainischen nachbilden lielle. Uiberhaupt ware der Hauptgewinn, der sich von der Zhbeliza u. ahnlichen Unter- nehmungen envarten lieBe, der, die Aufmerksamkeit der Gebil¬ deten auf die Landessprache zu lenken, und sie fiir die Bildung derselben zu interessieren, und nur dadurch, dah man diesen zu geniigen sich bestreben vviirde, diirfte die Ausbildung unserer Sprache gefordert werden, wenn es niilimlicli nicht bloti auf eine grammatische abgesehen seyn soli. Ich hab e fiir den Bauer, zumahl fiir den krainischen, alle Achtung |:bin ohnehin auch selber einer: aber mit der Literatur, glaube ich, soli man ihn auslassen, selbst mit der poetischen. Fiir ihn ist keine andere Poesie, als die er selber macht; diese ist zwar, wenn sie gut ist, wie die serbische, auch fiir den Gebildeten kostlich, die Poesie des Gebildeten aber bleibt dem Land- mann fremd — bis auf seltene Ausnahmen: Indessen scheint mir doch auch die unmittelbare Nachahmung der Volkspoesie nicht rathlich; diese ist ein umvillkiirliches Naturprodukt, etwas o h ne Bewu8tseyn Produciertes; und sobald sie mit BewuBt- seyn und Absicht reproduciert werden soli, kommt nicht leicht etwas anders als Affectation heraus. Aber es ist hier nicht der Ort diese etwas schroff ausgesprochenen Gedanken zu ent- wickeln u. zu rechtfertigen; ich envahne dieses nur, theils \veil Sie die Nachahmung de r Serben anem pfohlen haben , und zwar ^ vorzugsweise und unbedingt — theils um Ilinen zu zeigen, von welchem Standpuncte ich die Gedichte der Zhbeliza betrachte. So ist z. B. das obenvahnte Slovo allerdings von einem serbi- schen Liede unendlich verschieden; aber der Ton der kunst- reichen ottava rima scheint mir in demselben nicht iibel ge- troffen. Dem Landmann \vird dieses Gedicht allerdings nicht verstandlich seyn, und braucht es auch nicht zu seyn — eben so ivenig als Gothe’s Zueignungs-Oktaven dem deutschen Bauer |:mit denen ich es sonst natiirlich [diefi] keineswegs vergleichen will:j. Der povodni mosli S. 40 hat allerdings nicht die Form der Marko-Sagen; aber wenn Sie ihm [keinen] gar keinen Ge- - schmack abgevvinnen konnten, so lasen Sie ihn in iibler Latine. Und so ist noch hin und wieder im Biichlein etwas, das sich hbren liiBt. Ist die Dolenska S. 52 nicht artig? Das Lied S. 45, Shnjize iiberschrieben, ist eben nicht unpoetischer, als manche Lieder von Voli iiber ahnliche Gegenstiinde. Aber alles, was 7 98 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. die Zhbeliza bringi, mag ich freylich nicht billigen — am we- nigsten die Supanischen durchaus unpoetischen Extravaganzen 4. m Laibach, 23. Juny 18(?1). Verebrter Freund, Schon an zwey Postwagen - Aufgab - Tagen bin icb blol.i durch Mangel an Zeit zum Einpacken verhindert worden, die Schaffafikiana abzusenden. Heute war ich mit dem Paquet sehon auf dem Postwagen-Amt, aber es war schon zu spat. Die Sachen warten also gepackt den nachsten Aufgabtag, d. i. Montag (27. ds.) — u. ich kann mir nun gar nicht denken, was rnich an deren endlicher Absendung verhindern kbnnte. Das Paquet ist grob geworden |:ich sende es franco:|; es enthalt 1. ) tiir Schaffarik 22 Bande und Biindchen Slovenica; dann mein eigenes Geschreibe tiir ihn (26 Bogen, nebst 1 Bog. Vorbemerkungen und 4 Bogen Beylagen — nahmlich eine Bio- graphie Yodnik’s aus dem „Illyrischen Blatt“, Ihre Anzeige seiner Pefme sa pokufh. aus der Wien. Lit. Zeitg, und ein voll- stiindiges Verzeichnifi der Zois’schen Carniolana aus dem Zois’- schen Original-Catalog in Abschrift.) 2. ) fur Sie: 1.) Zhbeliza 2tes Bdchen (das Exempl. auf besserm Papier) 2.) statt einer Abschrift der Sovich’schen Vorrede [Vorrede] sende ich Ihnen (gegen meine Pfiicht) [sende ich Ihnen] aus der Zois’schen Sammlung [dem] den diinnen ki. Fol,- Band, welcher Sovich’s und Fortis' Correspondenz &c und Sovich’s Vorrede von seiner eigenen Hand geschrieben enthalt |:die also sicher noch genauer ist, als die Abschrift derselben vor der Smotriskischen Gramm. selbst:|. Ich hiitte Ihnen zwar eine Ab¬ schrift davon besorgt, aber erstens dachte ich Ihnen die Sache sogleich zu schicken, und zur Abschrift hiitte es doch einige Zeit gebraucht; zweytens habe ich nicht leicht jemanden, der so etwas mit der gehorigen Genauigkeit abschreiben kbnnte, zumahl die slawischen Buchstaben u. Worter; drittens endlich finden Sie vielleicht auch in der Correspondenz des Sovich &c. etwas, dafi Sie interresieren konnte. Gleich nach Erhaltung dieses Bandes wollen Sie mir den Empfang desselben *) (aus der Laibacher Lycealbibl.) auf einem besondern Bliittchen be- stattigen, und sobald Sie den nbthigen Gebrauch davon werden gemacht haben, mir denselben auf einem ganz sichern Wege (ich wiifite keinen sichern, als den Postwagen) zuriicksenden *) Mit Angabe der Zahl der BI at ter. Čopova opazka ob robu. A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 99 — gut vermacht, versteht sich, damit er nicht durch Nasse oder sonst Schaden leide — denn ich kame dadurch in die unangenehmste Verlegeiiheit. 3.) fiir Sclialbacher 6 Bande Remittenden, nahmlich Zielihski, Histoire de Pologne, 2 vol. Girault Duvivier, Encyclopedie de F Antiqu. 4 vol., die man mir unverlangt zugeschickt. -Ich sende nun dieselben unaufgescbnitten &c. zuriick — Scbalbacher ist davon schon avisiert; haben Sie also nur die Giite, diese Biicber von seinen Leuten bey Ibnen abbohlen zu lassen. Icb wurde sehr wiinscben, dali Sie Zeit und Geduld hatten, mein Gescbreibe etwas durcbzuseben; auf jeden Fali aber bitte icb Sie, das was icb liber [Pav] Vodnik, Ravnikar &c sage, zu lesen, und den Artikel iiber Zois und iiber Sie selbst ein Biscben auszufiillen. Hatte icb Zeit, so wiirde 5. i Laibach, am Ostersonntag Nacbmitt. 1833. Verebrter Freund, Da Sie auf mein Sehreiben vom 3. v. M. und auf die Ihnen durcb Dr. Ullepitscb und Custos Freyer gesendeten Blatter niclits erwiedern, so fange ich an, zu vermuthen, dali Sie wegen der Uibersetzung des Celakowsky’schen Artikels und meiner Zusatze zu demselben auf mich bose sind — Was wird erst werden, wenn Sie einmabl mein Nuovo Discacciamento di lettere inutilmente aggiunte erhalten! In ungefahr 8 Tagen diirfte es vollstandig gedruckt seyn, und da werde icb es Ibnen durcb Dr. Fluck, der als Fiscal-Adjunct nacb Linz gebt, ubersenden konnen. Ich fand sogar (iver solite es denken!) Censur-An- stande. Die Farji, die sich in ihrem Artikel (Illyr.-Bl. Nr. 10) auberten) HTi-e „gute Sacbe, die nicbts fiircbte, als nicht gekannt zu werdeu, miisse durch den Kampf nur gewinnen“, haben indessen (echt pfaffiscb) den Censor (Gub. R. Vef. —) bearbeitet, keinen Artikel gegen die Metelzhiza [passieren] zu ad- mittieren, sie haben zu dem Zvvecke eine Deputation (den jungen Canonicus Praprotnik &c) an ibn abgesendet, &c. und hatte der Censoi nicht befiircbtet, daJB aucb ich meine Schritte thun und ibn nocb dazu lacberlicb machen wurde, so ware ich wirklich abgewiesen worden; so aber begniigte man sich, mich zu ersucken, einige Ausdrucke zu mabigen, was ich aucb getban — dagegen andere verstarkt — denn es ist nicht leicht, sich zu maBigen, wenn man mit so suffis anten, an Widersprucb durcbaus nicht gewobnten Leuten zu thun bat. Icb wollte wetten, 7* 100 A. Žigon : Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. dah Si e mir dieses Discacciamento bey weitem nicht so iibel nehmen werden, als Metelko, Burger u. die wenigen Jansenisten, die ikre Anhanger sind, obwolil ich zuniichst Ikre Grundsiitze bestreite 6. c Laiback, 2. May 1833. Verehrter Freund, Hier erbalten Sie mein Discacciamento, mit dem Sie wokl unzufrieden seyn, aber mir gewik nicht auf d i e Art ziirnen werden, wie meine ki e s ig en Gegner, die die Sacke nngefakr so nekmen, als hatte ich sie offentlich Betriiger, Liigner, Lumpen &c. gesckolten. Ich aber sehe nicht ein, wie die Sacke anders besprochen werden konnte; und besprochen werden muk te sie einmabl — Man betrachtet meine Sckrift als einen Angriff auf die Geistlichkeit &c. &c. d. h. Metelko u. seine Anhanger mockten sie gern so darstellen; indessen habe ich doch bey weitem den groBten Tlieil der Geistlichkeit fiir mick. Anfangs schien man kaum zu erwarten, dali ich endigen wiirde, um mir zu ant- worten; nun aber scheint man sick doch etwas zu besinnen. Metelko selbst getraut sich kaum, etwas Gesclieidtes zu erwiedern; er suclit den Domdechant Jerin, der eigentlich seine Lettern in die Sehulen eintiikrte, dazu zu bereden, [da] der einige Gewandtkeit im groben u. bissigen Styl kaben soli; aber aucli Jerin scheint nicht recht zu wissen, was zu thunware; er fragte unter andern den Potozhnik um Bath, der ihm aber wenig Trostliches sagte, und sogar andeutete, es ware fiir ihn am kliigsten, die Materialien, die er von Metelko erhalten (denn er selbst versteht von der Sache kaum etwas), zuriickzugeben; Metelko moge sich damit an den Dr. Homann (der schlechte causas zu iibernehmen pflegt) wenden. Von diesen Leuten habe ich iiberhaupt kaum etwas zu besorgen, als hochstens Grobheiten. Mit Ihn en ist es freylich ein Anderes — in Gottes Nahmen. — Dixi et anim. salvavi. Ich muk schlieken, sonst versaume ich die Post — ergeb. M. Zh. Lesen Sie doch den Metelko’schen Artikel, den ich Ihnen hier wiederhoklt sende, [zuv] vor meiner Widerlegung. Ich habe Ursache, Sie zu bitten, Ihren niiehsten Brief an mich [zu] recipissiercn zu lassen. A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 101 D en 3. May — Icli habe gestern richtig den Postwagen versaumt. Hetite erfahre ich, dal! Apotheker Wagner nacli Wien gelit; und er ist so gefallig, mcin Paquet u. gegemvartiges Schreiben mitzunehmen. Uen Einschlufi bitte ich den Sclialbachers zu iibergeben, und das im Paquet fiir dieselben Beyliegende von ihnen abhohlen zu lassen. Vor einigen Tagen habe icb interessante russ. u. poln. Novitaten erhalten; unter den erstern Koppen’s Cofipame, Mehreres von Puschkin, Scliukowskij, Gretsch’s Uczebnaja kniga, &c., &c. Wenn Sie auf mein Geschreibe [Disecaciam.] etivas entgegnen wollen, so wiire dazu das Illyr. Blatt das ziveckmiifiigste; und einen Artikel von Ihnen wird man natiirlich immer gern in dasselbe auf n el im en, wahrend die Extrabeylage (Discacciam.) uns iiber 20 fl. kostet, ein etwas theuerer Spah, den icb allein nicbt hatte bestreiten mbgen. Auf jeden Fali abcr envarte ich, dal! Sie, Sie mogen mich sonst waschen wie Sie wollen, nicht mit blofien Allgemein- heiten: dati ich keinen Sinn fur wahre Buchstabensckrift habe &c. &c. kommen werden. Ich schliehe in Hast Ihr ergeb. Freund u. Verehr. M. Zliop. Na zunanji strani lista stoji prelomljen pečat s Čopovega imena začetnicama v nemški frakturi: 3Jt. — in pa s Čopovo roko napisan naslov: Sr. des Herrn Hofbibliothek- Oustos v. Kopitar (P. T.) Wohlgeboren 7. j Laibach, 12. May 1833. Ich weit! nicht, ob ich Sie noch Freund nennen darf! Wenn Sie in mir schon einen „Feind“ salien, bevor Sie das Discacciamcnto gelescn hatten, vvofiir werden Sie mich wohl nun ansehen, nachdem Sie dasselbe gelesen haben werden? — Denn ich ersehe aus Ihrem Schreiben vom 8. ds., dat! Sie die Sache gerade so nehmen, wie meine hiesigen Gegner, bey denen dieti aus ihrer Unbekanntschaft mit literarischen Fehden, und aus ihrer sonstigen Beschranktheit leicht erkliirbar ist — 102 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. bey Ihnen hingegen mufi mam es wohl nur dem beleidigten Stolze zuschreiben — (ich wiiBte nicht, warum auch i c h mit Ihnen nicht aufrichtig reden solite). Dadurch, dah Sie durch eine Reihe von Jaliren beynahe der einzige Mann von Talent und Gelehrsamkeit waren (bis auf den, soviel ich weit>, gar nicbt berrsiichtigen Dobrowsky), der in slawistischen Sacben das Wort fiihrte, haben Sie sicb an eine gewisse Dictatur in diesein Fache angewohnt, so dati Ihnen nnn jeder als Feind und Rebell erseheint, der es wagt eine eigene Meinung zu haben. Daber selien Sie in Schaffarik, Falacky, Celakowsky, Kucharski nnd wahrscheinlich auch Wostokovv nichts als Feinde; Ihr Freund ist nur der sich Ihnen unbedingt unterwerfende Wuk Stefanov. Soviel fiir dielimalil statt der gewohnlichen Anrede, die Sie wahrscheinlich eben so unpassend gefunden haben wiirden, als das hier Gesagte. Die von Ihnen zugestutzte Zhbeliza ist noch nicht hier angekommen; ich weifi also von Ihrem Gutachten nur soviel, als Sie mir davon in Ihrem Briefe mittheilen, und dieti ist genug, um mich in Erstaunen zu setzen. „Ich babe Euch hiedurch alle anderweitige Note und Tadel ersparen vrollen, ohne dafiir Dank &c. zu erwarten, oder auch nur anzusprechen“! Also dank en soli ich Ihnen dafiir, daB Sie mich auf diese Art compromittieren, und mich als einen, den Katholicismus und die Sittlichkeit nicht beachtenden Menschen erscheinen lassen? Ich rud elite doch wissen, welche „anderweitige Note & Tadel" ich mir zuziehen kiinnte! Wird nicht jeder verniinftige und unbe- fangene Mensch die Jansenisten auslachen, wenn sie ander- warts Beschiverde iiber Sachen fiihren sollten, die sie (und S i e) so verdammlich finden, die man aber gewiB in Rom und in Lissabon unter der Censur Dom Miguels ohne den geringsten Anstand drucken lassen konnte. „Der Kaiser u. der Abt [soli] kann und soli von einem Katholiken nicht lutherisch behandelt werden“! Ich lobe Ihren heiligen Eifer, kann aber nicht einsehen, worin eigentlich das Lutherische dieser Behandlung liegt. Sie unterscheidet sich nicht wesentlich von der des altfranzosischen Fabliau „Le mcunier-eveque“ (mir nur in Imberfs Choix de Fab- liaux vorliegend, dem flcitiigen Val. Schmidt [unb] ganz unbekannt), und noch weniger von der der altenglischen (v o r - lutherischen) Ballade „King John and the abbot of Canterbury“ (in Percy’s „Reliques of ancient english poetry“), die Burger eigentlich vor Augen hatte und beynahe wortlieh ubersetzte, kaum etwas anders hinzuthuend, als den Spah von der Wohlbeleibtheit des Abtes und seiner guten Tafel (selbst dieti ist nur eine ganz ziveckmaiiige Veranderung der 2. u. 3. Strophe der engl. Ballade) welcker Spati selbst in unserm echtkatholischen Krain um so vveniger auffallen kann, da wir alle Tage boren: „Je debel A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 103 kakor en (sic) fajmofhter 11 ; ima trebuh kakor en profht, kakor prelat v’ Ormontu (Admont) &c. (Die englische Ballade bestatigt audi meiue Ansicht vom S in n dieser Diehtung: „Tbat a fool he may learn a wise man wit.“ Uibrigens ist es ein deutlicher Beweis, wie wenig Sie gewobnt sind, die Meinungen anderer Leute anzuhoren, dab Sie es so anmassend finden, dab icb es wage, Ibnen in diesem Falle die meinige vorzulegen. Unter, wirklichen Freunden, deren Sie freylich wenige zahlen diirften, ist so etwas ganz gevvohnlich, obne dab debivegen einer den an- dern einen „Professor“ scbelten mochte.) Was die Uibersetzung von Stanig betrifft, so unterscbeidet sie sich von der Tufhek- schen nur dadurch, dab sie etwas scblechter ist (und hochstens dadurch, dab sie statt „far“ gofpod braucht); iibrigens aber weicht sie vom Original eben so wenig ab, wie die letztere. Der gute Stanig nahmlich, obwokl ein italienischer Abbate, war bey weitem nicht pfiffig genug, um das Lutkertkum in dieser Ballade zn riechen; dazu gehort die Nase eines eigentlichen In- quisitors. Nun, den Ruf eines solchen wird Ihnen nahment- licb das lose Ma ni. iL?.s,Br.&Qiern zu verschaffen wissen. Weil wir „in einer kleinen Stadt“ leben, so miissen wir behandelt werden, wie kleine Kinder, nicht wakr? Und dann ist bekanntlich Stadt uud Land so unmenseblich moralisch! Denn es ist pure Verlaumdung, wenn man allgemein sagt, man bore nicht leicht irgendvvo soviel Saugloekenlauten, wie in Lai- bach, und dab die Krainer iiberhaupt dazu eine besondere Lust haben. Und dann unsere Volkslieder, wie erbaulich sind die ! Z. B. die in Čelakowsky’s Sammlung III, S. 216 gedruckten: Kak [im fe [mejal, . . . oder: Moje ljubze je [tara navada, . . . oder S. 214: Je bela ko mak . . - 1 ) Bey einein Volke, das so Erbauliches singt, „kann man“ freylich „den Ausdruck nicht zart genug halten“ ! Fiir ein sol- ches Volk mub freylich, so wie ein eigener, orthodoxerer Katho- licismus, so auch eine eigene, strengere Moral existieren, und nicht eine solche, wie tur die iibrige Welt. Und die Prager Censur, durch die ohigen Stiicke erbaut, wurde die Prefhern- schen Zoten gewib eben so verdammungswurdig gefunden haben, wie Sie! Das Ende von „Stermi grad“ gefallt Ihnen nicht ganz, weil Sie die „Erbschleicher“ nicht leiden mogen ; iibrigens aber sind ja die „Ligorianer“ sehr katholische Leute — (obwohl kaum so, dab sie den „Abt u. d. Kaiser 11 nicht vertragen konn- ten.) — Doch, genug des Scherzes. i) V izvirniku stoji tu po cela kitica, a jaz sem navedel od vsake samo prvi verz; ne zdi se mi, da bi jih v ponatisnil cele: Čop jih tudi ni namenil javnosti. Kdor jih želi, dobi jih v čelakovvskega zbirki na citiranih straneh. Opomba priobč. 