AMERIŠKA AMERICAN IN SPtRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER rrtss CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, OCTOBER 10, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. VELIČASTNI ORATORIJ"VNEBOVZETJE" ALI ASSUMPTIO PRVIČ PODAN V AMERIKI KAKO LONDONCANI PREBIJEJO NOČI n j ne(le];jo 3. novembra bo po-^ Glasbena matica na odru ' Clair Ave., veličastno ^Prekosi j i vo delo skladatelja ! |S°Hna Sattnerja: Oratorij l%v;v p e Amerike v zapletlja-Vr°Pi in Aziji. Nadalje se je Willkie svečano zavezal, !io vesti, da obdržite ^inistracijo na vla- ^Ob v domovini Ma Ljudje, ki stanujejo v okolici 65. ceste, severno od St. Clair Ave., se pritožujejo radi silnega ropota, ki ga dela orjaško kladivo v eni izmed ondotnih tova-ren. Pravijo, da je tako razbijanje, da ljudje niti spati ne morejo. Hiše se tako tresejo, da je ponekod celo odpadel omet. Mestna postava ne dovoljuje takega ropota po enajsti zvečer. Ker se vodstvo tovarne ne zmeni za opetovane opomnine, so se zavzeli ondotni stanovalci, da bodo zavzeli drugačne korake. Zato sklicujejo javni shod vseh prizadetih za soboto večer ob pol osmih v SND na St. Clair Ave., soba št. 2. Pridite vsi, ki se za to zanimate in ki ste prizadeti. Tem potom apeliramo tudi na councilmana Kovačiča, da pride na sejo, da bo slišal pritožbe in pomagal ljudem priti do svojih pravic. Ljudje morajo vendar imeti ponoči mir in kdor ga kali, bo poklican na odgovor in merodajne oblasti morajo gledati na to, da se s tozadevnim razbijanjem ponoči preneha. -o- Italijani grozijo Ameriki, če se bo vtikala v Evropo Rim. — Mussolinijevo glasilo, Popolo D'ltalia prinaša članek, v katerem svari Zed. države, da jim grozi vojna ocl strani Italije, Nemčije in Japonske, če se Amerika ne pridruži "novemu svetovnemu redu," katerega ustvarjajo evropski fašisti. Toda obenem pa obljubljajo Italijani Zed. državam novo ozemlje na zapadni hemisferi, če bodo delali reko v roki z totalitarnimi državami. "Ako ima vlada v Washing-tonu raje osamljenost poleg An glije, kot pa koristi ameriškega naroda in ako ima raje odpornost na mednarodnem polju, po tem so Rim, Berlin in Tokyo pripravljeni sprejeti izziv in boj," piše list. "Zakaj se Zed. države ne zadovolje z razširjenjem na ameriškem kontinentu, ne da bi se vmešavale v zadeve osišča in Japonske?" vprašuje časopis. Nadalje zatrjuje, cla že-ijo rimsko-berlinska-japonska os sodelovanja z Zed. državami, medtem ko jih skuša Anglija zaplesti v vojno. -o- Tako t , ^ar&aret Kogovshek je v6 , s^are domovine ža-ji je 29. avgusta ^Jena mama Marija 0 domače Primoškova " V ^o v vasi Veliki Tuhinju zapuščajo .j0 t soproga, dve hčeri: toe Jesenšek i« Iva-*S 4 °rko> v Srbiji edine-^ v Ameriki ža- Žak !Vlarearet ter brata s h 8or ,0v in vnukinj ter ■ga ° n'kov. Naj počiva-mirno v rodni ^alim pa naše soža Doma in tu-poleg omenjenih Ness za Cullitana Varnostni direktor Eliot Ness je včeraj izjavil, da bo podpira prosekutorja Frank Cullitana za ponovno izvolitev in bo govoril v njegov prilog tudi na radio Ness je republikanec, pa ne bo podpiral republikanskega kandi data. Seja radi veselice Jutri večer ob osmih se bo vr šila seja društva Waterlo Grove W. C. št. 110. Seja bo SDD na Waterloo Rd. Treba bo ukreniti vse potrebno radi maš karadne veselice, ki se vrši 26 oktobra. Po seji bo nekoliko zabave in dalo se bo lepo darilo. Angleške igrače za ame riške otroke New York. — Pred vojno so aile Zed. države in enako repu blike Južne Amerike preplavljene z igračami iz Nemčije. Skoro na vsaki igrači ste videli vtisnjeno: "Made in Germany." Odkar je pa vojna, Nemčija ne more izvažati svojih izdelkov, kar je naglo porabila Anglija in prevzela skoro ves nemški trg za igrače. Zlasti za letošnji božič so nakupile firme igrače v Angliji za Zed. države, za Kitajsko, za čile, Argentino in za vse Do-minione. se igra! Dr. Anton Korošec, prosvetni minister Jugoslavije, je priznan evropski državnik. Najbrže ga E oropa danes nima spretnejšega. Da je Jugoslavija do zdaj srečno plavala med\.razburkani mi čermi, je gotovo