Naše zahteve glede uiiteliske stalrtosti. Nobena reč ni učiteljstvu tako potreb* na za mirno kulturno in prosvetno delo ter poglabljanje v svoje službeno delo, ki se mora vedno naslanjati na razmere in oko* lioo, kakor stalnost na službenem mestu. Lahko se prestavijo uradniki drugih strok in se postavi novega uradnika na iz* praznjeno mesto, pa bo šlo delo enaiko na* prej in ne bo stvar trpela. Pri učiteljstvu, ki mora delati v skla* du z okolico in mora usmerjati svojc delo z razmerami in potrebami kraja, v kas terega se mora uglobiti, je drugače. Izpre* membe so v tem pogledu zelo škodljive za stvar. To so uvideli že vsi stari stvaritelji šol= ske zakonodaje in so ločili učiteljstvo v stalno in nestalno. Stalno učiteljstvo se je smelo premeščati le po neizogibni službeni potrebi, ki pa ji je vedno prej sledil disci« plinski postopek, ali pa se je izvršila pre* mestitev po službeni potrebi iz res stvarnih razlogov in v sporazumu s prizadetim. Stara šolska zakonodaja varuje učitelj* sko stalnost s čl. 109. in 110. drž. šol. zak., oziroma dok. šol. in učnega reda, na pod= lagi teh temeljnih določb so izdelane po« trebne določbe deželnih šolskih zakonov, ki omejujejo premeščanje učiteljstva in mu dajejo stalnost. V pogledu dež. šol. zakonov pride v poštev § 33. dež. šol. zak. za Kranjsko od 29. aprila 1873, oziroma od 9. marca 1879 ter § 11. in § 15. dež. šol. zakona za Štajers sko od 17. maja 1877 dež. zak. 15 pril. 13. poleg drugih dopolnilnih členov. Pred vojno se je smatralo učitelja, ki je dobil svoje stalno službeno mesto po razpisu, za nepremestnega, in se ga je pre* mestilo le na lastno željo, vsaki premestit* vi iz službenih ozirov pa je sledila prej vedno disciplinarna preiskava in razsodba. Drugače se učiteljev, ki so imeli stalno službeno mesto po raizpisu, ni premeščalo. Tudi ob uveljavljanju uradniškega za= kona se je uvidela in čuvala učiteljska stal« nost. Zato je določal čl. 234. čin. zakona, da dobe vsi uradniki stalnost po novem zakonu šele čez tri leta, t. j. septembra 1926, a \z> vzete so one stroke, ki niso smele biti po čl. 224. čin. zak. 1. 1923. postavljene na raz= položenje. Čl. 224. čin. zak. pa določa, da se ne po= stavljajo na razpoloženje poleg drugih ; učitelji, ki niso smeli ibiti po dosedanjih zakonih ne prcmeščeni in ne odpravljeni iz službe. Dasi je finančni zakon iza 1. 1926./27. podaljšal nestalnost državnega uradtiištva do leta 1929.. je zopet izvzel one stroke, ki jih omenja čl. 224. čin. zak. Sedaj je pa izšla nova odredba, ki tol= mači premeščanje učiteljstva po čl. 71. Gla« si se sledeče: Ministarstvo prosvete kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca odeljenje za osnovnu nastavu O. N. br. 45.222, 5. jula 1927. god. u Beogradu. Po pitanju, da li učitelji, koji su dobili svoje stalno mesto stečajem, a su bili pre« mešteni na osnovu čl. 71. Zakona o činov* nicima, zadrže i dalje svoje mesto, dobijeno stečajem, dalo je Ministarstvo Pravde, Cen= tralna Komisija za izvršenje zakona o či* novnicima, pod Br. 34.685 od 6. jula 1927. godine ovo mišljenje: »Stalnost u zakonskom smislu, po izu* zetku učinjenom odredbom čl. 234. Zakona ° cj^QVIiicima, uživaju oni učitelji koji po ranijim zakonima nisu mogli biti ni premesteni ni iz službe uklonjeni, bez naročitih, zakonom za to predvidjenih razloga, a ne i °ni koji takvu stalnost po svtojim ranijim zaiconskim propisima nisu uživali. Takvi m°gu da budu i administrativno premešteni, Po odredbama čl. 71. Zakona o činovnicima, upr/Kos tome što su svoje mesto dobili even= tualno i konkursom, jer konkurs u takvom siucaju, nije zakonom predvidjena garantija calnosti, več izvesna tehnička procedura Pnukom popunjavanja upražnjenih mesta, ^ojom se administracija može da posluži, aa <idatle ne nastaje nikakvo pravo nepo* "etnosti, za one koji su svoje mesto na taj nnC1fn V.odali' a kojima inače ta nepokret* sim n^C zaSarantovana zakonskim propi^ n r, ^aPim tim dat je i odgovor na pitanje °Pstinskoj pripadnosti«. ' doln-1tega tolmačenJa bi sledilo, da vcljajo ocrjc starih zakonov samo za one učite» po',, S-° pr,ed uradniškim zakonom dobili tembr?1!