104 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. Sie selbst waren sonst gegen die Zhbeliza naehsichtiger (daB Sie gegen Schriften in andern Sprachen aucb waren, verstebt sieh von selbst; sonst hatten Sie befiirchtet, sich lii- cherlich zu machen) —■ Sie lieBen Biirger’s Leonore, die Uiber setzung der serbischen Lieder, Zweydeutigkeiten wie die fol- gende passieren: Sdaj od nedelje — Do druge fbeftkrat fe ferze jim vname, j— In fhega [je] 1 ), kdor pride pred, pred melje. Woher nun auf einmahl diese Strenge? Sie bat offenbar denselben edlen -[Grand, wie die meiner hiesigen Gegner, nahmlich: Arger dariiber, daB die Zbbeliza von Ihren Prager „Feinden“ gelobt wurde, die fiir die Heilsamkeit Ihrer ABC- Beform eben so wenig Sinn baben, als icb. Zugleicb war dieB die scbonste Gelegenheit, sicli an mir dafiir, daB ich an dieser Heilsamkeit zu zweifeln gevvagt, zu racken, und dcn Philosonhen Pavfhek & c. liber micb triumpbieren zu lassen. DieB wird nun gewiB aucb sehr beilsame Folgen baben. Diese Leute, die tbeils aus janseni- 2 ) Fanatismus und eigener Bescbranktbeit, theils aus jeginii&cber Selbstsuoht das Volk in fortvvahrender Minorennitiit zu erbalten suchen, werden nun um so stolzer ibr Haupt er- beben, wenn sie seben werden, daB selbst bober gebildete Manner 8 . h Laibacb, 17. Juny 1833. Verehrter Freund, Icb behalte einstvveilen nocb meine gevvohnlicbe Anrede an Sie bey, obvvobl Sie dieselbe (nacb dem zu urtbeilen, was Sie mir am 8. v. M. gescbrieben baben) nicbt sebr passend finden diirften. Wenn Sie in mir schon einen „Feind“ saben, bevor Sie das Discacciamento gelesen batten, wie bose vverden Sie nun auf mich seyn, nachdem Sie es gelesen haben! Hier iibersende icb Ihnen die Fortsetzung des ABC-Krieges, die ebenfalls nicbt ge- eignet seyn diirfte, Sie gegen micb freundlich zu stimmen, ob¬ vvobl man meinen Artikel bier gut findet, und ihn namentlicb wegen der darin berrscbenden MaBigung lobt, die solcben Geg- nern gegeniiber nicbt ganz leicht zu beobacbten war. Aber aucb der Artikel der Letzteren diirfte Ihnen nicbt vi el Freude ma¬ chen, da Sie mit einer solcben Vertheidigung Ibrer Sacbe schwerlich zufrieden seyn werden. Und doch haben die Haupt- stiitzen des neuen Alphabetes daran gearbeitet: Metelko, Spi- ritual Burger, Domdechant Jerin, der Pfarrer von Neumarktl p Prešernov „je“ Je ostal Čopu v peresu. 2 ) -„stischem“ je čopu pri delitvi besede ostalo v peresu. Opombi priobe, A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 105 Salokar, fiir dessen Arbeit man nun diese „Erwiederung“ aus- geben mochte, da man docb begriffen hat, dal! sie scblecht ist, &c. Jerin, der von der Sache am wenigsten verstebt, hat zu- nachst die scblecbten Witze &c. daran angebrackt; die eigent- licben Materialien aber wurden von Met. selbst und von Burger geliefert. Wir baben auch von die sem Artikel (wie von den meinigen) nacb gehorig eingehohlter Erlaubniti eine Anzalil Exemplare fiir Freunde, Studierende &c. besonders abdrucken lassen, da durch die Verbreitung desselben nichts zu risquiren war. Meine Gegner erwarten nun bald Ilire Apologie der Me- telzbiza zu boren. Ein Wind hat mir bereits ein gevvisses „mea defendam“ zugetragen. Solite es \virklich von Ihnen ge- kommen seyn, so baben Sie ge\viB das „mea“ doppelt unter- strichen, oder gar ein „non vestra“ binzugesetzt. Denn daB Sie alle Dummheiten d i e s e r Leute vertheidigen wiirden, dazu sind Sie zu klug — vielleicbt aber aucli zu vornehm, um liberhaupt von unsern „Zankereyen“ Notiz zu nebmen. Die 4 te Zhbeliza ist Hm. Kafteliz noch nicbt zuriickge- kommen, doch babe ich Gelegenheit gehabt, Ibre Randglossen zu lesen, die wirklicb merkwiirdig sind, so wie die darauf beziiglicben Stellen in Ihrem letzten Briefe. Sie baben uns durcb Ihr Gutachten „alle andenveitige Note & Tadel ersparen wollen, ohne dafiir Dank &c. zu erwarten“ &c. Also danken soli icb Ibnen dafiir, daB Sie mich auf diese Art compromittieren, micb als einen, den Katkolicismus und die Sittlichkeit nicbt beacbten- den Menscben erscbeinen lassen! Icb mocbte doch wissen, welche „anderweitige Note & Tadel“ ich mir hatte zuzieben konnen ! Wird nicbt jeder verniinftige und unbefangene Mensch die Jansenisten auslachen, wenn sie [anderswo] Bescbwerde iiber Sacben fiihren sollten, die sie (und Sie) so verdammlich finden, die man aber sonst in der ganzen Welt ohne den mindesten Anstand drucken lassen konnte? „Der Kais. u. d. Abt kann u. soli von einem Katholiken nicht lutherisch bebandelt werden!“ Ich lobe Ibren heiligen Eifer, kann aber nicbt ein- seben, worin eigentlicb das Lutherische dieser Behandlung liegt, da sie sicb von der des altfranzosischen Fabliau „Le meu- nier-evžque“ und nahmentlich von der der altenglischen Ballade „King John and tbe abbot of Canterbury (in Percy’s Rel. of anc. engl. poetry“), die Biirger beynabe ivortlicb iibersetzte, nicbt wesentlich unterscheidet. Meinen Sie damit etwa den SpaB von der Wohlbeleibheit des Abtes u. seiner guten Tatel (der eng- liscbe Abt ist scklimmer)? Hort man nicbt in unserm echtkatbolischen Lande alle Tage: „ Je debel kakor fajmofbter 11 ; „ima trebuh kakor en proflit, kakor prelat v’ Ormontu* 1 (Ad¬ mont) — „gotpod bodi, de bofb mete jedel in vino pil“ &c. Es 106 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. ist iibrigens merkwiirdig, dal,) selbst der italiiinishe Abbate Stanig nicht pfiffig genug war, um das Lutherthum in diescr Ballade zu riecheu (denn seine Uibersetzug ist eben so getreu, wie die vom Dr. Tufhek, ausgenommen etwa, daB ersterer „Ptaffiein“ durch gofpod, letzterer aber durch far, farzhik iiber- setzt); S i e [hab] aber liaben die Nase eines eigentlichen Inquisitors. „Sed stultum est verti a catliolico verbotenus, imo scandalosius (ich mochte wissen wo?) h a er e tiči scbadenfrolies Lied. Ean- dem rem aliter tractet catholicus, aliter haereticus oportet 11 &c. Schade, dah diese Sprache in Oesterreich seit 1781 niclit ge- vrohnlich ist! Ich scbliel.ie tur heute, um den Postwagen nicht zu ver- saumen. Um dem Paquet die gehorige Grobe zu geben, lege ich Burger’s Evstahi bey, damit Sie sehen, wie [es] der Druck desselben „das asthetische Gefiihl“ befriedigt — und auch sonst noch manches Merkwiirdige. Auch 1 Ex. von Stanig’s „Kais. u. Abt“ sende ich Ihnen, damit Sie sich von dem oben Gesagten selbst iiberzeugen. Uiber Ihre Censur-Bemerkungen nachstens ein Weiteres, wenn cs mir nicht an Zeit u. Stimmung fclilen wird. Einstweilen sage ich Ihnen soviel, dali ich nicht wohl dulden kann, vor der Landesstelle in dem Lichte zu bleiben, in \velches Sie mich ge- stellt liaben. Es gibt Mittel Uibrigens wiirde es mich auf jeden Fali freuen, von Ihnen etwas liber [ihre] meine ABC-Schreiberey zu horen, wie immer es auch lauten moge. Ihr ergebenster M. Z h op. Vom ersten Heft der Zhbeliza erscheint nachstens eine neue Auflage. Wie werden Sie die armen Krainer wegen ihres schlechten Geschmackes bedauern! Den 20. Juny 1833. Da ich den neulichen Postwagen versaumt babe, so schreibe ich heute weiter:-Visiten! also ein anderes Mahi. Fiir heute nur soviel. Die Zhbeliza wird so wie sie ist, noch einmahl so vorgelegt werden, mit der Bitte, man mochte strei- chen, was man nicht passierlich findet. Wir wollen sehen, wie weit Sie Ihre Illiberalitiit treibcn werden! Zugleich wird man sich rechtfertigen und Sie hoffentlich ein Bischen 1 a c h e r - 1 i c h machen, wenn nichts anders — . A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 107 C. Dvoje odlomkov iz drugih spisov Čopovih. 1.) Kos recenzije Čelakowskega v nemškem Čopovem pre¬ vodu in rokopisu, in sicer prva polovica, dostavka: „Icii mbchte aber niclit rathen, dal.i eine ahnliche Neuerung von irgend einem trockenen Grammatiker begonnen vverden solite; sondern, soli sie je Statt tinden, so mache den Anfang ein denkender und beliebter Schriftsteller — irgend ein Prefhern. 11 Zanimiv je ta fragment, ker nam dokaže dejstvo, da je Čop svoj prevod češkega spisa Čelakowskega poslal piscu iz¬ virnika na Češko, in da mu ga je ta s svojim peresom pregle¬ dal in deloma popravil in mestoma izpopolnil. Nahaja se namreč dosti besed v Čopovem, rokopisu prečrtanih in z boljšimi nado¬ meščenih, a nahaja se tudi dosti mest, katera je Čop bil prazna prepustil Celakoivskemu, da jih sam prevede in mu v puščene praznine vpiše dotično nemško besedilo. Zamenjal je Čela- kowsky Čopov izraz „zu suchen“ z besedo „mick umzusehen 11 v stavku: „. . . fing ich alsbald an, Biicher und Schriften unserer lieben in Krain, Kavnten und Steyermark wqlmenden Slaven zu suchen“. V naslednjem stavku je pustil čop dve praznini, v kateri je češki pisec vpisal besede „eine solche Verunstaltung u. Ausartung 11 in „Skribler“, podčrtal be¬ sedo „entvolksthumliekten“ in zamenjal „mehr“ z „besser“: und ich wurde bald iiberzeugt, zumahl als ich einige aus dem Munde des gemeinen Volkes entnommene Lieder erhielt, dah eine solche Verunstaltung u. Ausartung der Sprache keines- wegs von der Nation selbst lierkomme, sondern dafi sie nur das Werk einiger unberufenen entvolksthiimlichten Skribler sey, in deren Handen statt der Feder und des Sprengwedels, viel besser die Mistgabel und Ilaue passen wiirdeu“. S Čela- kowskega peresom so pisani tudi naslednji popravki, ki sem jih podčrtal, da jih oznamenim: „. . . und wir wiirden wunschen von beiden mehr von ahnliclien, Talent und Geistesbildung zeigenden Gesiingen zu lesen 11 ; tako čop, a Čelakowsky je oklenil in pre¬ črtal besede „Talent und Geistesbildung zeigenden 11 in premenil stavek tako-le: „. . . und wir wiirden vviinschen von beiden mehr anhliche Gesange zu lesen, die ein en zarten u. edlen Sinn beurkundcn". Čelakowskega besede so tudi pridevek „treffliohe“ vstavku: »Nun aber ein Wort vom H. Pre¬ fhern, dessen treffliche Arbeiten . . in pa podčrtani tekst v naslednjem: „. . . . und er enveckt desto sclibnere Hoffnungen fiir die Zukunft, da aus allem zu ersehen ist, dah e s ih m Ernst ist um dieVermehrung liter. Schiitzeu. um die Ausbildung s e i n e s G e i s t e s. Er versuclite seine K raft in Gedichten verschiedener Gattung, in lyrischen, elegi- schen, satyrischen,“ . . . i. t. d. Drugih popravkov ne bom na- 108 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. vajal, saj je povsod popravljena, izmenjena ali pripisana le po ena posamna beseda; le en citat naj še podam. Čelakowsky govori o črkopisu in o reformah njegovih na Slovenskem in doma na češkem. In o teli zadnjih poizkusih in njihovih povzro¬ čiteljih pravi: „. . . . Zum Gliicke finden ihre scharfsinnigen Erfindungen keine Na c h a h mu n g 1 ) und sie mogen sich nicht daruber wundern, daB sich auch bei Andern so vici Kopfe so viel Sinne finden, die sie selbst oft mit ihrem eigenen Kopfe nicht eins werden konnen“. Ob kraju tega besedila potegnil je Celakowsky črto, pripisal: vide, a pod tekstom je na dolenjem robu te strani pristavil to-le opazko : „Eine kleine Anspielung auf einen soleh en Herrn bei un s, der ebenfalls mehrmal andere u. wie- der andere Orthographien u. Schriftziige proponierte, obwohl selbe ganz unbeachtet blieben. 11 V oklepajih je pridejal s črnilom Cop za temi besedami v latinici „(Intellige IIankara)“. To mesto bo najbrže ono,^vsled katerega imenuje Prešeren v svojem pismu (22. VIII. 1836 Celakovvskemu pisanem) Hanko „Letternschmied“ : „Was macht der Letternschmied Hanka?“; tako nam je ta pri- pisek Oelakowskega nekak komentar, od kod da ve Preš. o Hankovem kovanju črk. 2.) Ap h or is m en iiber „EinWort etc.“ Prve opazke Čopove so to o znanem pamfletu Kopitarjevem, ki si jih je Čop pač o prvem čitanju tistega pisma v „Illyr Bl.“ zapisal; prvi načrt je to Čopovemu odgovoru na Kopitarjevo zasmehovanje, kateri je izšel v „Illyr. Bl.“ 1833. Nr. 30. (27. VII.) v posebni prilogi naslovljen: „Slowenischer ABC Krieg Nr. 3.“ — Rokopis je Čopov, dasi zelo nagel. Glasi se ta načrt: Aphorismen liber „Ein Wort etc. Ad „Freund etc“. Statt „gegen unser ABC“ soli heifien: gegen unser ABD oder ABB); oder hat Herr K. noch ein neues Alphabet in petto, um seine „Schreibung“ auf eine dritte „Weise“ auszufuhren ? [Ad Vor ali e m e to. Herr K. diirfte manche Geheimnisse und Ab- sidaten (erflnden) leioht finden, wenn er den Sinn einzelner Zeichen so gut vereteht wie den des H womit sich Pan Mačiek friiher untersehrieb.] Ad Vor allem etc. Herr K. scheint eine besondere Lust zu haben die geheime Bedeutung einzelner Zeichen zu entdecken. Dieflmahl ist ihm aber seine Arbeit scldecht gelungen. Non omnia pofsumus omnes. Es ist sonderbar, dafl er das l I nicht fiir ein russisches Zeichen angesehen, und den Pan Maciek fiir ‘) Vpisal je to besedo v izpuščeno praznino Celakowsky, zato sem jo podčrtal. • Opomba priobč. A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 109 einen Russen-Freund [eriart] erklart hat. Dann hatte er ni elit notkig gehabt, dem H er rn M. unnotliige Auslagen anzurathen. Ad § 1. Das dem etc. Wenn Hr. K. die Ironie des Herrn Čelakowsliy versteken \vollte, so wiirde er sich iiber dessen „beklagten UberfluB an Grammatiken“ nicbt argern, nocb fragen: seit wann deutseb geschriebene Grammatiken etc. Ad § 2. DaB wir. Hr. K. glaubt, „daB wir die Kroaten und Illyrier aucb zu uns, oder uns zu ihnen rechnen kbnnen, um so an 6 Millionen stark, den Massen-Anbethern auch re- spektabel zu erscheinen, und docb bebarrt er fest auf der Noth- wendigkeit eines eigenen Zeicbens fiir den Halbvokal 11 , der unter diesen 6 Millionen kaum von einer halben Million gesprochen wird; und doch nehmen das Metelko’sche ABC nicht einmabl die Steyrer und Kiirnthner an; und doch verstehen [wird] wir die Kroaten oder Illyrier nicht, wenn sie reden. Gehort das zur Logik? Ad § 3. .Wir fragen. Gebort nicht zur Sache. Ad § 4 und 5. Kaiser Claudius, — Auch dah etc. gebort nicht zum ABC. Ad § 6. Des guten. [Soliten] Eben weil der Jiinger nicbt iiber den Meister ist, sollen auch wir das Werk unserer Vor- fahren nicht leichtsinnig und ohne Kotli bessern wollen. Ad § 7. Miissen. Wenn man auch zugibt, daB die be- stelienden Alphabete [nicht] kein Heiligthum sind, woran man nichts andern diirfte, so [lauft] braucht man daran doch keine unnothigen Anderungen vorzunekmen. Ad § 8. Hr. l l. Seit wann gebort die Erfindung neuer Buchstaben zur Beschaftigung mit Grammatik! Hr. K. scheint auf die Logik vergessen zu haben. Nicht die Erfindung neuer Buch¬ staben, sondern die [Uberzengung] Uberredung der Millionen Men- schen zur Annalune und zum Nicht-Tadeln derselben, ist schwer. Ad § 9. Unb egriflich. Das wird aus Radie gesagt; oder wird dadurch das Imbrattar lo Alphabeto gerechtfertigt ? § 10. Uber etc. H. K. erkennt den vom 'L beleuekteten 5 ten Grundsatz als den seinigen, und doch bekauptet er nur einen zu haben. § 11. Wir freuen. Wird ein mit den Metelko’schen Carymary zusammengesetztes Feuerwerk symmetrisch-schoner seyn? Und wenn auch!! § 12. Ein and er er. Asserta sunt probanda, was hier nicht geschieht. § 13. Herr l I nennt. Der Grundsatz: Schreibe, wie du sprichst, ist weder vom Hr. M. noch vom H. D. [im umimsehrankten Sinne] recht ausgefiihrt, [und nur in diesem Sinne] weil keiner gerade die zu bezeichnenden Laute bezeichnete, und weil von ganz verschiedenen Ausfiihrungen doch [beyde] wohl beyde nicht recht 110 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. seyn konnen. Oder soli man gar diesen Grundsatz so verstehen, daB jedes Individuum nach seiner Aussprache schreiben soli? Die Behauptung, daB man nach der Methode der Herrn K. und M. in 8 Tagen ordentlich lesen lernt, ist ein Traum, und zeigt sieb in der Erfahrung [vollig] vollig grundlos. Ubrigens sebeint H. K. aucb den 6 ten Grundsatz als den seinigen zu erkenen. § 14. U m do c h. Das ist eben die Frage, wie viele Nii- ancen der Landessprache man in der Scbrift bezeicbnen soli, und H. X I [beli] zeigte weitlaufig genug, dali H. M. deren scbon zu viele bezeicbnet bat und dali durch die bisberige Schreib- weise (wenn man nocb den Oircumflex zu Hiilfe niramt) gerade genug Laute bezeicbnet werden konnen, was die Herrn K. [S] — und * noch nicbt \viederlegt haben. Herr K. sebeint iibrigens dafur zu balten, daJB ein gutes Alpbabet immer einige Zeiehen mebr baben miisse, als man deren gewobnlicb braucht, um sie „im Erforderungsfalle z. B. fur Komodie, Satyre ete K aus der [Kiistk] Riistkammer hervorhohlen und braucben zu konnen. Wird dadureb das Lesen-Lernen aucb erleicbtert? Und wie wird es dann mit dem Schreiben-Lernen steben ? (worauf man iiberbaupt keine Riicksicht zu nehmen sebeint, als ob mit dem gescbwinden Erlernen des Lesens alles abgetban ware.) Dali das Schreiben [mit] (und zwar Recbtschreiben) mit der altkrainischen Schreibiveise viel leicbter sey, als mit der Metelko’schen, bekennt jeder Un- befangene. 