nema-. la^zmkiga- dr, JjktfoMtt. T-o-nas mora neizmerno veseliti ne samo radi naše Jugoslavije, ampak zlasti še zato, ker je dr. Korošec Slovenec. Nekaterim zapitim šo-lobardam in slamopukcem v Ameriki dr. Koroščevo dr-žavništvo ni všeč. Seveda>, zato, ker je — duhovnik. Če bi bil komunist in še v civi-lu zraven, ju, potem bi bil vzor Slovencev. Ljudje, ki jim je premočna pijača ski-sala možgane dolžijo dr. Ko-rošča, da igra karte z Italijani. Well, mi mu nismo gledali čez rame, če jih res. Ampak če jih, zna dr. Korošec zelo spretno deliti, cla ni Mussolini že v Ljubljani. In to je fakt, bratci-komu-nisti. -o- Top se bo oglasil po 37 letih Ples na Jutrovem V nedeljo ob 7:30 zvečer bo priredil Gospodinjski klub na Jutrovem plesno veselico v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Johnny Pecon bo igral vesele poskočnice. Važen sestanek Vse članice Slovenske Ž6nske zveze, ki se zanimate za kegljanje, pridite nocoj ob 7:30 na sestanek v St. Clair Ave. kopališče. New York. — Danes popoldne se bo oglasil top na trdnjavi Hamilton pri Brooklynu, N. Y. Iz teh topov niso streljali že od leta 1903. 870 funtov težke krogle bodo izstrelili v morje, vsaka krogla stane pa $900.00. Poveljnik trdnjave je opomnil ljudi, ki stanujejo v bližini, da bodo imeli ob tem času okna nekoliko odprta, ravno tako tudi vrata, ki imajo vdelano steklo. Opozorjeni so tudi avtomobilisti, da parkajo danes popoldne avtomobile zadej za poslopji. Kot se vidi, bo imel top "veliko besedo." --o- Predsednik v Akronu Jutri se bo predsednik Roosevelt ustavil v Akronu za 10 minut. Ogledal si bo tudi muni cijsko tovarno, ki jo gradi vlada pri Ravenni, O. Iz Bele hiše so povabili Martin L. Daveya, da pride na predsednikov vlak. Enako povabilo je pa odklonil senator Donahey radi slabega zdravja, toda brzojavil je predsedniku, da bo zmagal v državi Ohio v novembru. Mussolini ob jugoslovanski meji Rim, 9. okt. — Benito Mussolini je danes nadzoroval 11. kor, ki se nahaja ob jugoslovanski meji. Diktator je dospel ob "8':30 zjutraj v Gorico, kamor se je pripeljal z letalom, ki ga je sam vodil. Od tukaj se je odpeljal pa z avtomobilom in pregledal vse postojanke, kjer je nastanjen 11. kor. Nekateri polagajo na to veliko važnost, ker je v istem času Nemčija poslala vojaštvo v Romunijo, ki meji na Jugoslavijo. Ob istem času ima pa Italija tudi pripravljeno vojaštvo v Albaniji, na grški in jugoslovanski meji. -o- Francozi so se začeli seliti na farme Vichy, Francija. — Eno, kar je posledica poraza Francije, je to, da so se ljudje zopet začeli seliti na farme. Od severnega dela Francije, ki jo ima zasedeno Nemčija, je dospelo kakih 10,000,000 ljudi, ki nimajo prostora po mestih, zato gredo na deželo. Zadnja leta je imela Francija velik problem, kaj bo napravila s praznimi kmetijami, iz katerih so se cele vasi izpraznile in preselile v mesta. Na tisoče vasi je bilo popolnoma zapuščenih in plevel je obrasel polja in njive. To se je zdaj na-mah predrugačilo in ljudje zopet hite na deželo, da bodo obdelovali polje in imeli kruh. -o- London, 10. okt. — Preko noči in danes zjutraj so nemške bombe zažgale London na 50 krajih. To je bil eden najstrašnejših napadov, kar so jih izvedli Nemci nad Londonom. Bombe so poškodovale eno izmed velikih cerkva, dalje enega najstarejših hotelov in poškodovale promenado, ki je znana po vsem svetu. Bilo je mnogo človeških žrtev, ubitih in ranjenih. Nemški bombniki so ob istem času izvršili napad v pokrajini Vale-ški, toda nc s tako silo kot v Londonu. Težke bombe so uničile mnogo busov in hiš ter zažigale poslopja od enega konca Londona do drugega. Mesto se je treslo ob detonaciji bomb in pa grmenju protizračnih baterij. Včasih se ni moglo določiti med pokanjem bomb in med streljanjem topov. Ena izmed bomb je prevrnila avtobus in poškodovala potnike Nek mimoidoči zdravnik si je izposodil jeklena čelado od bližnjega vojaka in takoj nudil po- moč ranjencem. Bila je ena najstrašnejših noči, kar jih je London doživel od začetka vojne. Noben ni mogel zatisniti očesa radi silnega tre-skanja bomb in grmenja topov, ki je