^^ UŽbeno T810' *• J- do h seP5 služhn 3> za vse druSe Pa- ki so dobili pa ]i Z razpisom po uradniškem zakonu čl 7i ^Pako' kakor če bi dobili mesto po glede -C-n' zak?na- Isto velJa analogno tudi Iz tega jc razvidno, da je nastal po se* danjih tolmačenjih, o katerih pa je še vedno vprašanje, ako bi držala pred Državnim Svetom, velik pravni kaos, ker to naspro« tuje čl. 71. čin. zak., ki jasno določa: »Od« redbe o premeščanju ne veljajo za uslužs bencc, ki jim je s specialnimi zakoni za« jamčena nepremestnost.« Tu^i za stalno uči^ teljstvo je premestnost s specialnimi zako« ni omejena. Jasno je, da so s to določbo tudi za uči* teljstvo podaljšane vse odredbe starih za* konov in lomejitve premeščanj učiteljstva na stalnih razpisanih mestih ter je smatrati, da veljajo omejitve starih zakonov glede premeščanj tudi za vse one, ki so po uve* ljavljenju uradniškega zakona dobili svoje mesto z razpisom. Stalno (po razpisu) nameščen učitelj se sme premestiti le na lastno željo, iz važ* nega službenega obzira ali vsled discipli« narne razsodbe. (Določbe starih zakonov). Še večji kaos so ustvarila oblastva sa^ ma, ker so pričela zahtevati od učiteljstva tudi izven razpisa, da samo vlaga prošnje, in to celo če pride zaradi ukinitve razreda na razpoloženje (preden so eno leto na razpoloženju). Te prošnje potem oblastno tolmači kot lastroo voljo in prošnjo, samo da ni treba plačati selitvenih stroškov. To je v nasprotju s členom 71. čin. za« kona, ki v prvem odstavku pravi: da pri* padejo selitveni stroški onim. ki so preme= ščeni brez lastne volje, toda po neizogibni službeni potrebi; v drugem odstavku pa pravi: če se premestijo ushižbenci po svoji prošnji ali če dva uslužbenca zamenjata službena kraja, jim ne pripadajo stroški za selitev. Res je, da v čin. zakonu ni pravega tolmačenja kaj se smatra za premestitev po lastni prošnji. izvzemši analogije iz prvega odstavka čl. 71. (brez lastne volje), a stari zakoni (čl. 34. kr. dež. zak.) imajo to tolmas čenje samo v nemškem tekstu, ki tolmači premeščenje na lastno prošnjo le za redno kompetenco (torej razpis) in medsebojno zamenjavo službe. Za vsako premestitev brez lastne krivde in prošnje, ali za slučaje nadomeščanja, pripadajo selitveni stroški. (§ 35. dež. zak. za Kranjsko). S tem je dano dovoljno tolmačenje čl. 71. čin. zak. in uredbe o povračilu selitvenih stroškov. Potreba bi bilo samo v par kon* kretnih slučajih pritožbe na Državni svet, v svrho p'opolnega razčiščenja tega vpra^ šanja. Sedaj so po tej praicsi popolnoma ustavljeni selitveni stroški. Ali upravičeno, ali neopravičeno, to naj se izkaže! Naše zahteve v pogledu stalnosti so pa sledeče: Učitelji, ki so dobili stalno mesto co razpisu, so nepremestni. Premestitev teh učiteljev se izvrši lah* ko le v sledečih slučajih: 1. če sami prosijo za drugo razpisano mesto; 2. po službeni potrebi in to samo prva dva meseca v začetku šolskega leta, če se zaradi premalega števila otrok na šoli za« tvori razred in ni na šoli druge nestalne učne osebe, ki pride v takem slučaju v prvi vrsti v poštev. Drugače se premesti stalni učitelj, ki je pioslednji prišel po razpisu na šolo. Če se med letom ali v naslednjem letu otvori na tej šoli nov razred, ima tako pre* meščeni stalni učitelj pravico, da se vrne na to šolo; 3. kazenako, ako je krivda disciplinsko dokazana in pravomočno izrečena po disci« plinskem sodišču; 4. ako tri leta zaporedoma d'obi učitelj nezadostno oceno; 5. ako se dvema stalnima učnima ose* bama dovoli zamenjati službeno mesto. Ne more se pa braniti šolski upravi, da razpolaga z nestalnimi in začasnimi učnimi osdbami. Vendar je tudi tu izvojevati go= tove norme da se izognerrao partizanskemu premeščanju začasnega učiteljstva. Iv. D.