1 ) II. Da so ta pisma vsa Čopova, o tem priča Čopova roka in pa vsebina, kjer ne lastnoročni podpis njegov. Pisal jih je Čop vsa iz Ljubljane od 1. 1828. do 1. 1833., kot profesor ali kot bibliotekar, kar dokazujejo dati na čelu pisem. Le eno (B. 1.) je brez data in brez podpisa; vendar je tudi to docela datirano po svoji vsebini: pisano je iz Ljubljane tistega leta in tistega meseca, ko je v „Illyr. Bl.“ izšla profesorja Hein- ricba črtica: „Valentin Vodnik, eine biograpbiscbe Sluzze, als Beytrag zum^ gelebrten Osterreich. 11 Bilo pa je to 10. I. 1828., v št. 2. — čop namreč piše v tem svojem pismu: „Im hiesigen illyrischen Blatte vom 10. dieses erscbien: „Val. Vodnik . . Po tem dnevu, a še v mesecu januarju, tedaj v dneh od 10. do ‘) če dodam, da se nahaja med temi papirji še listič, s Kopitarjevo roko kaligrafično v latinici pisan (in sicer edini dokument, ki ni pisan s Čopovo roko) noseč naslednje besede: Slavo Czop (Zhop, Konu.) Labac. Slavum Kucharski Polonum amice commendat Slavus Kopitar, tedaj sem podal vse, kar je v tej zbirki. Opomba priobč. A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 111 31. jan. 1828 , 1 ) je pisal Čop to pismo — oz. ta kocept pisma — v odgovor na Kopitarjevo (nam do danes neznano, a v tem Čopovem listu omenjeno) pismo z dne 12./XII. 1827., v katerem je Kopitar pozval čopa — kakor se da to iz Čopovega pi¬ sanja posneti —, da bi pričel zbirati in pošiljati Šafariku gradivo za slovenski del nameravane splošne zgodovine o slovstvu vseb Slovanov. 2 ) Pismo B. 4. z dne 23. jun. 1831. ima desni zgornji vogel lista ravno Črez sredo številk 31 odtrgan; a vendar je jasno še spoznati spodnjo polovico enojke in spodnjo kljuko trojke: ni dvojbe, daje stalo: 1831., kakor je to že pred mano nekdo čital in določil ter pripisal s svinčnikom. Vseh devet pisem Čopovih je pisanih v originalu z nemško frakturo, kakor tudi ona dva njegova odlomka pod C. Prvo izmed teh pisem je namenjeno 'Šafariku; o tem ne priča nikak izrečeni pripisek ali naslov, pač pa vsebina, in drugič tudi pismo Čopovo z dne 21. 10 bra 1832., objavljeno že v Zborn. I. 125., pisano Šafariku; saj naše pismo pod A. 1. ni nič drugega kakor prvi koncept tistemu pismu tam. Zanimiva je ta listina, ker nam priča, daje Čop res imel posebno navado, da je pismom svojim najprej izvršil koncepte; to nam dokazuje verodostojnost in premišljenost ter obenem tedaj historično-do- kumentarno vrednost pisem tega moža. Da je naslednjih 8 pisem pisanih Kopitarju, to izpričuje za pismo B. 1. ogovor „Herr Hofbibliothekcustos 11 , o katerem je razvideti iz pisma, da je bil na Dunaju ter da je spisal gramatiko, ki najde v nji Šafafik „ein vollstiindigeres VerzeickniB und eine genauere Wiirdigung unserer iiltern Drueke“ sicer je v vsebini še dokaj drugih dokazilnih mest v tem oziru. — Ža pismo B. 2. dokazuje to nadpis v pismu na čelu nad ogovorom: „Herrn Hofbibliothekcustos v. Kopitar 11 , za B. 6. na zunanji strani stoječa adresa, za B. 3, 4, 5, 7, 8 pa — vsebina. Kakor pismo A., tako je izmed Kopitaiju pisanih pisem B. 1. le koncept pisma; ne le da ni podpisa, ampak tudi opu¬ stitev datiranja, in pred vsem oni prečrtani del pisma in njega skicirani konec dokazujejo to docela, čop je pač kesneje odposlal po tem načrtu pisano •pismo, a ta koncept je ostal v njegovih rokah. In kakor B. 1., so tudi B. 3. 4. 5. 7. koncepti, oz. zapri- četa, a sredi misli in lista pretrgana in odložena pisma, ki so potem nedokončana ostala med zavrženimi papirji Čopovimi. Lista B. 2. in B. 8. pa sta pravi pismi; in prvemu se celo vidi, ‘) Pomota je tedaj, ee stoji v „Zvonu“ 1879. na str. 227., da je to pismo iz leta 1829. 2 ) Prim. o tem v Zborn. I. 83. odstavek: Matija Cop in Pavel Jožef Safarik. Opombi priobč. 112 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. da je bilo že zganeno, že naslovljeno, ter zaprto in zapečateno s. pečatnikom, ki je imel črki: 3Jt. v nemški frakturi, t. j. pričetnici Čopovega imena; a ta pečat je prelomljen, dokaz, da je bilo pismo spet odprto. Reč si jaz po pisma vsebini tako-le mislim: Čop je 2. maja spisal gori podanega pisma prvi del v skrajni naglici, da bi ne zamudil poštnega voza. A zamudil ga je seveda vendarle, in vrnil se je, da počaka drugega pošt¬ nega voza. Toda 3. maja — t. j. naslednjega dne — izve, da odide apotekar Wagner (prim. gori obj. pismo Čopovo z dne 16. maja 1830.) na Dunaj; domenita se, da mu vzame zavoj in pismo za Kopitarja s seboj. In čop je nato odpečatil svoje včerajšnje pismo ter dodal 3. maja na ostali prazni strani ono, kar stoji tam o Wagnerju itd. Odšlo pa vendarle ni! Ali je čop zamudil tudi IVagnerja? Ali ni Wagner odšel? Ali se ni čopu zdela oblika pisma več dostojna dovolj, da bi je odposlal Kopitarju? Ostalo je v Čopovih rokah. Morda je zavoju pridejal drugo pismo. Morda pa je ostal zavoj in list tisto pot v Ljub¬ ljani do prihodnjega poštnega voza? In potem pa čop ni več mogel pridejati tega pisma, ker se seveda ni več skladala — vsled dodatka z dne 3. maja — vsebina z resničnostjo: moral je Čop poslati potem na Dunaj drug list, a ta „prvotni“ je ostal ter se nam ohranil med zavržki Čopovimi. — O pismu B. 8 pa ne vem, zakaj ga čop ni odposlal. Morda se mu ni zdelo za Kopitarja dostojno zadosti vsled dodatka z dne 20. junija 1833. Morda je prišlo vmes kako novo (nam neznano in morda neo- hranjeno) sovražno pismo Kopitarjevo, kije čopu to pismo zadržalo v njegovih rokah; zakaj pismo to je zadnje Čopovo pismo Ko¬ pitarju, in 6. VII. 1833. je že izšlo v javnost ono Čopa sramoteče pismo Kopitarjevo: „Ein Wort liber den Laibacher ABC-Streit.“ Za pravilnost moje misli, da so to zavrženi in pač po smrti njegovi najdeni papirji Čopovi, govori mi poleg fragmen¬ tarnosti teh listin in njih očividne konceptne oblike tudi še onih dvoje fragmentov pod C, kos recenzije Čelakowskega in aforizmi „iiber Ein Wort.“ Vsa gori navedena pisma so iz dobe znane intimne lite¬ rarne komunikacije Čopove s Kopitarjem, ki se je tako nedo¬ stojno razbila ob znani lastnosti sicer velikega Gorenjca, da ni mogel poleg sebe prijazno gledati nobenega resničnega samo¬ stojnega duševnega velikana, kakor mu to čop sam v pismu (12. V. 1833.) prikrito izreka, —• ter daje takoj v takem možu videl sovražnega si konkurenta v slavi. Ali je bila med Čopom in Kopitarjem že prej intimnejša dušna komunikacija, preden je Čop prišel za profesorja v Ljubljano, ne vem; prijateljstvo, zdi se, da je bilo. Gotovo pa je, da pismo pod B. 1. ni le prvo Čopovo iz Ljubljane Kopitarju na Dunaj, kakor je ono pod B. 8 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 113 zadnje, ampak to pismo pomeni pričetek nove dobe 1 ) v Čopovem dušnem življenju, dobe literarnega dela za slovenski narod, dobe, ki ji je bila inicijativa ono nam neznano Kopitarjevo pismo z dne 12. XII. 1827. — Prišel je bil namreč Čop v jeseni 1. 1827. iz Lvova v Ljubljano, ko mu je bil na njegovo lastno prošnjo z dne 20. II. 1827. podelil cesar 23. (30.) jul. 1827. profesuro na lic. gimnaziji (Levec, Zvon 1879. 101). In 12. XII. 27. po¬ zove ga že Kopitar, da bi se lotil dela za slovenski oddelek Šafarikove zgodovine o slovstvu vseh Slovanov. Daši se Čop v odgovoru svojem (januarja 1828. pod B. 1.) še brani, oživilo se mu je tu in intenzivnejše pričelo zanimanje za slovensko slovstvo in njega preteklost, lotil, se je ter postal in bil odtedaj ne le naš prvi slo vstveni zgodovinar, tudi naš prvi kritik in estetik, postaTto in še več, kar je bil pred Prešernovo ddbi Vodnikovi Zojs, a za Prešernovo Gregorčičevi —^Stritar. Razločno pa nahajamo odslej v Čopovem delu štiri dobe, ki se deloma krijejo, deloma zaporedno vrste: • I. doba: Doba Zbbelize I. V to dobo gre dvoje izmed gornjih listov: Pismo B. 2: „Laibach, 21. Jaenner 1830“., ki Čop v njem govori o^ cenzuri, ki trdi, da je Zhbeliza ča¬ sopis, kar pa čop dokazuje Kopitarji], da ni. Pismo B. 3: „Laibach, 16. May 18 30.“; Čop pošlje Ko¬ pitarju tu Zkbel. I. ter brani Prešerna in njegove pesmi pač proti enemu onih pisem Kopitarjevih, ki jih 1. 1833. Prešeren omenja Čelakowskemu v onem svojem prvem slovenskem pismu, in ki so povzročila že 1. 1832., že za Zlibel. III. določeni in iz Celovca v Ljubljano doposlani znani sonet o Apelu in čevljarčku: »Le čevlje sodi naj Kopitar.! 11 Prešernovo pismo do Čopa 13. II. 1832 (Sonitus de formulario.) II. doba: Doba zgodovine slovenskega slovstva za Šafarika. Iz te dobe imamo do danes naslednja pisma Čopova : Kopitarju: Oni odgovorbrezkrajaindneva, a iz leta, ko je izšla y „111. Bl.“ Heinrickova črtica: „Val. Vodnik“ (111. BI. Nr. 2; 10.1. 1828.) — Gori pod B. 1. ‘) O tem priča Čop sam v pismu do Šafarika 13. I. 1832 (Zbom. I. 118): „. . . fur die mitgetheilten bin ich Ihnen sehr verbundert, nalimentlich fur die Angabe des Titels u. des Inhaltes des Koppen’schen Sobranie Slov. Pam., von vvelchem ich keine nahere Kenntniss hatte; ich erinnerte mich kaum dunkel, einmahl etwas davon gehort zu haben, aber noch damals, als mich die Slavica oder wenigstens die Slovenica nicht interessierten — denn dieses Interesse haben mir eigcntlich erst Sie u. H. Kopitar so zu sagen aufgedrungen (friiher beachtete ich beynahe nur Poloniea) . . .“ Bilo je to pred 12. XII. 1827. 8 114 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. Šafariku: Laibach, 9. May 1831. (Zbora. I. 100). Kopitarju: Laibach, 23. Juny 1831. (Gori pod B. 4.) Šafariku: Laibach, 27 } Juny 1831. (Zbora. I. 104). Laibach, 10. July 1831. (Zbora. I. 109). Laibach, 7. 9 ber 1831. (Zbora. I. 113). Laibach, 13. Janner 1832. (Zbora. I. 118). Laibach, 15. 8 . ber 1832. (Zbora. I. 122). Laibach, 10. 10. ber 18 32. (Gori pod A.) Laibach, 21. 10. ber 1832. (Zbora. I. 125). S tem sem lokaliziral troje gori objavljenih pisem, ki sem jih podčrtal, da se laže ločijo. III. doba: Doba prepira o črkah. Da lokaliziram tozadevna pisma ter olajšam in deloma omogočim njih umevanje, moram podati pregled prepirnih razprav o črkah. Prepir se je pričel že prej (v Carinthiji 1831, št. 20, 25, 32, 39), ali pravzaprav že s prvo (1825.) in še bolj z drugo iz¬ dajo Metelkove slovnice (1830), in Zupan ga je le oživil in za¬ nesel v javnost (sicer pogl. o tem Jezičnika IX. leto). — Čop sam pa dolgo ni posegel javno v ta boj; da seje pa moral ž njim in njega prepirno točko pečati, naneslo je ravno njegovo delo za Safarika, delo za zgodovino slovenskega slovstva. O vsem tem priča sam v pismu do Safarika (24. jun. 1831. — Zbora. I. 106. 107) tako le „An literarischen Zankereyen um Buchstaben etc. fehlt auch bey uns nicht. So eben erschieuen in der Zeitschrift Carinthia zwey Aufsatze liber die neuen (Metel- koschen) Buchstaben, der eine, vom Prof. Supan, dagegen, der andere, vom Spiritual des hies. Priesterseminars J. Buger, dafiir ; Supan hat nnn einen zweyten als Replik auf den Bur- ger’schen fertig aber sie umgehen alle das, was mir das wesentliche scheint, so dass es mich selbst juckt etwas dariiber zu sagen.“ A tri dni kesneje, 27. junija 1831., pravi nadaljevaje prav tisto svoje pismo (Zbora. I. str. 108), ko govori spet o Zupanu: „Der Streit liber die Metelko’sehen Buchstaben wird neulich von ih m (Supan) angeregt. Ich glaube freylich Wesent- licheres gegen dieselben einvvenden zu kbnnen, als es Supan gethan. Ich wollte auch m eine Griinde gegen dieselben fur Sie ausfiihrlich auseinandersetzen, und maehte dem H. Metelko den Vorschlag, er mochte selbst auf meine Einvven- dungen, (die ich ihm schriftlich mittheilen vviirde) replicieren; wir wiirden Ihnen dann Griinde und Gegengriinde durch H. Kopitar vorlegen aber Metelko lelmte diess ab, indem er meinte, dergleichen habe eine Literargeschichte nicht weiter zu beriick- sichtigen, als dass sie berichtet, was vorhanden ist . . .“ A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 115 To je bilo že 27. VI. 1831. A še 5. in 13. febr. 1832. ga pri¬ ganja Prešeren iz Celovca, naj poseže vendar v ta prepir (Lj. Zv. 1888. 570.), sam pa izda prav tistega leta v Zbbel. III. svoj sonet o „kafhi“ ter v njem izreče zbadljivo svojo sodbo o tem prepiru, da je to »pravda o oslovi senci“. Prej je tedaj pose¬ gel v to kreganje Prešeren ko — čop. Kar pride s Češkega v Ljubljano Čelakowskega ocena Krajnike Zhbelize; izšla je ta recenzija v četrtem kvartala ČČM. od konec 1.1832., v Ljubljano pa je prišla Čopovemu krogu v pričetku 1. 1833.; poslal jo je sam čelakowsky. In Čop, ki se je tudi že dolgo pripravljal, da spiše oceno Krajnike Zhbe¬ lize (prim. Prešernovo pismo iz Celovca z dne 12. febr. 1832.) za „Illyr. Bl.“, prijel se je te recenzije češke, preložil Čelakow- skega spis v nemščino, dodal pa še dvakrat toliko svojih pri¬ pomb, in med drugim tudi nekoliko o črkopisu slovenskem. Go¬ voreč o Prešernu, objavil je bil namreč čelakowsky v češki prelogi njegov sonet o „kafhi“, pohvalil dovtipno sodbo njegovo o abecednem prepiru, švignil pri tem po svojih domačih raz¬ merah in posebej po Hanki, dodal pa nasvet, naj Slovenci vzprejmo češki Črkopis, t. j. današnjo našo gajico. In tu 1 ) je Čop izrekel nekaj svojih misli o črkah, in tu s tem prvič po¬ segel v ta boj. In odslej so sledile javne razprave in zasebna pisma otem tako-le: | Čop: Ponatis Čelakowskega rečen 111. BI. Nr. 6. 7. 8. (9./II. 16./II. 23./II. 1833) zije v nemškem prevodu in Čopove opombe. 3. III. 1832. Čop piše pismo Kopitarju o tem ter mu pošlje menda to svojo publikacijo^ To pismo se nam ni ohranilo, a vemo o njem iz Čopovega pisma „Oster- sonntag N. 1833“, kjer Čop omenja to pismo kot zadnje svoje pismo Kopitarju. 111. BI. Nr. 10. \ „ . . , T . f ♦ ir - rl (9 III 1833) i *”* »Krainische Literatur. Kranjlka Zhbeliza 11 . Nepodpisani-je objavil tu opombe o Čelakowskega recenziji in Čopovih pripombah ter o slov. črkopisu — proti Čopu, ki omenja ta članek Kopitarju v pismu „am Ostersonntag 1833.“ In šele vsled tega napada pravzaprav prične Čop pravi boj o črkah. Laibach, am Ostersonntag Nachmitt. 1833: Čop piše načrt pisma Kopitarju. >) Tako poroča o dogodku tudi Preš. v pismu do Oelakowskega 29. IV. 1833. (Lj. Zv. 1882. str. 51.) „. . . Damit Sie jedoch unseren guten Willen sehen, so iiberschicken wir Ihnen den von Ih ne n angeziindeten Abz- Krieg fiir Sie u. Ihre Freunde,“ 8* 116 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. a) To pismo je prvi glas o nastopivšem razporu med možema; to pismo nam izpriča čas, kedaj je Čopu vstala prva misel, da je prišel pri Kopitarju v zamero. Nič več se namreč ni hotel oglasiti že dalj časa Ko¬ pitar, ne Čopovemu pismu, in ne drugim izzivom: „Da Sie auf mein Schreiben vom 3. v. M. und auf die Umen durch Dr. Ullepitsch und Custos Freyer gesendeten Blatter nichts erwiedern, so fange ich an, zu vermuthen, dah Sie vvegen der Uibersetzung des čelakowsky’schen Artikels und meiner Zusiitze zu demselben auf mick bose sind ■— “. . . b) Obeta mu Čop hkrati v osmih dneh novo razpravo o črkah in navaja njen naslov: Was wird erst werden, wenn Sie einmalil mein nuovo Discacciamento di lettere inutilmente aggiunte erhalten! In ungefahr 8 Tagen diirfte es vdllstandig gedruckt seyn, und da vverde ich es Ihnen durch Dr. Fluck . . . iiber- senden konnen. 11 . . . c) Omenja sitnosti s cenzuro ljubljansko, in pa onega anonimnega sestavka v „111. BI. Nr. 10.“, ter nam imenuje za pisca — farje, t. j. Metelkovo stranko: „Die Farji, die sich in ihrem Artikel (Ulyr. BI. Nr. 10.) auherten, ikre „gute Sache, die nichts furchte, als nicht gekannt zu vverden, miisse durch den Kampf nur gewinnen“, liaben i ndessen (echt pfaffisch) den Censor (Gub. R. Vel. —) bearbeitet, keinen Artikel gegen die Metelzhiza zu admittieren, sie liaben zu dem Zvvecke eine Deputation (den jungen Canonicus Pra¬ protnik &c) an ihn abgesendet . . .“ d) čop omenja in naglasa tu izrekoma, da je njegov spis pisan proti Kopitarju in njegovim načelom, — dokaz, da se je Čop tega jasno zavedal: „. . . ob- wohl ich zunachst Ihre Grundsatze bestreite“, pri¬ čakuje pa, da mu ne bo njegove razprave niti on sam tako zameril kakor Metelkova stranka: „Ich \vollte wetten, dah S i e mir dieses Discacciamento bey weitem nicht so iibel nehmen vverden, als Metelko, Burger u. die vvenigen Jansenisten, die ihre Anhanger sind“ ... Ali se je mož motil! To je bilo v mesecu aprilu, ker Velika noč je bila 1833. leta 7. aprila. 111. BI. Nr. 13—17. \ (30./III. — 27 ./IV.) j nischer den Artikel Ulyr. BI.) Čopov Discacciamento „ S1 o w e - A B C - K r i e g“. (Eine Ervviederung auf „Krainische Literatur 11 in No. 10. des A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 117 To je bil naslov gori obečane razprave, in ne „nuovo Discacciamento a ohranjen je celotno ves ta abecedni boj, kakor mi poroča g. Pintar, v pona- tisku v lic. bibl. pod naslovom „Nuovo discacciamento di lettere inutili.