trajalo vse do zgodnjega jutra. V torek večer so bomb^ poškodovale bolnišnico, v kateri je bilo 108 bolnikov. Tri nadstropja so bila porušena in včeraj so še vedno iskali med razvalinami ranjence in mrtve. Ni se še moglo ugotoviti, koliko bolnikov je bilo ubitih, toda boje se. da ni noben ostal živ. Bomba je močno poškodovala tudi univerzitetno knjižnico. Zanetila je požar, ki je uničil več kot 100,000 dragocenih knjig. Angleški bombniki so pa ob istem času vračevali Nemcem milo za drago. Bombardirali so zopet Kruppove tovarne v Esse-nu, zažgali več rafinerij v Hamburgu in zmetali 15, ton bomb v bojno pristanišče Wilhelmsha-ven. Prelom med Anglijo in Romunsko Bucharest, 10. okt. — Po mestu se je raznesla govorica, da bo Anglija prekinila diplomatske odnošaje z Romunsko. Vsled tega se je pojavil tudi strah, da bo Anglija poslala svoje bombnike iz Palestine, da bodo poskušali uničiti romunske oljne vrelce. V diplomatskih krogih so prepričani,'da bo Anglija začela z reakcijo, ker je Romunska dovolila Nemčiji postaviti svoje vojaštvo po raznih strategičnih krajih v Romunski, to je po ol jnih poljih in v pristaniščih. Angleški državljani, katerih je okrog 600 v Bucharesti, že zapuščajo glavno mesto na priporočilo angleškega poslanika Hoare. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Prvi mošt! Prvi, ki se je oglasil, da stiska sladko grozdje in prodaja dober mošt, je naš stari in zanesljivi prijatelj Anton Korošec, ki vas vabi, da si naročite mošt. Njegov naslov je 6629 St. Clair Ave. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Edvard A. Schmidt, 317 E. 246. St. so se oglasile vile rojenice in prinesle 8 funtov težko hčerko-pr-vorojenko. Mamica je hčerka poznane Stuškove družine iz Wick-liffe, O. Naša čestitke! Premog bo dražji Prihodnji teden se bo podražil premog, kot naznanjajo premogovne duržbe. Premog se bo podražil od 25 do 50 centov pri toni. Chicago. — Dne 27. sept. je umrla Ana Jurkas, stara 67 let in rojena v Cerkljah pri Krškem na Dolenjskem. Presto, Pa. — Tukaj je po dolgi bolezni umrl Anton Vidmar, star 60 let in rojen na Gornjem Brniku pri Kranju. V Ameriki zapušča brata, v starem kraju pa sina. — Osemletni Freddie Demšerg, sinček Fr. Demšerga, oskrbnika slovenske dvorane v Prestu, si je pred dnevi po nesreči zlomil nogo in zdaj se nahaja v bolnišnici St. Francis v Pittsburghu. Calumet, Mich. — Dne 17. t. m. je v Lauriumu umrla Ruth Mildred Plut, stara komaj 21 let in rojena tu. Zapušča mater in brata. — Iz Detroita je prišla vest, da je tam umrla stara Ca-lumetčanka Mary Kapš v starosti 74 let in doma od Črnomlja v Beli Kmjini. V Calumetu je bivala 44 let in njeno truplo so poslali semkaj, kjer je bilo pokopano poleg mnogih njenih sorodnikov. Gallup, N. Mex. — Te dni je v tukajšnji bolnišnici umrl Steve Kotzman, star 58 let in rojen v Konjicah na štajerskem. V Ameriki je bil od svojega osmega leta. Bil je tudi zaveden delavec in pri velikih premogovnih družbah je bil na črni listi zaradi aktivnosti v stavkah. La Salle, 111. — Pred dnevi sta umrla Fr. Ojster, doma iz Cer-klja, ki je bival v La Sallu, in Steve Katic iz Madisona, 111., star 42 let. Indianapolis. — Pred kratkim je tu umrl Andrej Krapež, star 73 let in rojen v Doljnjih Votlicah pri Ajdovščini na Primorskem. Zapušča družino. Forest City, Pa. — Za rudarsko sušico je tu umrl Louis Ostanek, star 46 let in rojen v Dobu pri št. Vidu pri Zatični na Dolenjskem. — V Broughtonu, Pa., je pa umrl Peter Stanovnik, star 54 let, samec, doma iz žmin-ca pri Kranju, ki zapušča brata. Milwaukee. — Pred dnevi je v bolnišnici podlegel sušici Frank Jenič, star 54 let in rojen v Stranski vasi pri Novem mestu. V Ameriki je bil 27 let in zapušča ženo in dve hčeri. — Poroke: Chester Lark in Rose Ziherle, Jack Rebernik in Julija Klančar ter Emery Marr in Mary Pinta-rič. — V sosednjem Sheboyga-nu sta bila poročena para Jos, Zore in Jennie Zakrajšek ter Fr. Steh in Mary Repenšek. -o- V bolnišnico John Mul h iz 3558 E. 80th St. se je podal v St. Lukes bolnišnico. Prijatelji ga lahko obiščejo, želimo mu, da bi se zopet kmalu zdrav vrnil domov. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U S. and Canada, $3 00 for 0 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, undeo the Act of March 3d, 1878. No. 239 Thurs., Oct. 10, 1940 Davey - prijatelj delavca! Po našem mnenju je imela država Ohio malo governer-jev, ki bi bili tako naklonjeni delavskemu razredu, kot je bil governer Davey, ki je sedaj' zopet kandidat za ta urad. Njegov rekord za delavski razred je fakt, ki se ne more utajiti, čeprav ga skušajo "višje sile" zatemniti z raznimi spretnimi manevri, ki so pa zgolj politični triki in zavajanje volivcev. Volitve se naglo bližajo in zato hočemo danes še enkrat pregledati Daveyev rekord kot governerja države Ohio, da bomo na jasnem in da bomo na 5. novembra vsi volili Martin L. Daveya za governerja države Ohio. Poglejmo ob kratkem eno glavnih dobrot, ki jih uživa delavec v državi Ohio, to je brezposelno zavarovalnino in kako se upravlja ta pod sedanjo administracijo in kako se je upravljala pod administracijo governerja Daveya. Zakon o brezposelni zavarovalnini je bil najprej sprejet v kongresu in kmalu zatem ga je sprejela državna postavodaja v Ohio. Kaj je namen brezposelne zavarovalnine? Preglejmo to v nekaj stavkih. Delavstvo v Zed. državah je od časa do časa šibala začasna brezposelnost. Delodajalec bi prišel k delavcem in jim rekel; "Fantje, žal mi je, toda primorani smo za nekaj časa zapreti tovarno, ker ni nobenih naročil. Ko bomo zopet dobili naročila, vas bomo poklicali nazaj." Delavci so šli domov in so povedali to žalostno novico svojim družinam. V delavskih hišah je potrkala na vrata skrb za preživljanje. Nekaj časa so živeli od prihrankov, potem so šli v dolgove, če so pač imeli kaj kredita. Ni bilo dolgo in lakota je začela siliti skozj vrata. Poglavar družine si je brusil pete in se pehal od tovarne do tovarne za delom. Z upanjem je šel zjutraj od doma, brezupen se je vračal zvečer domov. Žena ga ni niti vprašala, če je dobil delo, ker mu je že na obrazu videla odgovor. Žalostna je pogledala po otročičkih, ki so stali okrog nje in čakali na skromno večerjico. Ali si morete misliti kaj hujšega kot kopo otrok v hiši, prazne shrambe, a oče, gospodar, zdrav in močnih rok, pa nima prilike, da bi zaslužil za družino pošten dolar za pošteno preživljanje, do katerega je opravičen pred svetno in božjo postavo? Pa je posegla vlada vmes in prišla na dan z revolucionarnim programom, ki se je zdel nekaterim nekaj nemogočega, nekaj nezaslišanega, namreč za brezposelno zavarovalnino. Iz delavskih hiš je izginila skrb in žalost, vsaj za nekaj časa. Velika humanitarna postava je zasigurala delavcu nek a i dohodkov vsaj za prve tedne brezposelnosti. Ni bilo sicer bogvekaj, toda bilo je nekaj, pomenilo je kos kruha za otroke. Brezposelna zavarovalnina je namreč preskrbela delavcu po $15.00 na teden za dobo 16 tednov. Torej vsaj nekaj za dobo, ko se bo zopet dobilo kako delo. Država Ohio je začela pobirati od delodajalcev prispevke za brezposelno zavarovalnino dve leti, predno je začela plačevati brezposelnim delavcem iz tega sklada. To je bilo potrebno, da se je zgradila potrebna rezerva. To je bilo za časa administracije governerja Daveya. Naj bo ob tem trenutku še pripomnjeno, da je bila država Ohio edina država v Uniji, ki je bila pripravljena začeti s plačevanjem brezposelne zavarovalnine ob času, kot je to zahtevala federalna sekuritetna postava. Ko je šel governer Davey iz urada, čemer je bil največ kriv spor med demokrati samimi, je governer pustil v skladu za brezposelno zavarovalnino več kot $125,000,000 rezerve. To bi bila dovolj velika rezerva za vsak slučaj, da se ne bi bilo treba bati primanjkljaja. Sedanji governer je po-brial doneske za brezposelno zavarovalnino redno vsak mesec in vendar je plačal več kot polovico manj, kot je prejel, delavcem, ki so bili upravičein do brezposelne zavarovalnine. Posledica tega je, da je v blagajni federalne vlade v tem času $175,000,000 ohijskega denarja, ki je bil sicer namenjen in plačan za pdoporo ohijskim delavcem, pa se je sedanjemu