“ 1 ) — Ker je ta razprava že 30./III. pričela izhajati, imelo je ono velikonočno pismo Čopovo pred seboj že več delov njenih, le celotna ni bila še, ampak si jo je tako obetal Čop na Veliko noč šele v osmih dneh. In niso-li oni „durch Dr. Ullepitsch und Custos Freyer gesendeten Blatter" bili morda ravno že dotedaj izišli deli te razprave? 2. V. & 3. V. 1833: Čop piše pismo B. 6., in v njem na¬ slednje : a) pošilja Kopitarju na Veliko noč že obljubljeni celotni iztis svoje razprave: „Hier erhalten Sie mein Discac¬ ciamento, mit dem Sie wohl unzufrieden seyn (Čop je že slutil, da mu je Kopitar zameril!), aber mir gewih nicht auf die Art ziirnen vverden, wie meine hiesigen Gegner,“. . . Ali se je mož motil! b) opisuje mu, kako so njegov spis v Ljubljani vzpre- jeli: „ . . . meme hiesigen Gegner, die die Sache ungefahr so nehmen, als hatte ich sie offentlich Be- triiger, Liigner, Lumpen &c. gescholten" . . . „Man betrachtet meine Schrift als einen Angriff auf die Geistlichkeit &c. &c. d. h. Metelko u. seine Anhiinger mochten sie gern so darstellen; . . .“ c) pripravljajo da se na odgovor, in kako da se pri¬ pravljajo ; Metelko sam da ne ve, kaj bi odgovoril; zato da prigovarja Jerinu, da bi on skočil zanj v ogenj; Metelko da mu je izročil materijalije, Jerin da naj da oster slog! Vendar ne boji se od njih čop prav ničesa: „Von diesen Leuten habe ich iiberhaupt kaum etwas zu besorgen, als hochstens Grobheiten.“ . . . B. V. 1833: Kopitar piše privatno pismo čopu; v tem pismu je imenoval. Čopa »sovražnika 11 , kakor to vemo iz Čopovega koncepta z dne 12. V. in pisma z dne 17. VI. ‘) „Nuovo Discacciamento di lettere kratili, das ist: Slovvenischer ABC-Krieg. Eine Beilage zum Illyr. Blatt. (Vom Bibliotliekar Zhop.) Laibach 1833. Gedruckt bei Ignaz A!oys Edlen v. Kleinmayr. Vsebina: Vorstiicke. Čelakowskega ocene Čopov prevod in opombe. ABC-Krieg. Slovven. ABC-Krieg (30. XII. 1833. — 6. IV. 1833. — 13. IV. 1833. — 27. IV. 1833.) Erwiederung (1. VI. 1833.) Slovven. ABC-Krieg. Nro. 2. (15. VI. 1833). Ein Wort iiber den Laibacher ABC-Streit, aus einem Briefe aus Wien an Herrn M*** (6. VII 1833). Slowenischer ABC-Krieg. Nro. 3. & „Literarisclie Sclierze . . . vom Doctor-Dichter P.“ (27. VII. 1833). — Ta ponatisek nosi šifro 10.067. U, C. b. 118 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 1833.; ni nam namreč do danes to pismo Kopitarjevo znano, ampak o njem vemo le iz navedenih Čopovih listin.^ 12. V. 1833. Čopov odgovor temu pismu Kopitarjevemu z dne 8. V. — ki pa ga Čop ni dokončal, ampak na sredi pisanja in misli odložil. V tem odlomku svojem a) omenja čop onega pisma Kopitarjevega z dne 8. V. ter naziva „Feind“, ki mu ga je nadel, še preden je čital njegovo razpravo, v kakor sodi čop; do 8. V. tedaj Kopitar tega spisa Čopovega ni še imel celega v rokah. „Wenn Sie in mir schon einen „Feind“ sahen, bevor Sie das Discacciamento gelesen hatten, wofiir werden Sie mich wohl nun ansehen, nachdem Sie dasselbe gelesen haben werden?“ ... 12. V. pa že suponira Čop, da je Kopitar njegov spis prebral; moral mu je tedaj oni 2. V. namenjeni natisek že odposlati. b) prepira se Čop že za Zhbelizo IV. Illyr. BI. No. 22 1 Metelko, Burger, Jerin, Salo kar (1. VI. 1833.) j izdajo zadružno: „Erwiederung auf den Artikel: „Slow. ABC-Krieg“ in den vier auberordent- lichen Beilagen zum Illyr: Blatte Nro. 13, 14, 15 und 17 vom Jahre 1833, dessen Verfasser sich mit dem neukrainischen Unzialbucbstaben B. unterschrieb.“ Illyr. BI. No. 23. \ čop izda v posebni prilogi: „Slowe- (15. VI. 1833.) v j nischer ABC-Krieg Nro. 2. 17. VI. 1833: čop piše Kopitarju pismo B. 8. — To je zadnje privatno pismo Čopovo Kopitarju. Iž njega se razvidi: a) da je to šele pravzaprav odgovor čopov na Kopi¬ tarjevo pismo z dne 8. V., dasi mu je že 12. V., tedaj pred dobrim mesecem, imel načrt, ozir. prvi del. b) Čop pošlje Kopitarju svoje nadaljevanje „abecedne vojske 11 : Hier ubersende ich Ihnen die Fortsetzung des ABC-Krieges, die ebenfalls nicht geeignet sein diirfte, Sie gegen mich freundlich zu stimmen, obvvohl man meinen Artikel hier gut findet, und ibn na- mentlicb vvegen der darin herrschenden MaJigung lobt“ ... t c) omeni odgovora nasprotne mu stranke: „Erwie- derung“ (gori omenjene z dne 1. VI. 1833.); pravi, da so se ob njem trudili glavni stebri druge stranke, a da so se kaj slabo izkazali. „Aber auch der Artikel der Letzteren (t. j. mojih nesomišljenikov) diirfte Ihnen (Kopitarju) nicht viel Freude macben, da Sie mit einer soleh en Vertheidigung Ihrer Sacbe A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 119 schwerlich zufrieden seyn vverden. Und doch liaben die Hauptstiitzen des neuen Alphabetes daran ge- arbeitet: Metelko, Spiritual Burger, Domdecbant Jerin, der Pfarrer vonNeumarktl Salokar, fiir dessen Arbeit man diese „Erwiederung“ ausgeben mocbte, da man docb begriffen bat, daB sie scblecht ist,“ . . . d) omeni pa tudi, da pričakuje ta stranka sedaj po¬ moči z Dunaja, od Kopitarja: „Meine Gegner er- warten nun bald Ihre Apologie der Metelzhiza zu horen.“ In ta apologija je prišla, a kakšna! Illyr. BI. No. 27. 1: Kopitarjevo pismo izda Metelko: „Ein (6. VII. 1833.) (Wort iiber den Laibacher ABC- Streit 11 (aus einem Briefe aus Wien an Herrn M***) von K. To je znani p amflet Kopitarjev o Čopu! Illyr. BI. No. 30. 1: čop objavi svoj odgovor: „Slowe- (27. VII. 1833.) J niso h er ABC-Kri e g No. 3.“ — 4., a Prešeren doda: „ L it er ari sohe Scberze in Aug. W. v. Sob leg el’s Mani er von Doktor- Dichter Prefhern? r Tako je končal to pravdo Pre¬ šeren, kakor pravi Levec, — s cepce m. Kako seje zadeva nadalje v godila in prav nazadnje še iztekla? O tem nam pripoveduje Čop sam v pismu Safariku 26. II. 1834 (Zborn. I. 129/130): „Unsere Bucbstaben - Angele- genheit ist bey der Studien-Hof-Comm. dabin entscbieden worden, dass das Metelko’scbe Alphabet ungeachtet der Bemiibungen Kopitar’s in den Schulen iiberall wieder abgeschafft vvorden ist, und nun natiirlicb aueh sonst nicbt leicbt ein Bueb damit ge- druckt vverden diirfte. 11 ... To se pravi naravnost: Zmagal je prav docela — Čop! A za čopa je imel ta boj osebno še drugo posledico, — in deloma tudi za našo literaturo — ; o tem piše 1834. sam Safariku v prav tistem pismu: „Ausser den Bibliothek-Arbeiten tbue icb nichts als Sp rachlectionen geben, tiiglich un gefiib r 5 Stunden, die mir abermlt der “Hm"- und Herlauferey etc. vve- nigstens 7 Stunden Zeit nebmen. Icb muss mir nšihmlich diesen Winter dadurch jeden Monath mehr verdienen, als mein Gehalt betragt. Icb hiitte dieses zum Tbeil auf eine vveniger schmiib- licbe Art erreichen konnen, niibmlich durcb Arbeiten fiir die Wiener Jabrbiicher der Literatur, aber nach dem Brucbe mit Kopitar ist an dergleichen nicbt zu denken. 11 . . . „Brucb“ imenuje tu Čop sam, kar se je bilo dogodilo med njim in Kopitarjem; in ta razpor se ni do smrti Čopove več zacelil: seve, prehudo 120 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. se je bil Kopitar blamiral, prevelik je bil ta „nos“, da bi ga mogel pozabiti mož take samoljubnosti in naravnost ošabnosti, kakršne je bil — Kopitar. -- Tako se je končal ta prepir, ki mu pravimo črkarska pravda ali abecedna vojska; a bilo je to prepiranje bojišče in boj drugih sil: bil je boj dveh kulturnih dob v našem duševnem življenju, boj stare preživele se, in boj mlade „moderne“ dobe, boj dveh idejnih struj: na eni strani za obstanek in na drugi za premago; bil se je dvojen, medsebojno različen duh, „stara šola“ in „nova struja' 1 ; boj nove, mlade, moderne generacije proti starejši avktoritativni šoli, boj spoznanja proti imperativu, ukazu! To je isti boj, ki ga slika Prešeren v svoji „Novi pisariji 11 ob drugem objektu, ob jeziku in poeziji. In vse tisto bojevanje s cenzuro in vse tisto vstrajno in energično upiranje njenemu imperativu in vse tisto izkoriščanje cenzure, ki si je dovoljuje ena stranka proti drugi stranki istega naroda, kakor vidimo to v tem črkarskem boju in v boju za almanah Zhbelizo, vse to ni bila le „pravda za oslovo senco 11 , ampak buj dveh dob, dveh na¬ sprotnih si prepričanj! In ta boj se je oprijemal, da se izbojuje, ker ni imel in ni našel važnejših objektov, pa takih malenkostnih prepirnih točk, kakor so — črke; in vršil se je po vsej črti zmagovito za novo strujo, za novo nastopajočo generacijo, za Čopa in njegov krog. In iz te strani dobi to bojišče za črke ves drug pomen, pomen bojišča za premago ali propast „stare šole 11 in novega duha, takratne ..m oderne 11 ; in iz te strani ima ta sicer suhoparna pravda svojo zanimivost tudi za vsakega, ki piše zgodovino idej, zgodovino njihovega boja, boja generacije z ge¬ neracijo, boja enega duha z drugim, in ki zasleduje kakovost tega večnega boja. IV. doba: Boj za Zhbelizo IV. Ta doba je pravzaprav tudi le posledica razpora s Kopi¬ tarjem zaradi črk! Glasovi iz tega boja sta nam dve pismi, ki v njih Čop zagovarja Zhbel. IV.: Pismo B 7: „Laibach, 12. May 1833“, in 17. 1 pismo B 8: »Laibach, 9 q ljuny 1833.“ — Se kesnejši glas o tem boju s Kopitarjem je v Čopovem pismu iz 1. 1834 (26. II.) do Šafarika (Zborn. I. 131.): „Eine ahnliche Nase (kakor glede metelčice) wird sich Kopitar hochst wahrscheinlich hinsichtlich der Zhbeliza hohlen; sein unglau- bliches Censur-Gutachten iiber das vierte Bandchen derselben hat bier beym Gubernium selbst Indignation erregt, und wir haben nicht ermangelt, bey wiederholter Vorlage des Ms. dieses 4 ten Bandchens der Zhbeliza dasselbe gehorig lacherlich zu machen, was beym Gubernium beyfiillig aufgenommen wurde.“ A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 121 To priča, da je Čopov krog res izvršil, kar je Čop naznanil Kopitarju dne 20. junija 1833. kot svoj program: „. . . die Zhbeliza wird so wie sie ist, noch einmahl so vorgelegt werden . . .“ (B. 8.) — kot odločen, podčrtan program boja: poslali so Zhb. IV. res v cenzuro še enkrat, prav tako kakršno prvič. In pove nam, s kolikim uspehom, ki nam ga še jasneje iz¬ kaže dejstvo, da je Zbbel. IV. izšla z„Opatom in cesarjem 11 vred, res da šele 1834. za 1. 1833., a izšla je vendarle, — izšla in prinesla „Opata in cesarja 11 v bohoričici in v metelčici — drugi stranki v silen porog 1 ) —s Čemer si je Čopov.krog to pesem v našem slovstvu stigmatiziral kot nekak zmagoslavni spo¬ menik, kot vrb vsega boja ter tako dal tej nemški pesmi poseben pomen za „slovenske“ razmere . . . Pomeni pa vse to, da je čop in ž njim tisti kulturni in idejni boj zmagal tudi na tem bojišču— „ungeachtet der Bemubungen Kopitars 11 , in sicer bolj kakor zaradi pravilnosti novega duha, zaradi osebne ošabnosti posameznika (kakor prav pravi že Prešeren v znanem epigramu o smrti Kopitarjevi) in vsled nestvarnosti in nedo- vojjn&ga.- znan ja večine glavnih vodnikov in zastopnikov na¬ sprotne stranke. Res je sicer, da je Zhbeliza naslednjega leta prenehala; a ne Kopitarju in cenzuri je to pripisovati, nego nagli smrti Čopovi (6. VII. 1835). Vemo, da so za V. bukvice imeli gradivo že zbrano; Prešeren je n. pr. 1. 1836. izdal v „llyr. Bl.“ več svojih pesmi z opombo: „aus dem ungedruck- ten V. Bd. der Krain. Biene“; in imel je gotovo še več pripravlje¬ nega kakor je objavil (Son. venec i. t. d.); vemo, da je bil do- poslal nekaj tudi Vraz. Gradiva je bilo, toda urednik Kastelic je izgubil s čopom svojo glavno moč; in ker je Kastelic odjenjal, izgubil je tudi osameli Prešeren veselje (prim. Prešernovo pismo čelakovvskemu iz 1. 1836.). Neglede tega pa nista ne prvi ne drugi umela voditi tistega boja proti cenzuri in privatnim ši- ‘) Sotrudniki čbeličini so bili (če izvzamemo Potočnika v mlajših letih) hudi nasprotniki metelčici; in vendar je „čbeliea“ ravno tistega leta, ko je čop zadal metelčici smrtni udarec (leta 1833.), sama prinesla pesem, ki je najdaljša med vsemi umetnimi v četrtih bukvieali, v pobijanem — Metelkovem pravopisu! Kajpada se ni to zgodilo v vseh izvodih, ampak samo v nekaterih; jaz hranim dva izvoda; od teh je eden tiskan v bohoričici, v drugem pa je Tuškova preloga Burgerjeve balade „Cesar in opat" (str. 39 do 47) tiskana v metelčici, toda z mnogimi napakami. Zlasti Metelkova zna¬ menja za ozki e in široki o so rabljena skorajda svojevoljno. Da je ravno ba¬ lada „Cesar in opat“, jioper katere vsprejem se j c zlasti boril cenzor Pavšek (prim. Prešernov list Čelakovvskemu, Ljublj. Zv. II. str. 50—51), tiskana v me¬ telčici, to ima kajpada svoje hudomušne razloge: Pavšku in njegovim pripad¬ nikom so hoteli izdajatelji (za Kastelcem sta tičala Preš. in Čop) njim naj¬ bolj zoprno pesem podati nalašč v pravopisu, ki so ga oni najbolj zagovarjali. Dotični so bili pač le metelkovcem namenjeni.— Tako prof. Štrokelj v Zborn. II. 1900, str. 251.). A niso li ti natiski v metelčici v prvi vrsti bili porog Kopi¬ tarju, in potem pač celi stranki! 122 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. banam nasprotne stranke, ki ga je že več let umel voditi globoki in vztrajni velikan duha in učenosti — čop. In tako je s čopom tudi Zhbeliza umrla, dasi se je še 1. 1837. Kastelic izrecno pripravljal in svetu obetal, da izda Zhbel. V., in dasi so imeli gradiva zanjo še iz 1. 1834. ali 1835.; — izgubil je bil krog čopov in izgubila Zhbeliza s Čopovo smrtjo svojo dušo in zato ni več izletela. S tem sem lokaliziral gori objavljena pisma, ter podal za njih umevanje najpotrebnejše podatke. III. Odkod so te listine Čopove? Meni jih je izročil g. tajnik E. Guttman v Gorici; njemu jih je dal v dar in na prosto razpolago iz zapuščine Levstikove Levstikov brat Matija. Odkod pa jih je dobil Levstik? Izrečene vesti o tem nisem našel nikjer; sodim pa, da jih je dobil Levstik iz rok živega, ali še brže iz zapuščine pokoj¬ nega M. Kastelca, ki jo je bil ta zapustil v lic. biblioteki. Do te misli so me privedli ti-le razlogi: A) Bil je Miha Kastelic tovariš Čopovega kroga — kot urednik Zhbelize. Kot tak je bil s Čopom v neposrednem obče¬ vanju in njegov dobri in osebni prijatelj. Bil pa je Kastelic za one dobe, iz katere so te listine, tudi uradnik jr prav tistem uradu kakor Čop: bil je skriptor bibliotekarja Čopa. 1 ) Postal je M. Kastelic skriptor lic. bibl. z odlogom 5. febr. 1825. (kot naslednik Luka Martinaka), ter služil kot tak pod tremi bibliotekarji: pod M. Kalistrom (f 9. nov. 1828.), pod M. Čopom (ki je dobil bibliotekarsko mesto 15. ju¬ nija 1830., provizorično pa je to mesto opravljal kot naslednik Kalistrov že od 15. nov. 1828., do svoje smrti 6. VII. 1835.), in pod Dr. Jos. Calasanz Likawetz-om (f 1849.), a po smrti Likav- čevi je bil imenovan sam 13. I. 1850. za bibliotekarja; leta 1865. so ga umirovili (3. jul. 1865. je vpisal zadnji postavek v opravni zapisnik, 24. jul. 1865. pa je že nastopil službo Muys). Umrl pa je Kastelic šele 3 leta pozneje, v okt. 1868. (po Gla- serju). 2 ) Bil je tedaj M. Kastelic v licejski biblioteki od 1. 1825. do 1865., celih 40 let, in tedaj tudi ves čas za Čopovega urad- nikovanja v ljubljanski knjižnici (1828.—1835.). 9 Zahvaljujem se tu g. skript. L. Pintarju za potrebne podatke. 2 ) Tudi „Novice“ 28. X. 1868 (št. 44, str. 361) imajo notico: Gosp. Miha Kastelic, dobro znan po „Obelici“, ki jo*je| začel izdajati 1834. (sic!) leta, je po dolgi bolezni umrl v 73. letu svoje starosti. A. Z. A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 123 Ni li tedaj verojetno, da je Kastelic po Čopovi nagli smrti utegnil njega v uradu pisane in^ v uradu zaostale stvari zbrati in shraniti/'posebno ko je vse Čopove stvari, knjige in listine, kupil si od sorodnikov njegovih 1 ) in imel tedaj tudi do teh lastninsko pravico —? Sedem let po izstopu Kastelčevem pa je prišel v lic. bibl. Fr. Levstik. Imenovan 13. sept. 1872. za skriptorja je nastopil to službo 24. sept. 1872. če se spomnimo, kar smo konstatirali preje o Čopovih pismih, kako vse kaže, da so to zavrženi koncepti in zavržena neodposlana pisma, ki so najbrže ostala v licejski biblioteki za čopom po njega nagli smrti, v in se spomnimo, da je mladi Ka¬ stelic — prijatelj in kupec Čopov — te stvari (1835.) cenil ter te v licejski biblioteki zaostale in zavržene papirje zbral in shranil, a jih ostareli Kastelic znabiti ob odhodu svojem (1865.) v knjižnici založil ali zanemaril ter pozabil, zdelo se nam bo verojetno, da jih je Levstik po svojem vstopu (1872.) tam našel — ker je bil Kastelic že 1868. umrl — brez gospodarja, spravil jih in nesel na svoj dom, kjer so jih našli v njegovi zapuščini. JB) Da jih ima Levstik bržkone iz Kastelčeve lasti, o tem se mi zdi glasna priča še drug, namreč naslednji fakt. Dobila sta g. E. Guttman in g. Stare v Levstikovi zapu¬ ščini poleg Čopovih tudi naslednjo zbirko Prešernovih stvari: a) Nekaj Prešernovih lastnoročnih rokopisov: 1. Slovo od mlado fti. Kaligrafično razločno pisan pre¬ pis priča, da je bil pripravljen za natisek ; rokopis je brez dvojbe Prešernov; pesem ima tudi lastnoročni podpis: Dr. Prefhern. Razlikuje se precej od one variante v Zhbel. I. in tudi od one v Poezijah 1847.; vse priča, da imamo tu najprvo, najstarejše lice, ki je bilo že Kastelcu v natisek doposlano, ki je je pa poet še pred prvim tiskom spet predrugačil. Naj sledi tu pesem cela, kakor je, v bohoričici: Slovo od mladofti. Shivlenja lepfhi poloviza kmalo, Mladofti leta, kmalo fte menule! Obilno lepga zvetja ni pognalo, She tega roslize fo fe vfe ofule, Po redkim mi je upa fonze fjalo, ‘) „Privatna knjižnica Čopova štela je blizo 4000 zvezkov dragocenih knjig, pisanih v raznih evropskih jezicih. Po smrti njegovi ukupil jo je Ka¬ stelec od sorodnikov Čopovih, a potem poprodal knjige na vse štiri vetrove, največ v inozemstvo. v A ohranil je domovini vsa pisma in spričevala, vse dnevnike in rokopise Čopove . . .“ (Pr. Levec, Zvon 1879. na str. 134.). 124 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. Viharjov fo togote fkosi rjule; Mladoft vnnder po tvoji temni sarji Serze sdihvalo bode, Bog te obvarji! Okufil sgodej fim tvoj fad fposnanje! Vefelja dofti ftrup njegov je vmoril, Sim svedil de veft zhifto dobro djanje Svet sanizhvati fe je sagovoril, Ljubesen svefto najti, lepe fanje! Dan, vafhi grob, je sgodej fe sasoril, Vzbenoft, modroft, pravizhnoft bit dekleta Samotne vidil fim bres dot, bres zveta. Sim vidil de fvoj zhovn po fapi frezhe, Komur fovraslma je saftonj obrazka, Nefprot de vedno njeni veter vlezke, Trnu, koger vidla je v’ sibel berazba, De dnarji le dado ime flovezhe, Velja de malo ta, kdor malo plazha, Le to obrajtat vidil fim med nami, Kar um [lepi s’ golfio in leshami. Te vidit, vezbi viditi nepake, Je ferzu rane delalo kervave, Mladofti frezkna jafnoft mifli take Vunder is ferza fi podi, in glave, Gradove fvitle sida fi v’ oblake, Vefele trate ftavi fi v’ pufhave, Nedolshnoft mlada farna feb leshniva Pobegnifhi v-vanje mir ushiva. Ve, de rasdjala fapza perva bode, Kar mifel je ftvarila, nizb ne mara, Se vefeli bres dna polniti fode, Po juterfhnimu dnevu malo bara, In mar ji zbafov ni derezhih fbkode, Drugazhe mifli zblovk, ko se poftara, Sa td, mladoft! po tvoji temni sarji Serze sdibvalo bode, Bog te obvarji! Dr. Prefhern. 2.) Nar bolfbi fvet. Tudi tu imamo prvo, priprostejše lice že znane pesmi, izešle pod naslovom „Hzhere fvet.“ Pesem je tu zložena v kiticah po štiri vrstice, ki so tako rimane, da se 2. in 4. vrstica ujemata v moški rimi, 1. in 3. pa sta prosti. Zanimiva je oblika „fv§t“ še z Vodnikovim § in stara oblika: A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 125 p er okno; zdi se mi, da to in sploh vsa ta varianta priča, da je pesem že zgodaj zasnovana, mnogo pred prvim tiskom 1. 1832. Pesem se glasi: Nar bolfhi Cvet. Dragi ljubize pod okno Hodi marfkatero nozh, H’ lepi dvizi na pogovor, Dokler sjutraj dan napozli’. IIud'ga po dvorifhi fpuftil Bom pefeta Lajovta; Stari hifhni bodem vkasal, De bo 1’tabo fpavala." — Švedi ti to ftari otez Krega fvojo lepo hzher: „Ako bofb per okno ftala Bod’ po dnevi al svezher, Ako bolh s’ njim govorila, Nepokoren mi otrok; Okol kiflie bodem sidal Sa-te sidal sid vifok. „Lojtro bo sa sid pernefil, Sa pefeta kruha kof; Hifhna plazhana od njega Mi she davno pifma nof.’ De ne bo pod okno hodil, Bolfhi fvet vam dala bom: Ljubi otez! dajte drag’mu Za shenizo me na dom.“ — Dr. P. 3.) Odlomek „Nove pisarije", in sicer njena druga polovica; prva pa je izgubljena. Prepis je lastnoročno Prešernov, pisava kaže vse znake naglega pisanja: zdi se, da imamo tu prvi zapis te Prešernove satire. Pod tekstom stoji podpis: Dr. Prefhern. Glasi se ta fragment tako: 2/. Al bukve nafhe Kranjfhne fpakedrane Pefhizo majhno den’mo na ognjifhe Prerojen Fenix zhift de ’s ognja vftane. Uzh. Zhmu bo vaf prafham prašno pogorifhe? Al mutafti pozhakate fijali De ’s njega novo ’sr&fe befedifhe. Pif. Slovenfko lulko bomo refhetali, Hranili ..dobro serno in kar manka Is glave fvojo 1 ) bomo to perdjali. Opombe k pesmi „Narbolflii fv^t": V. 1: Dragi. Ta prvotni „Dragi" je Prešeren popravil v „Dragan", ne vem pod čegavim vplivom; roko Prešernovo pa je v popravku jasno spoznati. V. 2: Hodi. Prešeren je to besedo podčrtal ter pripisal na robu lističa v isti vrsti „Pride". V. 14: Dajovta. Prvotno je stalo „lajovta“; za tem je popravljen čez 1 z isto roko L. ‘) Pač pisna pomota ! Beri „svoje“. 126 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. Uzh. To sraef novink in ftariga oftanka Na Shtajerfkim Slovenz, ne v Koratani, Hrovat ne bo rasumil, ne Ljublanka. Pif. Shteklazharji tatovi in zigani Po Tvoje govore, kaj tdej sa Čilo Nam v’ bukvah jesik fvoj imeti brani. Uzh. Shteklazharfko al krevljafto berilo Koga vam knigarjam bo pomagalo, Drugazhe ak fe bode govorilo. Sami vafh uk fpofhtujete premalo, Vezh ptujk zlo tebi ne sameri vjide, Sakaj bi fe jih moje shnablo balo? Pif. Kdo vfak dan oblazhilo nof’ is shide, In kashe sblahtnih kamnov lepotije? To govori fe kar na jesik pride, Pogovor ko na vfhefa vezh ne bije, Posabi fe, ne pride med lingvifte, Kar v’ bukvah je natifnenga, upije: — Po fvetu bodo brali bukve zhifte Zhe naf ne h valj'o naj me vsame slpdi, In Kranjfke ne pofnemajo purifte. Kar nozlrte Kranjzi vmeti k’ fvoji fhkodi, Savershete kar sdajni kratko-uzhi 'j Zhaftili posni bodejo narodi. — Uzh. Pershgal fi mojfter! shark mi nove luzhi Na delapuft de fodniga jeft dneva Slovim, fhe to kaj pel bom me poduzhi. Pif. Rimz dulci mistum utile veleva, Kaj prida flifhjo vfhefa nafhe rade To utile je serno, dulce pleva. Uzh. Romanze sdej pojejo in balade, Tragedija fe tudi nam obeta, Sdravljize flifhim peti pevze mlade. ‘) To malovredno skovanko za „kratkoumce, bornirance“ je Prešeren pozneje odstranil ter stavek drugače zasukal: „Kar ne dopade vaši slepi buei“ — A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 127 Pif. Od mene pefem vfaka je prekleta Katera nima Kranj fkiga imena, Naj bode pofvetna, al bodi Cveta. Ljubesen poje pevzov tih Kamena Jesiku dela ino ferzu rane Deb’ pevze ftrela trefhila, ognjena! — Balade od zhebelize safrane, Deb’ kmalo fe med nami posabile! Tragedje deb’ oftale nam nesnane! O deb’ Kranjize ftrupa ’s njih ne pile! Ljubesni fladke, ki ferze sapelje Deb’ s’ Juljo Shekefplra ne zhutile ! Uzh. Ja fhkoda ref bi blo, sdaj od nedelje Do druge fheftkrat fe ferze jim vname, Kdor ljubih pride pred' popred ta melje. Pif. Balade pet’ je mlatva prasne flame Je rezh pohujfhliva in sapeljiva, Lenoro bere naj, kdor ne verjame. Romanza je C’ Tragedijo fhkodliva; Tih in te forte in sdravljiz ne pifhi; Sovrashi vfe to Musa framoshliva. Poj rajfhi to, kar treba je per hifhi, Per hlevi treba, v’ vertu in na polji, Poj to kar kmet in meftnjan f’ pridam flifhi. Uzh. Bog ti saplati uk, po tvoji volji Bom pel, kak repa fe pred mrasam varje, Od kod krompir fe dobiva nar bolji, Opombe k odlomku „Nova pifarija“: Popravil je kesneje Preš. sam se svinčnikom ta s črnilom pisani tekst tako-le: V. 1: „A1 bukve 11 popravil je v „A1 bukev 11 . V. 4: Popravil je tako: Zhmu bo, vaf prafham, prašno ... V. 9: Is glave fvoje bodemo (to) perdjali. V. 20: Vezli ptujk zlo tebi, ne sameri, vjide, ... V. 22: Kdd vfak dan . . . V. 28: Po fvetu bodo brali bukve zhifte, . . . V. 36: Slovim, fhe to, kaj pet’ ’zhem, me poduzlii. V. 37.: Kimz dulci mixtum utile veleva; V. 39: Al utile je serno, ... V. 47: Jeziku dela ino ferzu rane — V. 53: Ljubesni fladke, ki ferze sapelje, ... V. 59: Je rezh pohujfhliva in sapeljiva; V. 71: Po kom krepajo vfhivim glavam gnjide, . . . 128 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. Kako odpravlajo fe ovzam garje Po kom krepajo v [hi vi m glave gnjide, Naftavljat’ mifliam vzkil bom gofpodarje. Pif. O slati vek sdaj Musam Kranjfkim pride! Dr. Prefkern. 3.) Nagrobni napis metelčici; naslova epigram ta nima, in tudi ne podpisa; rokopis pa je brez dvojbe Prešernov, in sicer je ves napis pisan s svinčnikom, le prva beseda „Kdor“ je s črnilom, dasi je tudi črka K najprej zapričeta s svinčnikom: vidi se, Preš. je vzel najprej svinčnik, a odložil ga po prvi po¬ tezi, prijel pero, zapisal prvo besedo, ki jo je imel v mislih, a spet pustil pero (ker se zdi, da je bilo skaženo; vsaj pisava tako priča) in pisal dalje ves epigram do konca s svinčnikom. Napis je dobesedno enak onemu v Pintarjevi izdaji (229), dasi ne do črke; glasi se: Kdor ne smi napifa brati Sem oberne naj oziri! V njim sapi Pano ftpji: Spod Metelzhiza leshi, Ker ji vfi homeopati Nifo mogli pomagati. Nje fmert bla je skliza kafhe Tri molite ozhanafEe. 5.) P ari si na. 1.—6., do verza: „. . . ko val morja v jesnino Berga vali fe kje gromezh/ 1 Rokopis je brez dvojbe lastnoročno Prešernov, podpisa nje¬ govega pa pod tem fragmentom ni. Vse pa kaže, da je ta prepis šel še dalje in ne le do gori omenjenih verzov, nadaljeval da se je na dr u gi poli papirja, ki se je pa skoraj da izgu¬ bila; tako se nam je ohranila le prva polovica tega prepisa. Črkopis je bohoričica. Parisina. *) Je zhaf, ko flavz is vej goftih V vifokih shvergoli glafeh; *) Tu kjer je *), stoji v originalo s črnilom znamenje, ki naj bi opo¬ zorilo stavca na opazko na robu; a na robu je isto znamenje, in poleg pa z rdečim svinčnikom v gajici, z meni nepoznano roko: Po Angleškim By- rona poslovenil Dr. Prešern. Za besedo Prešern stoji zvezdica, ki opozarja na drugo pripombo spodaj v desnem voglu, namreč: „Iz že vlani obljubljeniga A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 129 Je zhaf perfeg saljubljenlh, Ko v vfih befedab med in fmeh; Samakjeno*) uho je v fap Prijetnih fhum, in v blishni flap. Blifhi is rosk fe rofe fvit, Svesd fmeja fe obras odkrit, Vode vifhnelfhi zkes in zhes, Erjavfhi liftje je drevef, Tamnota zbifta polni srak, Sviloloba * 2 ) mrazkna, fvitli mrak, Obshari ki vezberno ftran, Kadar fe vmika luni fivi dan. 2 . Vunder ne de bi flifhala fhum valov Prag Parisina sapufti domdv, [Ne] In de bi gledala neba fvitlobo okrog Po fenzi ponozbni ne mozbi fi nog, V Eftove fenzhnize savetje Ne pelje is rosb jo kipezbe zvetje, Tam flufba, al ni pefem flavzbovih Ji mar, glafov fe nad’ja tak fladkih, Stopnje fkos gofbe tam 6 safbume, Liza ji vpadejo bije ferze. — In glaf safhepta, kjer liftje fhumi, Ji vsdignejo perfi, fe verne ji kri, In sdaj, — sdaj frezba ga oko, In na kolenab sdaj leshi pred njo. 3 . Kaj mar je njima vfe sunaj nji? Mar zhafa, njega rasdartij? Vfe nizh, je firmament raspet, Je njima nizh pod fonzam fvet. In bres fkerbi, ko je merllzh, Kar je okrog ne zbiflata, Ko blo bi sginilo vfe v nizh, / Le Tope vfak sa drugiga. V njih sdihlejih je taka flaft, „Slov6nskiga Kolednika", ki se ravno za natis pripravlja." Pisana je ta notica z drugo roko ko tekst, jn sicer v gajici; roka mi je tuja. Ta opazka je zopet prečrtana s črnilom. Ce pomislimo, da je tekst prav gotovo v Pre¬ šernovem rokopisu, nam bo ta pristavek nejasen, češ da je ta pesem „iz Slov. Kol." — A Ž ') Beri: „zamaknjeno." 2 ) Beri „Svitloba.“ 9 130 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. Tak fo globoki de ferze Bi nji rasdjala njih oblaft, Zhe v taki mozhi dalj terpe. Al dolg, nevarnoft njima mar, Dokler ni prezh fladak vihar? Kdor fe ljubesni v laft je dal, Kdaj fe je v taki uri bal? Al nje kratkote fpomnil [e ? Vunder te ure fo prefhle! : — O! de fo pred te fanje prezh, Ko svemo de ne bo jih vezh. 4 . Kak dolgo jemljejo flovo oziri, Pufhaje krive flafti kraj; V obetih, v up’ oko rofi, Ko deb’ rasfhla fe sadnizh sdaj. Objemi dolgi, sdihlej mnog — Ne morjo shnabla fe lozhiti — Nebo v nje lizah — sdi fe vbog’, De vezh ne bo ga mozh fprofiti, Pogled svesd, dalnih, tihih prizh. Slabofti nje, v ferze jo pizh’ — Objemi dolgi, sdihlej mnog Is mefta ne pufti nji nog Al more bit’, ni zhafa vezh, V ftrafhni britkofti grefta prezh; Sdaj kaf je veft buditi jel, Mafhvavko hitro krivih del. 5 . V famotno poffljo Hugo gre, Shelet tam sheno drujiga, Dolg v miflih ona vleshe fe, Na ftran ferza saupliv’ga Od fanj fe shari nje obras ; Ko de bi bil vrozhine zhaf, Nemirno fpi. Ji vjide ime, Ki ’s uft ne fme dokler je dan Mosha sdaj ftifne na ferze [Mu vdano, ki je fpat fhel ftran.] Ki bije sanj, ki fhel je ftran. V gorezh’mu objemu fe sbudi, Vef frezhen, kjer mu v miflih ni, De fi sheli ga sdihlej fanj. A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 131 Ki blagodar fam klizhe nanj. Vefel isjoka fe nad njo, Ki v fpanju ljubi ga tako. 6 . Spijozho ferzhno je objel, Skerbno befede ’s uft nje pil. „Kaj oftermifh, bofh bled, in bel, Ki fodni glaf bi flifhal bil ?“ Je flifhal ga, — glaf bolj ftrafhan Ne bo gromel mu v grob ta dan, Ko bo sbujen, de nizb vezh fpal, Pred boskjim ftolam bode ftal. Je flifhal ga, — ta glaf mu vmret’ Obfodi mir na temu fvet’. Nje dolg, glaf, ki ji v fpanju vfhel, Sramoto njega je odkril. Zhiga je ime, ki zhes blasino Sliumi, ko val morja v jesnino Berga vali fe kje gromezh,*) 6.) „Glofe“ kitica 2. (2 se svinčnikom.) • glasi se ta ko¬ šček tako-le: „Kaj Petrarkov, kaj nam Taffov Treba, ftrunarjov prijetnih? Bo kdo bogat, Cit od glafov Pevzov [prednjih] prej[hnik, sdajnih zhafov?“ Prafha mnosh’za buzh nevkretnih. —■ Komur mar ifkati vir je Pefem, ki pojo Matjashe, Mar, kar pel je pev’z Ilirje, Mar zkebel fo roji fhtirje, Modri Kranj’z mu ofle kashe. Ohranil se je ta fragment na drugi, prazni strani naslov¬ nega lista „Kr. Zhbel.“ IV. — Stvar je namreč taka: List be¬ lega pisnega papirja v formatu male osmerke, ki kaže, da je odtrgan iz sešitega zvezka, nosi na svoji prvi strani ta-le naslov: *) Tega fragmenta nadaljevanje, ki se začenja z verzom „Sromaka v tkalo trefhne snak“ konča pa z verzom „Dovoli on mu profhne te“ se na¬ haja pod št. 6 in 7 one rokopisne ostaline, ki je sedaj last g. Bamberga. V našem fragmentu je več poprav deloma s svinčnikom deloma s črnilom; omenjena bodi samo varijanta v verzu 66., kjer je prvotni supin ,shelet‘ po¬ pravljen v deležnik ,sheleč‘ (NB. č je zapisan z gajico čez prvotni t). 9* 132 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. Kranj f k a Zhbeliza. Na fvitlobo dal M. Kafteliz. Zheterte bukvize. V’ Ljubljani natifnil Joshef Blasnik. 1833 . Rokopis je prav gotovo Kastelčev. Z drugo roko pa stoji v spodnjem desnem voglu iste naslovne strani: Imprimatur omiss. deletis 26. ?Iprill 1833. Sledi uradnikov podpis, ki je pa meni nečitljiv. In na obratni strani prav tega lista stoji z roko Prešernovo zapisana gornja kitica „ Glofe". K temu belemu listu pa je spred prilepljen temnoplave barve list enake velikosti; vidi se, da je bil to zunanji ovitek večega sešitka, in sicer njega odsprednji del, ki ga je pa z onim belim listom vred nekdo od zvezka odtrgal. Ta plavi ovitek ima na sprednji strani z isto Kastelčevo roko napisano črko: B. V gornjem desnem voglu pa stoji z drugo, ne Kastelčevo, a meni tujo roko: P H St. No 3614 — 833.; in pod to notico druga: P H St. No 3379 — 834., a z drugo roko in drugim črnilom ko prva, obe v nemški frakturi. Kaj sodim iz vsega tega? M. Kastelic, redakter Čbelice, je pripravljal za ta almanah vsako leto po dva manuskripta za cenzuro in za natisek. In tako je pripravil tudi za 1. 1833. četrte bukvice. Ta rokopis je poslal cenzuri, ki ga je dne 26. apr. 1833. vrnila z opazko „imprimatur omiss. deletis". Možje pa s to cenzuro niso bili zadovoljni. O tem nam priča gori objavljeno pismo Čopovo Kopitarju z dne^ 12. V. 1833., katero nam tu razreši gornje uradne napise; Čop piše: „Die von Ihnen zugestutzte Zhbeliza ist noch nicht hier angekommen; ich weifi also von Ihrem Gut- achten nur soviel, als Sie mir davon in Ihrem Briefe mittheilen und diefi ist genug, um mich in Erstaunen zu setzen . . . .“ Sledi boj za „Opata in cesarja". In v pismu z dne 17. junija 1833 pravi še vedno: „Die 4 t0 Zhbeliza ist Hrn. Kastelic noch nicht zuriickgekommen, doch habe ich Gelegenheit gehabt, Ihre Rand- glossen zu lesen, die wirklich merkwiirdig sind . . .“ Toda tri dni kesneje, 20. junija 1833., piše že v dodatku istega pisma: „. . . Fiir heute nur so viel. Die Zhbeliza wird, so wie sie ist, noch einmahl so vorgelegt werden, mit der Bitte, man mochte streichen, was man nicht passirlich findet . . .“ In to se je res zgodilo; o tem priča uradna notica v gornjem voglu ovitka B: P H St. No 3379 — 834., ki je z drugo roko zapisana pod ono notico iz 1. 1833., katero je dobil ovitek pri prvi vlogi, namreč: P H St. No 3614 — 833. A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 133 V tem 4 tem zv. Zhbelize je kesneje kot prva pesem, na prvem mestu izešla res prvič v svet Prešernova „Grlofa“. In kakor v tisku, sodim, da je stala tudi v rokopisu ta pesem na prvem mestu. Toda ko je Kastelic že rokopis pripravil, zazdela se je menda Prešernu druga kitica te pesmi poprave potrebna, in prečrtal je prvotno kitico in pripisal z lastno roko na so¬ sednji prazni strani svoj popravek. Kedaj se je to zgodilo, ali pred prvo cenzuro, ali še le pred drugo, ali pa morda šele po tej, ne da se soditi; vsekako pred natiskom. Kedaj pa je Ka¬ stelic ta ovitek in naslovni list od Zbbel. IV. odtrgal? Notica P H St. No 8379 — 834 . priča, da šele po drugi cenzuri, morda preden je šel rokopis v tiskamo. In tako je ostal ta list roko¬ pisa Zhbel IV. s kitico 2. Prešernove „Glofe“ doma, v čegavih rokab? Tu je zdaj točka, ki sem je potreboval za svoj dokaz; nisem se namreč brez namena vstavil toliko časa pri tej drob¬ tinici. 