governerju zdelo bolj prav, da je ohijskim delavcem pritrgoval na upravičeni brezposelni odškodnini, a denar je pošiljal v Washington. Kaj ti milijoni koristijo, ki*leže v Washingtonu ? Federalna vlada se jih ne sme dotakniti in ohijska državna vlada se jih istotako ne sme dotakniti za nič drugega kot za plačevanje brezposelne odškodnine, za kar je bil ta denar plačan in nabran. Zakaj je torej sedanji governer raje pošiljal denar v Washington, kjer leži brez hasni, kot bi ga pa plačal ohijskim delavcem? Zato, ker sedanji governer ni prijatelj delavcev, zato, ker ie imel sedanji governer višje cilje in ti so bili: hotel je biti predsednik Zed. držav in hotel je pokazati, kako zna varčevati z denarjem. Pri tem pa ni povedal, da je bil ta denar odtrgan od ust ohijskega delavca, da je ta denar vzel izDred ust košček kruha lačnemu otroku v državi Ohio. V Washington pa leže milijoni, da se mogotci lahko bahajo ž njimi. In kako je sedanji governer nabral ta surplus, da ga je poslal v Washington? Nabral ga je tako, da ni plačeval brezposelne zavarovalnine upravičenim delavcem, ko ukazuje postava, po $15.00 na teden, ampak je plačeval vse od $1.65 pa do $7.50 v posameznih slučajih. Torej po $1.65 do V Barbertonu, v naši slovenski fari, bo pa v nedeljo 13. ok-! tobra nekaj lepega! Svetovidski dekliški Baragov zbor bo prišel in priredil koncert v dvorani društva Domovina. Popoldne ob treh. In kakor kažejo predpro-dane vstopnice, obeta biti dvorana polna. Ni še vse razprodano, zato naj se nihče ne boji priti v nedeljo, češ, saj ne bo prostora. Vedno se bo še dobil prostor* In upam, da se nobenemu ne bo zdelo škoda, da je prišel! Saj jaz ne smem hvaliti zbora, ker ga bom sam vodil, vendar pravijo mnogi, da je Baragov dekliški zbor prav čeden zbor, prijeten za pogledat in prijeten za poslušat. In tako so dejali taki, ki se na petje zares razumejo! Torej prav vljudno vabim, da Barbertončani napolnijo dvorano do zadnjega kotička. Baragov zbor je slovenski zbor, je zbor katoliške fare, torej nam ni tuj, čeprav ni iz naše fare, pač pa zelo soroden. Upam pa, da bomo z našim farnim mladinskim pevskim zborom, ki dose-daj poje samo še na cerkvenem koru, v doglednem času napravili kaj prav takega, kar bo v nedeljo Baragov zbor. če ne še kaj boljšega. Kar pazite se dekleta od Baragovega zbora, da vas ne bodo barbertonska dekleta prekosile! Za enkrat še ne, toda v prihodnjosti . . . Koncert bo sestojal iz slovenskih narodnih pesmi in takih sicer umetnih pesmi, ki so se pa tako priljubile, da so skoro že narodne postale. Poleg teh bo pa zbor zapel tudi nekaj pesmi v angleškem jeziku, ki so jako znane po svoji lepoti, kakor: Ra-mona, Neapolitan Nights, Bar-karola iz opere "Hoffmannove pripovedke, The Rosary, Schubert's Serenade, za konec pa "God bless America." Nastopi tudi sekstet z nekaj pesmi, tudi par solospevov. Iz prijaznosti nastopi tudi član društva "Lira" Mr. Frank Kuret, ki bo zapel nekaj solospevov. — Na pianu bo spremljala vse točke koncerta Miss Eleonore Karlinger, ki je tudi sedanja voditeljica Baragovega zbora. — Dekleta bodo nastopila v slovenskih narodnih nošah, tako bo tudi pogled na preko 50 slovenskih dečev prav lep. Torej ne zamudite tega koncerta! Začetek bo točno ob 3:00 popoldne. Naš mladinski farni zbor pa jc gotovo dobil že novo članico, ko so dobili pri družini Albert Muren novo dekličico, po imenu Judith Mary. Stavim, da se že sedaj marljivo vežba v petju, le da se sedaj njeno petje dopade samo še njeni mami. Da bi vama bila v veselje, Mr. in Mrs. Muren! Zopet se jih je nekaj "vpre-glo" v sladki (?!) zakonski jarem. 