7. V zbirki pa se nahaja še drug podoben slučaj : nahaja se še drug Kastelčev rokopis, ki mu je pripisanih dvoje epigramov Prešernovih z lastno roko pesnikovo; obsega ta ro¬ kopis dvajs et epigramov Prešernovih pod naslovom: Serfheni. i 1 . P u fhizharj e m. Ni, bratez! vfaka sver lefiza, In epigram ne vfak pufhiza. 2 . Pufhizhiza bres sela ’S debebga pride zhela. 8 . Pufhizhar naj ima glavizo svito, Tersit neflan je, kdor ima sabito. (2.) 4. P r a vij izh ar j e m. Pravljiza po Esop’ od vaf sapeta Vezb nima flafti, koker jed pogreta. 134 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. (3.) 5. Hek fam etri ft am. Kdor mi v’ hekfametru nameft fpondeja Al’ daktila poflushi fe troheja, Ne ve, kam fe zesure dejo, Uprega Pegasa v’ galejo. (4.) 6. De guftibus non disputandum. Ne zhudi fe, neflane De pefmi bodo brane; Lej, pure vabi: „puri, puri!“ In bosbje vol’ke: „fhuri, muri!“ (5.) 7. Pefmi od pofufhila mozhirja. Kje, prafbate, megle Ljubljanfke vir je, Kar pofufbeno nafhe je mozbirje? Oblake, miflim, de rode meglene Od pofufhila pefmize vodene. ( 6 .) 8 . Kam je profhel polsh is Vifhnje gore. Vifbnjani! Kam fte vafh’ga polsha djali? Sa Pegasa Imo pevzam ga prodali. (7.) 9. Sakaj ni nafhi pifariji prifhel slati zhaf. Prifbli sa naf bi bli she slati zbafi, Ko bi vfak klafik bil, kdor Kranj[fko]zam kvafi. 10 . Glofatorju: Se Kranjz tam kofbati, vfih Kranjzov je orakel, She dvakrat je poflal nam dneva polhen sbakel. (8.) (10.) 11. Gorjanzov nafhib jesik poptujzhvavfki Si kriv, de kolne Kranjz molitve bravfhi. A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 135 ( 9 .) (11.) 12. Moj Ctru p evzo v. Preblezhen fim minifhezh bil, In rad fim pel, fhe rajflii pil. ( 10 .) (12.) 13. Pevzu bres f, s in bres z. „Bres zetov težke vir mi Hipokrene, In efov v’ pefmak mojih najd’ti ni!“ Satorej nimajo nobene žene, S ato to pefmi tvoje bres foli. (II.) (13.) 14. [Dihur knigov] Zhndni dihur. V’ Ljubljani je dihur, ki nozh in dan shre knige, Od febe pa ne da nar manjfhi fige. ( 12 .) (14.) 15. Pred pevzu, sdaj homeopatu. Popred fi pel nam, sdaj homeopatifh; Popred fi zhaf, sdaj pa shivlenje kratifh. ( 13 .) (15.) 16. Z h eb elarj u. Sakaj pazil muhe moj lovi Ka . . Prodajat’ mifli jih nameft zhebeliz. ( 14 .) (16.) 19. Nezhimurni up. O, Kranjzi! ako zhakate flovarja, Ne zhakajte ga od Abzdarja! Po fts eri p tu m. Naj mifli, kogar bi pufhize te sadele, De na“vifoki verh*) lete is neba ftrele. 17. Kako bi neki fladke pel Lefnizhnjek? Kako bi neki prave pel Levizhnjek? *) Feriunt — summos fulmina montes. Ilor. 136 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 18. Pevzu letnih zhafov. Kdor kaj na ve kremljat’ ureme h val’ al toshi 7 Kdor peti kaj ne ve od letnih zhafov kroshi. Pod črto v opombah opišem, koliko je v teh „Serfhenih“ Pre¬ šernovega peresa. Iz vsega, kar vidim v originalu tu objavljenega rokopisa, prišel sem do tehle misli: M. Kastelic, redakter Čebe¬ lice, je namenil v tisek in jih na čisto prepisal najprej 15 „sršenov“, in sicer: 1. Pufliizharjem. (Ni, hratez! . . .) 2. Pravljizharjem. (Pravljiza po Esop’ . . .) 3. Hekfametriftam. 4. De gustibus non disputandum. 5. Pefmi od pofufhila mozliirja. 6. Kam je profhel polsh is Vifhnje gore. 7. Sakaj ni nafhi pifariji prifhel slati vek. 8. „Gorjanzov nafhih jesik poptujzhvavfhi . .“ 9. Mojftru pevzov. 10. Pevzu bres f, s in bres z. 11. Dihur knigov. 12. Pred pevzu, sdaj homeopatu. 13. Zhebelarju. 14. Nezhimurni up. Postscriptum. Opombe. Epigram (7.) 9.: V. 2: Prvotno je stalo: ... kdor ICranjfko kvafi. Pisano je to tako z roko Kastelčevo; a roka Prešernova je fko pre¬ črtala in pripisala: zam, daje danes brati: Kranjzam. — Epigr. 10.: V besedah orakel, sliakel je v originalu s svinčnikom nedoločljiva roka pripisala na koneu j, da se danes glasi: orakelj . . . shakclj. Epigr. (8.) (10.) 11.: poptujzhvavfhi: Prvotno se je glasilo, pač vsled pisne pomote, z roko Kastelčevo pisano: poftujzhvavfhi; a Pre¬ šernova roka je s črnilom f prečrtala in nadenj zapisala: p. Epigr. (11.) (13.) 14.: Prvotni z roko Kastelčevo pisani naslov: Dihur knigov je s črnilom prečrtan, pač z isto roko, ki je z istim črnilom pripisala drugi naslov: Zhudni dihur, namreč z roko Prešernovo. Poftscriptum: Pri besedi „verh“, kije (kakor ves epigram) pisana z roko Kastelčevo, je dodana zvezdica z drugim črnilom, pod črto pa stoji enaka zvezdica in poleg nje oni citat iz Horacija, in sicer z istim črnilom, a-z roko Prešernovo pisan; prav z enakim črnilom in prav isto lastno roko Prešernovo sta pa ob robu listove zadnje, četrte strani pripisana epigrama 17. in 18., in sicer poševno ob epigramih 15. — 19. Pred štev. 17. pa stoji zna¬ menje, ki naj bi opozorilo tiskarja, da je ta in naslednji epigram vmestiti za 16. epigram, pred 19. Kazun tega so pa še naslednje številke izpod Prešernovega peresa v tem tekstu: Prečrtal je z roko Kastelčevo pisane številke: (11.) (12.) (13.) (14.) (15.) (16.) ter pripisal: 12., 13., 14., 15., 16., 19. S tem sem omenil in opisal vse, kar se nahaja z roko Prešernov, korigiranega ali pridejanega v prvotnem tekstu, pisanem z roko Kastelčevoo A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa 137 Kesneje, ko je bilo že teh 15 epigramov prepisanih na čisto, pripisal pa je ob kraju pod naslov: Pufhizharj etn kot epigram 2. in 3. še naslednja dva: 2. Pufhiza bres sela . . . 3. Pufhizhar naj ima glavizo svito . . . Odločil sem jim tudi jaz v tisku mesto malo bolj na strani. Vsled tega vrinka se je štetje izpremenilo, in epigram: Pr a vij izh arj e m je bil sedaj 4“, in ne več 2.; in kar je bilo prej 3, 4, 5 . . , postalo je sedaj 5, 6, 7 . . in Kastelic sam je res čez one prvotne številke v veči obliki in z debelejšo po¬ tezo zapisal te drugotne-, jaz sem, da bi to označil, prvotne številke debelo natisnil na prvem mestu ter jih dejal v okle¬ paje, ker so izbrisane kesneje. Bilo je tako sedaj že 17 epigramov. A po vsem tem že je vrinil med številki 9. in 10. novega štetja nov epigram: Glo- fatorju kot 10. epigram, pač ker mu ga je Prešeren šele kesno doposlal, ali kdo že ve zakaj. In vsled tega novega epi¬ grama postal je prejšnji 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. epigram 11. 12. . . . 17., a postskript je bil 18. In Kastelic sam je to predrugačbo naznanil s tem, da je čez že popravljene številke spet še večje in debeleje zapisal novo numeracijo; a vsled tega dvojnega popravka so se mnoge številke Kastelcu zalile in po¬ stale nečitljive. V tem štadiju pa je Kastelic poslal svojo polo — Prešernu; bilje ta namreč prav tiste dni v Celovcu, ko so Čebelico UL za 1. 1832 — tedaj tudi »Serfliene 11 — v Ljubljani pripravljali za tisek. In ko je Prešeren dobil v roke Kastelčev rokopis svojih epigramov, revidiral jih je in predrugačil v epigramu o zlatem veku Kranjfko v Kranj zam, poftujzhvavfhi v poptuj- zhvavfhi, prečrtal je pa hkrati tudi zalite številke Kastelčeve od „GrloCatorja“ dalje (12.—16.), vmes pa še naslov 14. epi¬ grama: Dihur knigov izpremenil v: Zhudni dihur, a za 16. epigramom je vmestil ona dva nova epigrama 17. in 18. ter jih pripisal sam ob robu; vsled tega je prejšnji 17. epi¬ gram (Nezhimurni up) moral Prešeren šteti za 19., a Post- scriptum je bil sedaj 20. epigram, kateremu je sedaj še do¬ dal lastnoročno oni citat iz Horacija. Tako je iz prvotnih 15 postalo sedaj 2 x 10 = 20 „sršenov 11 . In tu smo sedaj pri onem momentu, ko je pisal Preš. iz Celovca Čopu v Ljubljano, da naj se potrudi pregovoriti Ka¬ stelca in Jakona, da mu vsprejmejo v Čebelico vseh 20 epi¬ gramov, ker bi bil rad, da jih izide dvakrat toliko, kolik er je zapovedi božjih. 1 ) Očividno se kaže, da je tu Kastelcu vračal ‘) Preš. govori o pohvalnih (opazkah, ki jih je Murko v svoji slovnici zapisal o njegovih pesmali izešlih v Zhbel. I., češ take so, tla bi kakemu^Goetheju 138 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. njegov rokopis „sršenov“ z dodanima dvema, to je oni isti rokopis, ki je po njem urednik Zhbelize priredil nov prepis za natis, in ki se nam je potem ohranil v Levstikovi zapuščini. Opozoriti moram še, da nosi ta listina na čelu prve strani notico: JBibfiotf), v nemški frakturi, zapisano s svinčnikom — zdi se, da z roko Levstikovo; ni li tu mož sam sebi hotel notirati, odkod ima ta rokopis, da bi sam njegovega izvora ne pozabil? Zanimiv pa je nam ta rokopis danes ne le zato, ker pove, kateri so bili oni epigrami, ki jib je hotel Preš. objaviti kot „duplo der 10 Gebotbe Gottes“, ampak tudi ker nam dokaže vir, odkod so oni Prešernovi epigrami, ki jib je prvič L. Pintar izdal 1. 1900. v »Poezijah 11 , in ki smo jih poznali do danes le iz prepisa Levstikovega, ohranjenega v njega zapuščini, ne da bi vedeli, odkod jih Levstik ima. Kastelčev prepis pa nam je danes lahko prav enake cene, kakor da bi bil pisan lastnoročno s pesnikovim peresom, ker ga je celega revidirala in popravila Prešernova lastna roka; zato cenimo ta prepis Kastelčev z do- voljno pravico za pravi original onih 2 x 10 = 20 epigramov. 8.) Še en kos je v tej zbirki, ki se na njem nahaja nekaj lastnoročno pisanih stvari Prešernovih. »Sonetni venez“ namreč, tiskan na posebnem papirju v formatu velike osmerke (in sicer prav tak, kakor je enak odtisek popisan v Preš. Al¬ bumu 1900, na str. 750. iz zbirke Korytkove, in pa v „Katol. Obzor.“ 1901, na str. 24. iz lasti g. V. Steska), ima na svoji zadnji četrti strani spodaj precej praznega prostora, ob straneh soneta „Magiftrale“ in pa p o d tem sonetom. In na ta prazni prostor je pripisal*) ob kraju na devi in desni Prešeren nasled¬ nje že znane 4 sonete tako le: i. Ni snal molitve shlahtnih*) terde glave, Ko te sazhetik, v kteri poje hvala Se nje, ki mati boshja je poftala. Kar snal, je vedno molil s mifli prave. Ko snebil duh fe trupla je teshave, Legenda pravi, de je rosila sala S njegoviga ferza fkos grob pognala S napifam slatih zherk: »Marija, ave!« Od sora de fe nagne dan k vezheri Glafi ponozhi pefem fe ognjena Le tebi, fzer nobeni Eve hzheri; De pred, ko vgafnila fmert mozh plamena, S ferza je srafil veniz, ne sameri, Ki zherke nofi tvojiga imena! — 2 . c Sanjalo fe mi je, de v fvetim raji Oba fva frezhna bla bres sapopadka; * Minula bla shivlenja ped je kratka, o o Kjer me od tebe lozh’jo zhafi, kraji. o w Sedela s Lavro ti fi feftra mlaji, rT S Pred vama bla je dni nekdajnih pratka, * 2*. Med vama bla je govoriza fladka, £* < Kako flovela ktera je od vaji. 3 In tam na tehtnizo fvet’ga Mihčla cf w S Petrarkam djala fva fonete fvoje: SL 3 Vifoko moja fkled’za je sletela; 2 2 Perdjala zhednofti fva nje in tvoje g’ Vfak fvojim pefmam, in fkudela g Njegova ni bla nish’ od fkled’ze moje. samemu laskale, in pravi: „Lasse wenn du die Werke bekommst, die Note dem Kasteliz et Jakon lesen, um sie dahin zu stimmen, dass sie keinen meiner Epigrammata streichen. Es liegt mir viel an der Zalil 20, als dem Duplo der 10 Gebothe Gottes. (Ljublj. Zv. 1888. na str. 569.) Kastelic pa mu jih vendarle ni vseh objavil, kar je razvideti iz Zhbelize III. str. 18. nasl. (1832). 0 Soneti nimajo Prešernovega podpisa, a rokopis je brez dvojbe last¬ noročno njegov. 2) Beri: shlahtnizh. Pač pisna pomota. A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 139 3 . • Ni majhina bla, Togenburgar! mera Terplenja tvoj’ga, moje ga premaga: Nasadnje omezhi fe tvoja draga, In okno zelize vfak dan t’ odpera. Od sora frezhen upafh do vezhera, Oe bo vid’jozha nje podoba blaga, In ko ti she pertezhe fmertna fraga, Se fhe saupliv k nji pogled osera. V nebelih nje ozhi jeft vidit’ menim, Kadar predersnem va-nje fe osreti, Dva j e sna Keruba s mezham ognjenim, Deb’ ne rasshalil je v vednim trepeti, Bejshim jeft revesh pred pogledam njenim, Noben mi shark v shivlenja nozh ne fvetil — 4 . Vi, ki vam je ljubesni tiranija Nesnana bolj, ko fo ftudenzi Nila, Vi, ki farno vefte kaj pofodila Nefo, kaj hifhe, polje, kaj kupzhija! Is vaf fi marfikteri glavo vbija: Al pojem ref bres upanja plazhila, Gotovi, de bi je ne omezhila Labudova s perf mojih melodija. Povejte vi mi flepi modrijani: Al trud’jo sa dobizhek, sa petizo V Ameriki fe zherni Afrikani ? Dal v hujfhi flushnoft me je Bog s pufhizo, Kakor terpe med Turki jo Kriftjani; Koga nek’ imam upati pravizo! — Iz odlomkov, ki jih je objavil iz pisem Janeza Čopa, brata Matijevega, v Preš. alb. na str. 759.— 766. L. Pintar, vemo, da je bil Prešeren spesnil svoj „Sonetni venec 11 že k 1834^ ter da je sonet »Sanjalo se mi je . . .“ imel Janez Cop že pred 2. V. 1834. v rokah. Objavil pa je ta sonet Prešeren vendar šele 1847.! Toda mislim, da ga je Prešeren hotel in poizkušal izdati že leta 1834. ali še hrže 1835. 1 ) v Zhb. V., kjer mu je bilo namen, da ponatisne svoj že prej separatno izešli Venec, ter ž njim vred kot epilog in dopolnilo gornje štiri sonete, ki je med njimi tudi oni: „Sanjalo se mi je . . .“ Iz česa sklepam to? V „Illyr. Bl.“ je izdal Preš. sam 1. 1836. v št. 13. (26. III.) sonet o Togenburgarju ter njega nemški prevod, brez podpisa sicer, aspripiskom: „Aus dem noch ungedruckten 5 tcn Hefte der krainiseben Biene.“ Ta sonet pa je — tretji v naši skupini! In kar o tem, sodim da velja o vseh štirih sonetih naše skupine: prenesti in razširiti menim da smemo to opazko na celo četvorico in pa tudi na Sonetni venec! Ne le sonet o To¬ genburgarju, ampak vse one štiri sonete, ki je med njimi „To- genburgar 11 tretji, je mislil Prešeren izdati z Vencem vred in za Vencem v Zhbel. V. — To je prvo. In doposlal je Kastelcu iz te misli odtisek Venca, ki mu je pripisal one štiri sonete, da bi urednik Zhbelize vse to izdal skupno v Zhbel. V. To se pa ni zgodilo! Zhbel. V. ni izšla, in Prešernu se njegova misel ni uresničila; toda doposlana listina je ostala uredniku — Kastelcu, v čegar zapuščini nam jo je sodim da našel Levstik. Tako sklepam o tem jaz; in to je točka, ki sem do nje hotel priti v svojem dokazu. — Prešeren pa je izdal, ko Zhbel. V. ni ne 1. 1834. in ne 1. 1835. in tudi ne 1. 1836. hotela iziti, — sonet o Togenburgarju 1. 1836. (26. III.) posebej! Morda so bili vnanji ‘) Ker je Zlibel. IV. izšla — dasi z letnico 1833, ker za 1. 1833. — šele 1834.; prim. Čopovo pismo Šafariku v Zborn. I. 131, katero je že z dne 26. II. 1834., pa govori še o neizdanem IV. zv. 140 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. dogodki njegovega razmerja do Julije taki, da so mu izvabili ta sonet, ter da je poet morda želel, da jih njegov sonet ne zakesni. Toda, kako je to, da je izdal od cele četvorice edinega o Togenburgarju? Zakaj sta izostala prednja dva soneta 1.) o žlahtniču trde glave, 2.) »Sanjalo se mi je . . .“? In zakaj oni za njim stoječi o »tiranstvu* 1 ? Iz „111. Bl.“ Nr. 43. (22. X.) 1836. vemo, da je poet poleg naše skupine namenil za Zbbel. V. tudi še drugo skupino sonetov, namreč to-le trojico : a.) „Blo Mojsefu je nekdaj narozlieno . . .“ p.) „Ozhi fo le per nji v deklet ble fredi, . . .“ y.) »Kadar obupa uzhenoft sdravnika . . Objavil je te sonete Preš. brez podpisa sicer, a z isto opazko, ki jo ima 26. III. že sonet o Togenburgarju: „Aus dem nocli ungedruckten 5. Bandchen der krainischen Biene“ in tudi „Kam“ in nje prevod „Wohin“ v 111. BI. Nr. 18. (30. IV.) 1836. — Kako bogato gradivo za Zbbel. V.! . . . A če je to trojico iz¬ dal poet celo, ali je slučajno in brez posebne misli kršil ono četvorico? Ali je le slučajno in brez zavedne misli izdal le enega samega iž nje, namreč sonet o Togenburgarju, in še tega v št. 13. ločeno od one trojice ? O čem nam to priča in pripoveduje? Odgovore tu 1. 1847. izešle »Poezije 11 ! Tu šele imamo naše četvorice prva dva soneta prvič v javnosti! A za njima imamo pa tu na tretjem mestu tudi isti sonet, ki je v naši četvorici tretji! Četrti sonet naše skupine, sonet o »tiranstvu 11 , pa je tu v »Poezijah 11 izginil se svojega prvotnega mesta za Togen- burgarjem; toda na njegovo mesto se je pomaknil oni isti sonet, ki je prvi v oni trojici ilirskega lista, v št. 43. (22. X.) 1. 1836., sonet o Mojzesu, ki ga je tudi v 111. BI. dal na dan sam Preš. prav enako takoj za Togenburgarjem, da sledi tam tako kakor tu v Poezijah. Sonet o »tiranstvu 11 pa ni izginil le s tega svojega mesta, ampak sploh iz Poezij: poet mu sam ni dal nikoli v javnost, dasi ga je bil prvič pred leti namenil za Zhbel. V.! Izdal je tedaj v Poezijah 1. 1847. poet gornji dve skupini zliti veno skupino, ki jo je le še nekoliko razširil in pomnoži), in sicer tako-le: j 1.0 žlahtniču. a ) { 2. »Sanjalo se mi je . . .“ ... Tu prvič izdana! ( 3. O Togenburgarju . .. 111. BI. 1836. Nr. 13. b > | a) O Mojzesu . . . 111. BI. 1836. Nr. 43. A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 141 C »Na jasnem nebu . . c) j „Marskteri romar ..." I »Zgodi se včasi . . ... Tu prvič izdani soneti. j p) »Oči bile per nji v deklet so sredi . . .“ j f) Sonet o obupu učenosti zdravnika. (111. BI. 1836. Nr. 43.) Naglasiti pa je tu še eno in glavno dejstvo: izdal je poet tu v Poezijah 1. 1847. pred temi soneti tudi svoj Sonetni venec! Prvič od tistega časa sem, ko je bil poizkusil izdati ono četvorico sonetov z Vencem in za Vencem v Zhb. V., je tu doživel priliko, da izda svoje četvorice prva dva soneta (gori pod a)) z Vencem vred in za Vencem tako, kakor nam to nje¬ govo misel in željo kaže naša listina iz Kastelčeve uredniške torbe. Jaz berem iz vsega tega Prešernu med vrstami: Ločeno brez Venca ni hotel objaviti one četvorice, ali vsaj ne prve polovice njene, sonetov 1.) o žlahtniču, 2.) »Sanjalo se mi je . . .“ In čeprav je I. 1836. objavil iz te skupine sonet o Togenburgarju, čakal je s prvo dvojico do 1. 1847, ker ni imel in ni dobil do »Poezij 1 * prilike, da bi ja izdal z Vencem vred, odkar se mu je bil ponesrečil oni poizkus v Zhbel. V. — Ni li potrdilo tej misli Prešernovi ono mesto njegovega last¬ nega, sicer nedatiranega pisma, ki ga je pisal 1. 1837. Vrazu v Gradec v dneh od 13./V.— l./VII. (Let. Matice Slov. 1877, 158/159), tedaj za časa, ko je ono četvorico že imel, saj je do tedaj bil iž nje že objavil Togenburgarja: »Einen Beitrag zu Eurer Zeitschrift kann ich Dir nicht iibersenden, weil ich nichts neues gedichtet habe, meine Balladen und Sonette aus der Liebesperiode aber die meisten im „IIlyrischen Blatte** er- schienen sind, oder in einem solchen Zusammenhange stehen, dass sie nicht einzeln gedruckt werden konnen . . .“ Podčrtal sem tozadevno misel jaz. Vidi se, da vsaj prvih dveh sonetov one naše četvorice ni hotel izdati brez Venca, ter jih je rajši hranil do »Poezij**, t.j. dokler se mu ni ponudila prilika, da jih izda z Vencem vred, in sicer za njim." O čem to priča? Daje Preš. sam smatral vsaj ta dva soneta, pač zaradi njune vsebine, za nekak organičen del vsebine Venčeve, za njega komentar ali do¬ polnilo. Zato jih ni izdal 1. 1836. s Togenburgarjem, niti kedaj drugič, dokler jih ni mogel z Vencem vred! Zakaj? Ker je sam sodil in vedel, da njih misli in vsebine ni mogoče umeti brez Venca, da bi tedaj ločeni od njega bili neumljivi, ter da bi zato njih objava brez Venca ne imela prave misli. Zato jih je hranil do 1. 1847., „weil sie in einem solchen Zusammenhange stehen, dass sie nicht einzeln gedruckt werden konnen.“ 142 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. Sonet o »tiranstvu ljubezni 11 pa je zatrl, in opustil je pač spet namenoma kesneje njega objavo, dasi ga je tu bil namenil za Zhbel V. Minile so bile pač 1. 1847. tiste vnanje razmere, ki je bil njim primeren ta sonet za dobe Zhbelize V., minili oni časi in oni jeziki, ki so mu očitali, da „ljubi“ in opeva Julijo pač — radi njenih tisočakov! To k vnanji zgodovini naše četvorice sonetov pod 8. Vse to o njih s pomočjo naše listine dognano veljaj posebno njim, ki jim dušo in srce vznemirja Prešernova porazvrstitev pesni in sonetov v „Poezijah 11 ! Pove nam pa ta listina tudi vir, ki je iž njega zajel Levstik sonet o tiranstvu ljubezni, katerega je prvič on objavil v svoji takozv. Stritar-Jurčičevi izdaji „Poezij“ iz 1. 1866. pod naslovom »Ljubezni tiranija" (str. 251); nadel je, kakor se kaže, ta naslov so¬ netu Levstik, ne Prešeren. Sonet imamo tu prvič v rokopisu lastno¬ ročno Prešernovem, s čemer je vsaka dvojba o njega pristnosti izključena, kar do danes ni bilo, ker smo sonet poznali le iz Levstikove objave in iz Levstikovega prepisa v njega zapuščini. b) Tiskanega imamo v tej zbirki še nekaj Prešer¬ novega poleg te prve izdaje »Sonetnega venza 11 v bohoričici, namreč prvo izdajo »Gasel 11 , ki je izšla kot „Aullerordentl. Bejlage zum lllyr. Bl.“ — 13. julija 1833. c) S Kastelčevo roko prepisane se nahajajo v tej zbirki naslednje Prešernove stvari: 1. Nagrobni napis Čopu, — in sicer v teh-le dveh variantah: Matija Z h op rojen 26. dan Profenza leta 1797. umeri 6. dan maliga Serpana leta 1835. Jesike vfe Evrope je uzhene Govoril, ki v tem tihim grobu fpi; Umetnofti, neumerjozhe shene, Le ljubil, njim le flushil je vfe dni; Mladenzham v Reki, v Lvovu in v'Ljubljani Saklade uzhenofti je delil. Ako bi daljfhi zhafi bli mu dani, Matija Zhop rojen 26. dan Pr o fenza v’ leti 1797. umeri 6. dan maliga Serpana v’ leti 1835. Jesikov, kar jih govori uzhena Europa, snal je on ki fpod molzhi; Pifarja imenitniga nobena Deshel nje nima, ki posnal ga ni. Dom kranjfki v_Jčopri, v Lvovi in v Ljubljani S savsetno uzhenoftjo je flovil O, de fo mu bli dni prekratki dani, A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 143 De bi ga s’ pifmami rafvetlil Slovenze s pifmi bi rasfvetlil bil! * 1 ) ’ bil — Pero saftavi komaj, ftare Slave Buditi rod — odnefe val ga Save! Če primerjamo ti dve varianti z ono obliko, ki jo ima ta na¬ pis v „Jurcič-Stritarjevi“ (248) in Pintarjevi (229) izdaji, ter z ono, ki jo je objavil Lj. Žv. v Preš. albumu na str. 750, pokaže se nam, da imamo tu spet dve še nepoznani varianti tega na¬ pisa. In sicer je tu na prvem mestu objavljena oblika prvi načrt temu napisu, ki ima — kakor ona oblika v Preš. alb. — na¬ pako : s’ pifmami, in stvarni pogrešek „v Kopri“ na mestu „v Reki“, kar pa je tu nekdo drugi popravil pač kesneje. Za to obliko pride ona v Preš. alb., tretjo stopinjo pa po meni prepis, ki stoji tu na drugem mestu. Zadnjo in končno fazo pa pomeni oni tekst v izdaji iz 1. 1866. in v Pintarjevi izdaji; nahaja se tu spet precej novili variant, in sicer res iz- boljškov. Katera varianta pa stoji na Čopovem grobu?*) 2.) Nagrobni napis Linhartu, brez vsakega naslova ali podpisa, in tudi brez kakega popravka: Steše popuftil nemfbkiga Parnafa, Je pifal Kranja sgodbe ftar’ga zbafa. Komu Matizhek, Miz’ka hzki shupana, *) Nad tem s črnilom pisanim tekstom stoje naslednji popravki s svinč¬ nikom: v’ leti je prečrtano in pripisano leta; enako drugič pri: v’ leti 183 5. in pripisano leta; V. 1: V besedi Je sik o v je o v prečrtan, a nad njim stoji e, da je citati: Jesike, kar . . .; govori: govori; V. 2: Europa: u je prečrtan, in nad njim zapisan v; on ki: on, ki . . .; V. 5: v Kopri: Koprije prečrtano; nad njim je bil najprej popravek s svinčnikom: Reki, čez katerega je zapisala kesnejša roka s črnilom isto besedo: Reki; v Lvovi: v Lvovu; V. 6: je flovil: je flovil — V. 7: O, de fo . . .; nad temi besedami je zapisana naslednja numeracija: O, de 1 4 3 2 6 fo mu bli dni prekratki dank • • • V. 8: bi ga: ti dve besedi ste prečrtani, in nad njima stoji: njega; s’ pifmami: ami je prečrtano, in dvakratno podčrtano, češ da je to grob jezikoven pogrešek; nad to končnico je potem zapisano i; med besedi: s’ pifmami rafvetlil je vmeščena s svinčnikom besedica: bi; rafvetlil je pa s črnilom prečrtano in nad besedo z istim črnilom zapisano: razfvetlil . . . Opozarjam na z v gajici zapisan sredi besede v pisane z bohoričico! Cegavi so ti popravki s svinčnikom, ne vem; roke ne poznam. Pisava pa je drugačne roke kakor v tekstu, torej ni Kastelčeva. Ona dva po¬ pravka s' črnilom: v Reki in razfvetlil sta spet z drugačno tretjo roko pisana, a meni je tudi ta neznana. Drugi prepis pa je brez vsakega popravka skrbno na čisto prepisan. *) Zadnja. 144 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. Ki mar' mu je slovenftvo, 1 ) nifta snana? Slavile, dokler mertvi [e [budijo, Domazhi boti ga Talija, Klijo. Popravili perjatli 1840. V Kastelčevem prepisu stoji te pesmi preloga na nemščino, in sicer v prozi; iz kakega namena, ni razvidno. 3.) Solda [lika. Pesem kaže nekaj drugačnosti o primeri z nje obliko v Poezijah 1847. Tudi strofe stoje tu v drugem redu. Naj to pokaže ponatisek: S o ld a [lik a. 1) Pet zhevlov merim, pavzov pet; Adijo, ljubza, ftarfhi! Bog vaf obar’, tovarfhi! j She [polnil fim devetnajft let; Pet zhevlov merim, pavzov pet, In zhverfte fim poftave Od nog do glave. 2) Bog te obar’, ozhetov dom! Ndor ni sa boiji rabo, Naj varje dom in babo, Al naj fi v’ [holah glavo lom’, Me fhotor* *) vabi, fe ne bom Ne trudil, ne [’ perefam, In ne s’ dervefam. 4) Doma povfod, doma nikir, Obhodi dofti fveta. Savolj njega dekleta Shenize imajo prepir, In kader sapufti kvartir, Si marfkatera ’s hiflie Solsize brifhe. 5) Le eni ljubizi je sveft, Ti ljub’zi zhaft fe pravi, Ta gre s’ njim v’ boj kervavi, Ga [premi zhes gore bres zeft, Zlies morje, zhes osidje meft, Ker shanje fmert ko Inope Vojfhakov trope. J ) Y. 4: slovenftvo, s že iz gajice! *) fhotor Zelt im verdorb. Krainisck logar. A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 145 6) Sej vem, de more vfaki vmret’ In iti vfak k’ pokoji, Na poftlji, ali v’ boji, Starz in mladenzh zvetezhih let. Pet zhevlov merim, pavzov pet, Vefelo 'zliem skiveti, Junafhko vmreti. 3) Pohlevno reven kmetizh hod’ Vfak fhkrizman*) ga fhentnje Zhes njega gofpoduje; Vojfhak fpofhtuje fe povfod, Stermo gre, zhe ga frezha slod’, Ni treba fe odkriti Ne perkloniti. * 4.) Sangers Klage 3 tes Sonett, in sicer v dveh pre¬ pisih. Sonet sam je že znan („Ihr hortet von der Zwerge argem Sinnen “). Variant ni posebnih. Prepisa sama se medsebojno ločita v tem-le: Prepis a) V. 2: Prepis b): V. 2: Wie diese hafilichen und roth- Wie diese schadenfrohen, roth- behaarten Kobolde . . . behaarten Kobolde . . . Tu je beseda schaden¬ frohen prečrtana s svinč¬ nikom in nad njo istotako zapisana: ungestalten. *) fhkrizman Schimpfnahme fiir den, der einen stadtisclien Kock tragt, von fhkriz apr. flikerz RockschoBel. Primerjal sem to lice z izdajo v Zhb. III. iz 1. 1832. (str. 15—17) ter našel, da se nahaja marsikaka razlika, in sicer v prvi vrsti, da se vrste tam kitice tako, kakor jim tu določa vrsto s svinčnikom (vidi se, da kesneje) pri¬ pisano štetje; tudi je v 2. strofi zamenjano že „Me fkotor vabi“ z besedo: „Me boben vabi“, a strofa: „Pohlevno reven kmetič hod’ . . .“ se glasi že 1832. prav tako, kakor v „Poezijah“ 1847., seveda v Zlibelizi še v bohoričici Učeni slan je zaničvan, Skerbi in hude leta More ubozga kmeta; Nar pervi stan soldaški stan: Soldat živi vesel v en dan; Sej Cesar da pol hleba, In kar je treba. Poleg tega pa se 1847. dobi še mnogokje kaka predrugačba v verzu 3, 4, 8, 11, 12 („Junaka vabi boj“, in ne več: „Me boben vabi“, . . .) 19 (1832 : Vojfhak . . . 1847: Soldat . . .) 27, 33, 34, 35, 39 (1847: Poterta starost, mladi cvet. — ) — Ponatis drugi Zhb. III. (iz 1. 1849.) pa se docela oslanja res še na natisek iz leta 1832. ter je res veren ponatisek. 10 146 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. V. 4: Wie sie auch wollten schbne Madchen minnen, V. 7: Stets hinter starkem streng vervvahrten, V. 11: Damenkiither. V. 13: Riegel Wie sie auch schiine Madchen wollten minnen. Dann hinter . . . Madchenhiither. „Die Dame?“ „Die Schone?“ Pod obema prepisoma stoji pripisana prav kakor v pre¬ pisu „Ser[henov“, in sicer s svinčnikom z enako roko, v frak¬ turi opazka: 93ibliotE). 5.) Licova strelci. Prepis Prešernovega prevoda iz „Illyr. Bl.“ 14 .VIII. 1830., toda — že v gajici! Zakaj je Kastelec ta prepis rabil ali mislil rabiti, ni razvidno. Variant ni, in jasno je, da je to le gol prepis prvega tiska te pesmi, a prepisan že v dobi gajice. c) V zbirki se nahajajo še nekatere s Kastelčevo roko pisane, a ne Kastelčeve stvari, ter nekaj tiskovin. z.) Pisanih stvari je dvoje: 1.) Na Bradazha. Cegava je ta pesem, ne vem. Glasi se tako-le: Na Bradazha. Posnate Bradazha? Perlisat’ fe sna, Iblanfkiga rogazha Ta maliga mosha. Iblanfke dekleta Po mehu on vod’, Lubesen obeta, Pa ritenfko hod’. Ves je polikan Tud fhpegle on noP, Al Ctra Ih n o opikan On je od kos! SSoit SUefiuS t»or ber Hapelle mit ber Slbreffe gefunben , Strt ben ?lnton ftappuš' doti ipidjelftein. To stoji na prvi strani lista; na drugi, njega obratni strani pa stoji z roko Prešernovo zapisan oni gori pod a 4.) objav¬ ljeni epigram o metelčici. A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 147 2.) Nekaj narodnih, deloma lascivnih krajših pesmic in drugo, vse na enem papirju. a) Zelo nozh ftruniza pela, . . . b) Znani Vodnikov napis na Knobelnove pesme iz Kranja c) Mifli na me preferzhna duiha moja, . . . (To pesem imamo v Korytkovih nar. pesmah IV, 125) (3) Tiskane se nahajajo v zbirki naslednje pesmi: 1. ) Pefim Krajnikih Brambovzov per Banderfkimu She- gnanji v’ Lublani 30. dan maliga Trauna 1809. Natiinenu per Leopold Egerju. (Oroshje, bobni dani grome: Hitimo k’ ivet’ oblubi! . . .) 2. ) Štiri pesmi (dve nemški, dve slovenski) na štirih straneh, in sicer: a) Volk sli e d I. (Gott erhalte Franz den Kaiser, Unsern guten Kaiser Franz! . . .) b) Volkslied II. Nach der Melodie des englischen Volksliedes: God save tbe king. (Hoch lebe Kaiser Franz! Vater des Vaterland’s, Lange fiir uns, . . .) * c) Franzu I. nafhimu fvitlimu Zefarju, Ozhetu Iblanrkimu, in Karolini, narhi fvitli Zefarizi, o fheftimu prihodu v’Ilirijo 1832. (Juga, feverja vesilo Bla fi vedno, Krajna, mat’! . . .) (Beilage z. Zeitung Nr. 42. d. 22. Mai 1832.) (Zhetertiga natiia.) d) Franzu I. Titu fvojimu hvaleshna Emona. (Kdo more ifhteti, 'Ozhetne dari? . . .) (Tretjiga natiia.) Prvi dve nemški pesmi nimata nikakega podpisa; pod tretjo stoji pa tiskano: Supan, in prav tako tudi pod četrto. 3. ) Pefem Ivi tli mu Zeiarju Franzu I. nafhimu pre- ljubesnivimu Ozhetu, peta v’ Prulah per snamnju 17. velkiga čjerpana 1829. Tiskana je na posebnem papirju, na štirih straneh; slo¬ venska pesem pa krije samo prvi dve strani, tretjo in četrto pa nemški njen prevod. Pod nemško pesnijo stojita črki: 9DL k, 10 * 148 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. t. j. oče teh prigodnic je Miha Kastelic. To je edina Kastelčeva stvar v tej zbirki. 1 ) S tem sem podal in opisal celo zbirko. Zakaj celo? Ker mi je za dokaz domneve, da so ona Čopova, v Lev¬ stikovi zapuščini najdena pisma iz zapuščine Kastelčeve. Da je zbirka Prešernovih stvari iz Kastelčevih rok, zdi se mi izpričano. Posebno se opiram na to troje: 1.) V zbirki se nahaja samega Kastelca prigodnica — o „močirja posušilu 11 ; a to je še najmanj. i) Sodi se, da Preš. meri v epigramu o pesmih „od pofufhila mozliirja“ na Zupana; ali nima v mislih tudi Kastelca? Tu omenjena pesem bi to po¬ trjevala; zato jo tu podajam : Pefem fvitlimu Zefarju Franzu I. nafhimu preljubesnivimu Ozhetu, peta v’ Prulah per snamnju 17. velkiga ^erpana^l829. Venze Iblana fpleta, raja, Shum vefelja krog bobni, Danaf frezhen dan obhaja, K’ Zefar Prule poflavi. On mozhirje rasgleduje, K’ ga noben vkrotit’ ne ve; Kir je snamnje, osnanuje: Vftalo s’ njega bo polje. Ta befeda Krajnze vname, Nove ftruge koplejo, Pofufhe globoke jame, Kefni Iblanzi tek dado. Preden leto fhtirkrat mine, Po mozhirju pelje pot, Shito rafe, voda sgine, Hifhe vftajajo povfod. To dobroto nesrezheno Safekuje vekomej Snamnje, Tebi pofvezheno, Vnukam v’ ferza globokej; Po Ilirji rasodeva Srezho fvojo sveft’ Iblanz, Vezimo, vezhno on prepeva Tvojo miloft, Zefar Franz! Hymne bei der feierlichen Enthiillung des Sr. k. k. Maj e s tat Kaiser Franz X. unserem allgeliebten Landesvater zu Laibach in der Prule errichteten Denkmahles, abgesungen am 17. August 1829. Jauchzend pfluckt Aemona Reiser; Jener frohe Tag brieht an, Da wir unsern guten Kaiser Jubelnd einst in Prule sah’n. Als Er dort den Sumpf bescliauet — Granzenlos dehnt er sich aus — Spricht E r huldvoll: Mir vertrauet! Fluren bliihen euch daraus. Eifer ziinden diese Worte; Freudig grabt man Beete auf, Trocknet aus die tiefen Orte, Gibt der Laibach schnellen Lauf. Kaum vier Lenze sind erschienen — Moorgrund tont vom Hufschlag laut, Wasser schvvindet, Felder griinen, Hauser vverden aufgebaut. Diese Wohlthat sonder gleichen Wird das Denkmahl, Dir gevveiht, Wenn Jahrhunderte verstreichen, Laut verkiinden weit und breit: Evvig wird es seyn umvvunden Mit der Treue sclionstem Kranz’, Evvig, evvig wird besungen Deine Giite, Kaiser Franz! M. K. A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 149 2. ) Kar je rokopisov, so vsi ali Prešernovi ali Kastelčevi; najbolj značilni se mi zde pa oni, ki se v njih roka Prešernova in roka Kastelčeva mešata, namreč v rokopisu „Serfhenov“, v naslovnem listu Zhbel. IV. in v rokopisu pesmi o „Bradazhu“. To so glasne priče, daje njihov lastnik bil Kastelic, ki je kot Čbelice urednik bil v tesnem občevanju s poetom Pre¬ šernom. 