21. septembra sta se poročila v naši cerkvi Mr. George P. Herick in Miss Mary Zupec, 5. oktobra pa Mr. Thomas L. Gra-dijan in Miss Anna M. Wad-njak. Bog jim daj svoj obilen blagoslov, da bi jim bil zakonski jarem res sladak! Z Miss Wad-njak je pa izgubil naš eerkvsni zbor tudi izvrstno pevko, škoda. Pa kaj se hoče! Zaradi zakon-sksga druga zapusti človek celo svojega očeta in svojo mater, pa ne bi cerkvenega zbcra? A Bog Ti poplačaj, Anna, kar si prepevala Bogu v čast! Toda na svetu ni samo sonca, ampak tudi senca, celo tema. In tema je sedaj zakrila vrlo katoliško družino Hitijevo, ko je zgubila svoj steber, očeta. Skoro nenadoma se je poslovil s tega sveta, zato je izguba tem bolj občut- sorodnik umrlega. Na pogreb je prišla tudi hčerka, ki je redovna sestra iz reda dominikank, č. s. Celine. — Izredno velik pogreb je pričal, kako priljubljen in spoštovan je bil umrli med Slovenci. Za Mr. Joseph H iti-j em bridko žaluje njegova družina, žaluje pa tudi fara Presv. Srca Jezusovega, kajti pokjnik je bil eden stebrov fare. Bog mu sedaj gotovo bogato po vrača vse, kar je žrtvoval v njegovo čast. žalujočim pa izrekam v imenu fare najgloblje sožalje! Bog vas tolaži! To so zaenkrat novice iz naše lepe barbertonske fare. Pripravljajo se pa še druge, velike. .. . Rev. M. Jager. -o- Jug. delavski nar. dom Cenjenemu občinstvu se naznanja, da bo kazanje slik, ki so bile posnete ob pril^kji naše 20 letnice maja meseca. Ta slikovna predstava bo v soboto 12. oktobra ob pol osmih zvečer. Nato pa bo ples ob zvokih Frank Ko-žuhovega orkestra. Poleg teh naših slik pa bo na programu še več drugih slik. Torej vsi tisti, ki ste bili navzoči na naši 20 letnici in če se želite sami sebe videti, pridite in pripeljite tudi svoje prijatelje s seboj. Na razpolago bodo tudi vsakovrstna okrepčila. John Mismas, tajnik. -o- Članom dr. Najsv. Imena v Clevelandu Kakor vsako leto, odkar ob stoji zveza društev Najsvetej šega Imena, bomo imeli tudi letos skupno sv. obhajilo iz vseh štirih slovenskih fara v Clevelandu. Letos bo pri fari Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Prošeni ste vsi člani od fare sv. Vida, Marije Vnebovzete, od sv. Lovrenca in od sv. Kristine, da prav gotovo pridete v nedeljo v Collinwood k sv. maši, ki bo ob osmih zjutraj. Zbe-rimo se na šolskem dvorišču ob pol osmih in malo pred osmo pa odkorakam o skupno v cerkev k skupni maši in sv. obhajilu. Zopet bodo stroški, bo morda kdo tarnal. Morebiti bo res nekaj za nas bolj oddaljene za voznino in to je samo nekaj centov. Ko se pa v poletju vozimo ven na izlete in zabave, pa nas stane na dolarje in nič ne godrnjamo in nam ni nič žal, ker se tolažimo, da smo imeli dobre čase. Tudi v nedeljo naj nam ne bo žal, če nas stane par centov, saj bo pa naša duša imela izlet in dobre čase, ko se bo veselila dušne hrane, katero bo dobila pri mizi Gospodovi pri skupnem .sv. obhajilu. Zato možje in fantje, prav vsi se potrudimo in pojdimo v nedeljo zjutraj k našim dobrim prijateljem, članom društva Najsvetejšega Imena, v Collinwood v goste. Članom društva Najsvetejšega Imena pri fari sv. Lovrenca se naznanja, da pridite prav vsi, mladinski oddelek in starejši vsaj do sedme ure na šolsko dvorišče, da se skupno odpeljemo v Collinwood k maši in skupnemu sv. obhajilu. Tudi tisti, ki imate svoja vozila ste prošeni, da pridete pred župni-šče na 80. cesto, da se skupno odpeljemo. Bog, ki plačuje vsa dobra dela, vam bo tudi to zapisal v knjigo dobrih del. Kako smo bili mi lansko leto veseli, ko je prišlo k nam tako veliko število mož in fantov, ko je bilo na. Pogrebno sv. mašo je opra- pri nas skupno obhajilo. Ska-vil Father Hiti iz Waul«gan-a, žimo se tudi mi in se udeležimo $7 na teden, medtem, ko postava predpisuje $15.00 na teden. Seveda, potem se lahko nabere sklad, ki se ga pošlje v Washington, kjer leži brez hasni, ljudje v državi pa stradajo. (Dalje jutri.) res v velikem številu. Veseli aodo tudi naši častiti gospodje duhovniki, ko bodo videli veliko število fantov in mož pri mizi Gospodovi, vesel pa nas bo tudi Bog, ko bo videl veliko število častilcev med slovenskimi fanti in možmi. Zato pridite iz vseh štirih slovenskih fara v nedeljo v Collinwood. Pozdrav vsem! Jakob Resnik, predsednik. Iz zadružne fronte V sedanji vojni histeriji in super-propagande proti nacizmu in fašizmu moramo biti na straži proti pravi peti koloni— onim, ki so proti delavstvu v splošnem. Nacizem in fašizem sta danes ono, kar sta bila včeraj. Te so indorsirali (potrdili) taki "fejst" fantje kot ne kateri vodilni Amerikanci—večinoma