3. ) Važno se mi pa vidi dejstvo, da so vse Prešernove stvari v tej zbirki, — originali in prepisi — iz let prvih štirih zvez¬ kov Čbelice: posebno pa da ni niti eden rokopis Prešernov, niti ena sama mrvica izpod njegovega peresa v tej zbirki iz kesnejše dobe. Kako to? Bil je Kastelic urednik; in kot tak je dobil za natis manuskripte Prešernove: „Slovo od mladofti“, „Nar bolfhi fvet“, „Novo pifarijo“, 2. kitico „Glofe“, „Serfhene“; kot tak je*prepisal „Soldafhko“; in ker je kot tak bil v tako intimni komunikaciji s poetom, mislim, da je dobil tudi „Parisino“ in napis metelčici od njega, kar pa je oboje tudi iz imeno¬ vanih let prvih štirih Zhbeliz, to je iz let onega tesnega obče¬ vanja med obema možema, s katerima se je družil kot tretji — Oop. Ni li to res izpričevalno, da sezajo vse Prešernove stvari v tej bogati zbirki le do one dobe, dokler je bil Kastelic urednik čbelice, in da ni najti v njem ne enega izmed onih Prešernovih proizvodov, ki so nastali ali izišli v kesnejših letih kakor je leto IV. bukvic? Nobene stvari iz let po Cbelici tu ni več, kakor bi prerezal. Nehala je Čbelica, nehala ona intimna ko¬ munikacija Prešernova s Kastelcem, (Prim. pismo Preš. Čelakow- skemu avgusta 1836., in kar stoji tam o Kastelcu), in nehalo dopošiljanje manuskriptov in prepisovanje Kastelčevo, — in zato nehajo tudi v naši zbirki Prešernovi spisi in njih prepisi! Le edini „Sonetni venez“ z onimi štirimi soneti seza preko Zhbelize IV. — Toda tudi Venec je iz 1. 1834.; in kakor sem že rekel, sodim, da je Prešeren že 1. 1835. doposlal ta eksemplar s pripisi Kastelcu, da je izda v Zhbel. V.; pravzaprav je tedaj tudi ta stvar Prešernova še iz let Zhbelize; nameravali so namreč še 1. 1835. nadaljevati jo. A ko ni po smrti Čopovi po¬ časni Kastelic izdal V.-bukvic, prenehal je Prešeren seveda do- pošiljati mu novih pesmi — in zato jih tudi ta zbirka nima več. Pes da je Čopov in Linhartov nagrobni napis iz poznejših let; a pri teh je lahko umeti, da so prišli v Kastelčeve roke; bil je pač tudi on eden izmed „prijatlov“, ki so tem možem postavljali spomenike. Sicer pa so te stvari le drobtinice, in še te le v prepisu Kastelčevem. Lahko tedaj to zbirko Prešernovih stvari — dasi je iz Levstikove zapuščine — imenujemo Kast elč e v o zbirko, kakor 150 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. so imenovali ono iz zapuščine Korjtkove v Prešernovem albumu — „Korytkovo zbirko 11 .*) *) Naj tu opozorim, da je g. dv. sv. in vseučiliški prof. dr. Gregor Krek imenoval tam na str. 748. docela pomotno — sicer s Prešernovo roko napi¬ sane rokopisne proizvode „njegove“, to je Prešernove, naslednje pesmi: 1. »Die Geliebte und ich", iz 1834. leta; 2. „In der Gesellscliaft“, iz istega leta; 3. Sonet brez naslova z dne 21. malega travna 1837. leta. . Prvi dve docela nista Prešernovi, zadnji pa je dal on samo nemško lice; original pa je poljski,in sicer Korytkov, kakor priča o tem P. v. Radics v svoji brošuri „Frau Musika in Krain“, na str. 40., kjer nosi sonet naslov „Das Concert“. Predzadnja pa je Rizzi-jeva; izšla je 1. 1836. v Ulyr. BI. 12./III. (Nr. 11.) —pod naslovom „Gesellschafts-Scene 11 doslovno tako, kakor stoji v Preš. alb., le v 2. verzu zadnje kitice stoji ,,-Rief" na mestu „Schrie“. Kdo je bil Rizzi, o tem poglej Levčevo obširno opazko v tolmaču k Lev¬ stikovih spisov V. zv. str. 362/63. O prvi pa se lahko kar na videz reče, da ne more biti Prešernova, ker o tem kriči vsebina in dikcija, a) Duh in misli so tako nemškutarske in širokoustne, da Prešerna naravnost blatijo. Misel teh-le besed n. pr. : „Wenn sie einstens meinen Namen in den deutschen Gauen nennen“! On da hoče, da upa sloveti v Nemcih! on, ki poje slovenski celo — Juliji nemškuti! on, ki je takrat že spesnil in izdal svoj nacionalni in do Nemcev in njih „tujega jarma" srda polni „sonetni venec 11 , ki v 7. in 9. sonetu izraža tako nacionalne želje in ideje, da mu bržkone radi njih ni cenzura „Venca“ dovolila natisniti: „De bi nebesa milost nam skazale! Otajat’ Krajna našega sinove, Njih in Slovencov vsih okrog rodove, z do¬ mačni pesmam’ Orfeja poslale! De bi nam serca vnel za čast dežele, Med nami potolažil razpertije, In spet zedinil rod Slovenš’ne cele! . . .“ In dalje: »Solze ... iz domovinske so ljubezni lile. Skeleče misli, de Slovenec mile ne ljubi matere, vanj upajoče, ... z britkčstjo so serce mi napolnile.“ Ta mož, ki je nekaj let kesneje tudi pel ostri sonet »Slovencem, ki po nemško pojo 11 , ta globoki Slovenec in- Slovan, po misli in delu oboje, ta da bi stokal za slavo v Nemcih in med nemškimi frajlicami: „ob Fraulein auch den Dichter kennen?" Preotročje! Dalje: „sag ihm dann die stolzen Worte: Dass ick alles, Held und Dichter, nur durch dich gevvorden sei.“ I-Ield u. Dichter! Junak in pesnik! Da gaje ona naredila pesnika, res, tudi Preš. pravi to; imenuje se »njenega poeta" ali „pevca“, „in al veš, de ti ga vne¬ maš, ti mu pevski ogenj daš" jo vprašuje v 6. gazeli, in v »Strunah", v »Prošnji", in v 12. in 13. sonetu »Venca" je prosi naravnost pomoči, da bi iz sebe dvignil v njem dremajoče poezije. A kdo je pri Prešernu »ona" vedno in povsod? Dekle Julija! A kdo pa je »die Geliebte" — pesniku te pesmi? »Freiheit, meines Herzens Dame!" Ta da gaje naredila poeta! — pravi tu nemški verzifikator, a nikjer nikoli kaj takega ne Prešeren, kakor tudi ne, da bi ga bila ona — dasi poeta — naredila junaka! Z junaštvom se ni Pre¬ šeren nikoli širokoirstil, in nikoli ne imel na mislih »stolze Worte“, ki je bil celo v pikrih epigramih vedno skromen in krotek. Tudi izražanje: »ein zier- licli Herrlein", »das Miinnlein" je tako neslano, — in govorjenje: »Freiheit,... nimm mein Leben, ali mein Gut, — IIab’n sie dich mit Kotli besudelt, rein’ge dich in meinem Blut," je tako širokoustno, da nikdar ne Prešernovo, ki je bil trezen realist in modem človek, dobro vedoč, da je v njega časih in njega razmerah posamezniku boljše za svobodo živeti in za osvoboditev de¬ lati — kakor kri ponujati, in ki ni bil nikoli in nikjer tako eksaltiran, da bi kje v svojih verzih zašel do take praznosti! In dalje: „. . . fall ich, driick mein Auge zu,“ — nikoli ni meditativni poet, zroč le svoje duše nemirno valovanje, se silil in o sebi sanjal, da mora v kri prelivajoče boje, ker ga realne razmere niso v to silile ali mu v to svetovale. Stavek: „send’ mir schone, lichte Traume in des Grabes stille Ruh" pa je naravnost otročji, če. se A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 151 Kako so pa prišle te stvari v Levstikove roke, o tem se mi zdi, da govore jasno one tri s Kastelčevo roko prepisane stvari, spomnimo Prešernovih resnih in naravnost vzvišenih misli — o smrti in grobu; mož, ki je do tedaj (1836) že bil spesnil »Sonete nesreče", a v njih ono resno pesem: Perjazna smert! predolgo se ne mudi: Ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, Ki pelje nas iz bolečine mesta, Tj6, kjer trohljivost vse verige zgrudi; Tj e, kamor moč preganjovcov ne seže, Tje, kamor njih krivic ne bo za nami, Tje, kjer znebi se človek vs:ike teže, Tje v posteljo postlano v černi jami, V kateri spi, kdor va-njo spat se vleže, De glasni hrup nadlog ga ne predrami, mož, ki je za onega časa že ideje soneta „Matiju čopu“ ter „Krsta pri Sa- vici“ vlil v verze, ta mož da bi kvasil te neslane, plehke, fantastične in vsi realnosti v obraz bijoče marnje, to nezmisel o »lepih jasnih sanjah" v grobu? Ne! b) Pa tudi dikcija ni Prešernova! To bombastično ropotanje z vokali in ta grom besedni, vreden Koseskega, to ni Prešernova dikcija! To akutno apostrofiranje: „die stolzen Worte“ . . . „alles, Held u. Dichter" . . . trikratni vzklik: „Freiheit, meines Herzens Dame!" ... ta poziv sredi deroče dikcije: „— hui was senkt ilir eure Augen", ... ki zre tja na levo in desno na poslušavce, vse toni njegovo! Kje je tu ona mirna, tiha, priprosta, skromna dikcija, ki je tudi v nemških pesmah Prešernu lastna, in ki je ne prestopi niti v elegiji „čopu“ niti v »Spominu Smoletu" niti v slavnostnem govoru o 25-letnici župana Hradeckega! Če je pa Prešeren to pesem prepisal, ter se je dobil njegov lastnoročni prepis, to še ni dokaza prav nič, da je to „njegov proizvod" in ne upravičuje, da jo je g. Vidic radoverno vzprejel v svoje: „Prešern’s Poesien" (1900) in za njim g. L. Pintar v „Prešern’s Deutsche Ge- dichte", kar se je zgodilo s to pesmijo in z ono „In der Gesellschaft". Sicer pa sem sam to pesem videl poprej že, predno jo je g. profesor dr. G. Krek objavil v Preš. alb., natisneno v nekem letniku naših domačih nemških časopisov, ne vem pa ali v »Illyr. BI." ali v „Carnioliji“, natisneno v štiridesetih letih; prečital sem jo bil takrat parkrat, a ni se mi zdela Prešer¬ nova ne po vsebini ne po obliki, in ni se mi zdela vredna nadaljne pozornosti; spo¬ minjam se pa jasno in določno tega-le, da je bil pod tem tekstom podpisan — ne Prešeren — ampak nemški pesnikovač Hermann von Hermannsthal. Opozarjam na to, ter prosim, da bi se oglasil, komur bi slučajno omenjeni časopis in ta pesem prišli..v roke. Mimogrede naj izrečem, da tudi o oni trojici sonetov »Romeo u. Julie" zelo dvojim, ali je res Prešernova. Prešeren je kakor Goethe in vsaki pravi poet zajemal svoje pesmi iz lastnih doživljajev in iz svojega lastnega real¬ nega življenja, in pel, kar je to njegovo življenje v njegovi duši izkresalo in izklicalo; in če kdaj to, tedaj posebno v oni dobi, ko so oni trije soneti izšli v IUyr. BI.; bil je tiste čase Prešeren tako v svojo dušo zamišljen, kakor je v »Liebesgleichnisse" v sonetu I. sam to naglasil, da bi bilo težko umeti, kako bi si šel tu naenkrat po snov, ki leži tako daleč na strani njegove živ- ljenske poti, kakor ona v oni trojici sonetov: nikoli ni Prešeren namreč sam videl onih krajev, ki so baje grobišče Julije in Romeja, nikoli tedaj ni sam občutil onih Čuti, ki jih izrekajo oni soneti. Realist pa je bil Prešeren tako do dna, da se ni silil v tuja čustva. Sicer o tem več drugič in drugod. 152 A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. ki nosijo pripombo Biblioth., namreč: „Ser[heni“ in pa oba prepisa onega soneta o Kopitarju cenzorju: „Ihr hortet . . In jaz mislim, da so prišle tudi one Čopove listine, kakor ta zbirka Prešernovih stvari, po isti poti in iz istega vira v Levstikove roke in njegovo zapuščino. IV. Ali se nam je pa ohranilo vse, kar je prišlo Čopovega v posest Levstikovo? V Zvonu 1. 1879. je v svojem „Prešernu“ in svojem „Čopu“ gosp v Fr. Levec na več mestih omenil in deloma ponatisnil več Čopovih pisem, ali vsaj podal odlomkov iž njih. Našel sem, da so njihov original pisma, ki sem jih gori objavil. Podati hočem te citate iz Zvona, ter pripisati hkrati k vsakemu ono izmed gornjih pisem, ki je dotičnemu izpisku vir. Na str. 68. Zvona 1879 stoji v članku o Prešernu, kako Čop v pismu bridko toži Kopitarju, „da kanonik Albrecht išče po deželi Dalmatinove biblije, da bi jo uničil (»Albrecht sucht Dalmatine, um sie dem Volke zu entreissen, und hat deren schon vertilgt 11 ). In na str. 226. v „Čopu“ govori članek o Šafaflku: »Sloven- skemu oddelku prosil je pomoči Kopitarja in ta se je obrnil 1. 1829., kakor vidimo iz pisem, do sedaj še ohranjenih, a ne še natisnenih, do našega Čopa, ki je drage volje prevzel na¬ logo . . .“ A na str. 227. o Čopu, da ,,v nečem pismu Kopitarju toži, da se mu v Ljubljani (1829.) slabo godi, slabše nego se mu je na Poljskem.“ Ta tri mesta so citirana in posneta iz Čopovega pisma pod B. 1., kjer se nahajajo prvega citata besede doslovno, drugih dveh pa misli; le 1829. je popraviti v drugem citatu v 1827., v tretjem pa v 1828. Na str. 38. se glasi: „Že porod Čebelici bil je težak, j Vlada je bila te misli, da Čebelica ni knjiga, nego ča- B. 2. sopis, zato pošlje rokopis dunajskemu cenzorju Kopitarju, j Iz Čopovih, o tej stvari Kopitarju pisanih listov, ki (dozdaj še nenatisneni) leže pred menoj, vidi se jasno, da »veliki gromovnik 11 ni imel pravega razuma za umetno pesništvo, da je marsikaj grajal in črtal in da je imel Čop mnogo posla, predno ga je utešil“ . . B. 3. } B. 7.8. Pridejal sem kar ob robu vire tem mislim, to je, ona pisma Čopova Kopitarju, ki jih ima g. pisatelj kot nenatisnena v mislih. A. Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. 153 Prav ista pisma B. 2. 3. 7. 8. pa so, ki misli nanje na str. 131. mesto, ki govori o Čopu: „Da je on pravi ustanovnik kranjske Čebelice", to nam jasno pričajo dosedaj še nenatisnena pisma njegova, katera je mej 1. 1830. in 1832. pisal Prešernu in Kopitarju." Na str. 227. stoji v 1. predelku omenjeno »dolgo Čopovo pismo Kopitarju od 16. majnika leta 1830.“ ter posneta njega vsebina. Pismo to je od misli do misli ono pod B. 3. — In še eno pismo! Na str. 242. stoji Čopovo pismo Kopi¬ tarju z dne 2. maja 1833. ponatisneno; in to je prav ono gori pod B. 6. objavljeno pismo, ponatisneno doslovno, le z malimi izpustki. Dokazana je s tem pač docela istost pisem Čopovih, ki jib je imel g. Levec pišoč svojega Prešerna in Čopa na razpolago dobivši jih, kakor vemo iz pričevanja g. pisatelja samega, iz rok Levstikovih, zavita v rdečo ruto, —- in pa pisem Čopovih, ki jih tukaj objavljam, in ki nam jih je ohranil g. tajnik E. Guttman. Toda dokazano pa še ni s tem, ali se nam je ohranilo vse, kar je prišlo v Levstikovo posest, in niti ne, če vse, kar je imel in videl takrat g. Levec v oni rdeči ruti pred sabo. Med njegovimi izpiski v Zvonu sicer nisem našel mesta, ki bi se mu ne dalo dokazati izvira iz gori ponatisnenih pisem. Toda pač, eno vendarle! Na str. 68. stoji: „V rokah imam pisma Čo¬ pova, v katerih pripoveduje Kopitarju, da je Kastelec kranj¬ ske Čebelice" dal tiskati 1200 knjižic ne zato, da bi je toliko prodal, nego ker vsi mislijo, da je bo duhovščina mnogo po¬ žgala . . Tega mesta ni v naših pismih! In vendar pravi gosp. Levec: „V rokah imam pisma Čopova . . .“, iz česar sodim, da je to eno izmed onih pisem, o katerih priča g. pisatelj, da so nenatisnena in kakor to — v njegovih rokah. Kaj bi to doka¬ zovalo? Da se nam je vsaj eno Čopovo pismo izgubilo. ^ Toda ni li g. Levec pomotno zamenjal vira? Ni li to bilo ne Čopovo pismo Kopitarju, ampak Prešernovo čelakowskemu, in sicer ono pismo, ki je g. Levec sam omenja na str. 38. Zvona, pismo z dne 29. IV. 1833., ki je takrat bilo tudi še nenatisneno? Tam namreč pripoveduje Prešeren Čelakowskemu to stvar, o kateri priča g. Levec, da stoji v Čopovem pismu. Če pa tu ni pomote, če je g. Levec res imel Čopovo pismo v rokah, dokaz bi nam bilo to, da nam zbirka ni prišla cela v naše roke. In tudi še drugo mesto nahajam v „Čopu“ na str. 226. Zvona, kjer je beseda o Čopovi literarni zgodovini slovenski od 1. 1550.—1830.; tam stoji, da je junija meseca 1. 1831. poslal Kopitar Šafanku Čopov rokopis ... s to opazko: „Es sind herr- liche Beitrage und ich zweifle, ob Sie sonst woher eine (!) so brave Vorarbeit erhalten haben konnen . . . Čop ist ein milder Recensent und von extensivem Vergleichungsgesichtskreis." To 164 A. Žigon: Nekolik oj stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. mesto stoji doslovno v Zbor. I. 109 v Kopitarjevem pismu z dne 8. jul. 1831. (julija tedaj, ne junija, kakor gori na rečenem mestu g. Levec). A odkod ga je imel 1. 1879. že pisatelj, če je 1. 1899. to pismo objavil šele Zbornik, in je je šele Kunšič našel 1896. (glej Zborn. I. 74) v Pragi? Ali je morda bilo med Čo¬ povimi^ listi v oni rdeči juti tudi kako Šafafikovo pismo, ki je v njem Šafafik izporočil Čopu ono Kopitarjevo sodbo o njem? Sicer nahajam v pismih Čopovih samih še eno dej¬ stvo, ki mi glede celotnosti zbirke vzbuja pomislike. Kar je pisem Čopovih, nosi namreč vsako na prvi strani v desnem voglu po eno črko iz abecede, zapisano s svinčnikom; pripisal sem to tudi v izdaji, kakor sem našel v izvirniku. In dobil sem, da ta vrsta črk, ki gre od b — m, ni popolna, ampak tako le pretrgana: (a), b, c, č, d, e, (f, g, h,) i, j, k, (1), m . . . Kar sem črk oklenil, teh ni! Ali ne dokazuje to, da je iz zbirke, ki je štela vsaj toliko številk, kolikor je črk od a — m, šlo po zlu vsaj pet listin? A kedaj? Ali še preden so prišle stvari Levstiku v roke, ali pa kesneje? Kdo je šifriral pisma, je težko reči; toda gajica, ki se izpričuje v črki č, kaže, daje bila taroka precej mlada; ali je bila Kastelčeva? ali je bila Levstikova? Brže da zadnja! Potemtakem bi se bila ona pisma izgubila še le iz one rdeče rute. Omenjam pa, da mi je g. tajnik E. Guttraau jasno in določno zatrjeval več ko enkrat, da se ti listi v zapuščini Levstikovi niso nahajali v nikaki, ne rdeči, ne plavi ruti zaviti, ampak med drugimi papirji, med katerimi je bil tudi oni roko¬ pis Prešernovih „Poezij“, ki se povrnjen danes nahaja zopet v dež. muzeju v Ljubljani, a že takrat zaznamenovan z uradnim pečatom za lastnino Rudolfina. — O vsem bi pa utegnil odločilno in docela razjasnjujočo be¬ sedo izreči znabiti da iz svojih bogatih spominov — ultima ratio — g. Fr. Levec! V Drežnici 4. septembra 1903.