bankirji, industrijalisti in pisatelji za magazine z milijonskimi naročniki. In to od vsega začetka. Zatorej vivojnem času so oni, ki so jih potrdili prava peta kolona. Glasom pokojnega odposlanca v Nemčiji, William E. Dodd, človek, ki je imel dostop dodokazov, vodilni hitlerist v Ameriki je Henry Ford; drugi je Charles E. Soresen, glavni poslovodja njegove kompanije. On je tisti, ki je povedal časni karskim poročevalcem, da je bila "Nemčija v zelo dobrem stanju in izgleda, da ima blagostanje vsepovsod." To ta krat, ko so bili moški vtaknjeni v- prisilne delavske bataljone. Ako malo preskočimo v Francijo, vidimo, da je bila njena obrana v rokah vodilnih gore čih občudovalcev Hitlerja. Danes se to napako citira kot glavni vzrok njenega propada. Za nas je to nauk, da vse, kar je protidelavsko je prava peta kolona, da se moramo organizirati. V Ameriki, kjer se bodo kratkem odpravile vse manjšinske politične stranke preostane samo eno delavsko zavetišče—zadružništvo! Taka je ta reč, pa nič drugač na. Delavec si bo moral zavarovati svoje pravice le, ako bo iktiven tam, kjer bo smel v da-lih razmerah. Pri nas pa ni samo agitacije za združništvo 5plošnem, ampak ta mesec je laš veliki mesec, in priliko imate postati njeni delničarji in djemalci. Delnice lahko kupici, ali pa izplačate iz popusta, ki ga dobite na vsem kupljenem blagu. Organiziran delavec tvoje mesto je v Slovenski Zadrugi ! To ni vse. Za malo boljše spoznavanje bo imela naša velika družina s svojimi odjemalci in prijatelji spet velik zabavni večer v soboto, 26. oktobra v Slovenskem domu na Holmes Vstopnina in fina večerja za >arao 50 centov, kar pomeni, da aas mora biti nabito polna dvorana. Rezervirajte dan! Od 21. do 26. pa bo velika jesenska razprodaja, o kateri poročamo več kasneje. Joseph A. Siskovich, tajnik. -o- Iz Euclida ljenju, kajti tedaj bo naše delo cončano. Vse malenkostno pregovarjanje med nami naj izostane, ker to nima pomena in tudi koristi nam ne. Če se dva kje spričkata za piškav oreh, je to postranska stvar in radi tega ne sme trpeti naš dom. Vsak človek ima dobre in slabe lastnosti, popolen pa ni nobeden. Vsi smo polni človeških napak in smo pač podvrženi človeškim slabostim. Mi vsi smo ustvarjeni, da izpopolnimo delo našega Stvarnika in da naredimo zemljo lepšo za človeka in da bo naš poznejši rod živel bolj udobno kot smo mi. Nikar ne počivajmo sedaj, kajti počivali bomo tedaj, ko nas bo pokrila črna zemlja naše nove domovine. Takrat bo konec našemu delu, o čemer naj priča zgodovina. Pridite na sejo, ker bo zelo zanimiva. Spored iste bo sledeč: 1.) Spominska knjiga, v kateri bo napisana zgodovina Slovencev in Hrvatov v Euclidu in Nottinghamu, od kje so prišli iz stare domovine in kdaj so se naselili v naši naselbini. 2.) Zgodovina našega doma, nekdanje cerkve Marije Pomagaj in nje začetniki, prvo društvo Austria, prvi borci in odbor ter sotrudniki skozi vsa leta do danes. 3.) Zgodovina cvetoče župnije sv. Kristine in podrobno vse gibanje in življenje iv fari. 4.) Organiziranje podpornih društev in medsebojno delovanje, odbori in ustanovniki, ki so jih ustanovili ali organizira-i, kakor tudi sedanji odbori in njih borba za obstanek. Da se pa vsa stvar reši na najpopolnejši način, bo treba dosti pomoči vas vseh, brez razlike, da bo delo v zadovoljstvo vsem, kolikor bo pač mogoče napraviti. Vsaka družina bo lahko ponosna na ta zaklad v hiši, ko bodo naši potomci lahko čitali o delih svojega očeta tli matere, kjer bo popisano, koliko ste žrtvovali svojemu •larodu v trajen spomin. Naše geslo naj bo: Vsi na delo, dokler je še čas! Zato pridite v nedeljo vsi na sejo, ki se vrši v lomu ob treh popoldne. Pozdravljeni in na svidenje! James Rotter. od' Cenjeni delničarji, društveni zastopniki in vsi sosedje. To je zadnji klic na sejo, ki se vrši v nedeljo, 13. oktobra ob treh popoldne. Pomen te seje je v tem, da se ponovno oživi in zbudi idejo našega doma. Zadnje čase je postalo vse nekam mlačno med nami in zastopniki Kluba društev. Seje so tako slabo obiskane, da je kar žalostno, če si prisoten. Seveda je bilo temu krivo tudi poletje in vročina. Prosim vas, da sedaj, ko je nastopila jesen, postanite malo j bolj agilni. Vpoštevajte tudi! to, da je tudi pri nas v veliki večini že nastopila jesen našega, življenja. Čas je, da gremo ro-^ lca v roki skupaj na delo in da zapofieto izvršimo, predno nastopi večna zima v našem živ-' Judge Virgil J. Terrell Sodniku Virgil J. Terrellu so njegovi tovariši gotovo izkazali veliko čast, ko so ga izvolili za načelnika apelatne sodni je v državi Ohio. Sodnki Terrell je bil tudi imenovan od generala Gil-son D. Loght-a, da bo služil kot načelnik odbora petih mož pri naborni komisiji. Ta odbor bo kot vzklicni vojaški odbor na- borne komisije. Sodnik Terrell je že 1907 v javni službi. ^J končal svoj šest letni i apelatni sodniji ter je J58" za ponovno izvolitev. j kord kaže, da ni bil še Prl 1 nih volitvah poražen. Nesrečen zakon in ^ V Stockholmski javni' niči so ugotovili, da Je mnogih bolezni želodca, bola, omedlevanja in11®',, nega utripanja srca duse* izvora, in sicer posebr««,; ševnega razpoloženja čno bolezen povzročaj^ sumnošt, občutek manJ sti in podobno. Pri nek1 dognali, da je vzrok w pogostega omedlevanja z možem. Omedlela J^ po prepiru z možem, &' nje norčeval in jo M Zadružničarke pozor! Vse članice ženskega odseka Slovenske zadružne zveze se tem potom obvešča, da je redna seja odseka premeščena od tcrka 15. oktobra na torek 22. cktobra, torej teden kasneje kakor po navadi. Prošene ste vse, da ste gotovo navzoče in poročate glede prodanih vstopnic za zabavni večer, ki se bo vršil v soboto istega tedna. Za Slovensko zadružno zvezo, Tajnik. val. Ko so to možu PoV je začel ozirati na Z' je žene in se ni več njo. Žena je bila ozdj Ugotovljeno je dalje-v mnogih primerih neS.jf, kon vzrok želodčnih te pravilno utripanje srca ^ čini primerov povzroc' sumnost. iimiimiiiiiimi ^ verjamete aF pa ne iiiiiiiiimiimiiii Oklici. "In bi me imela cel" da, Marjeta?" "Ne samo malo, G»sp pak iz vsega srca." .a "In jaz tebe tudi, ^ dna duše in iz vseh n1 -"In ograjo dam še Ju tL" v iutfir "In ograjo dam seJu ti." "Zaradi mene stoJ1 " i daj do sodnega dne-"In moje posestvo je." "In moje tvoje " "In na vse večne žala skupaj." "In v štirinajst'11 praviva poroko." "Ali zares?" 'Da, zares 1" rj Marjeta in Gašpa^jjt jela za obe roki. T® j v sobo župnik in Je,, ' obstal. Mislil ni 111 f kot da se nameravat«' Tratnik ga je pa 1)1 "Gospod župnik ž« uredila." "Pa kako vendar ■ "Jaz menim: / in/J da naj gre stvar sv° »<• naj oklici zaradi ®P "Kaj pa je to?" "Da, da, Marjeta * ravnokar domenila t deva k ženitovan)s ševanju." *: Sedaj se je in je takoj ukazal P^ co vina, da se Pr°S štirinajst dni dvojna poroka. ** * Tratnikov Gašpar vo Marjeto in j,0. z Dobravčevo ReZ, j./J .prav veselo, pa tL1 j.^1 šaljivi verzi so se vsod- \?t» ' Gašpar in Ma^ii'/ nadvse srečen za* daj imata že sed^^f) čna ograja je posestvi sta se m Marjeta in GašP3^ ^ več nobenega sp d tri ne v besedah n« ti ne v najfikriv ^ Oba sta eno srce & p Ko je Pavliha " del čez leto in bro delo je napra drzno šalo med ^ t ^ Marjeto, je šel se izda kot počet* (l j ti h in zadovoljstva in 11 p\ primerno napitn in0' ietf 1 Ji tudi dobil. Mart ^ mogla premagati- , in P«! ' odhod'11 pol resno in Po1 koračnico ji« nI 0 WINNET0U ■St-ra r« niattHi Urtnlkn K. Min W'iiiiiii)iiiiimi»»iHin»uuuuunuuiHi»i»>»Hi»»*uuuu 'aznika sta planila na no-e'"uljila za ubežnikom s praz-I11 očmi, genila pa se nista. In tat "*e iz£inil v PreriJi —• se ni zmenil, da bi po-jaz hitel Za njim —. In jaz l 2vezan privezan —! e^el sem za jermen, vlekel Pel in škrtal z zobmi in pf' evilHro; fl' vse moči in kite. Ni- f fe PoiTLislil, da je jermen iz i:' ^novega usnja," da bi prej sem Pretrgal k» tako usnje, ni-Pomislil, da mi nič ne po- : ilo«1 i • ce tudi raztrgam jermen Z r°kah, ker sem bil tudi za ,e Privezan k drevesu. Jer- je rezal do kosti v živo w ~ nisem čutil bolečin, tog. ®jal ^ men na rokah se je utr- sem se, trgal in vlekel m kričal — in padel po "Off Uff —!" sta krik- Ct^ažnika. "Utrgal se je! se je Žrabila sta me. v5tn a me!" sem tulil- "Saj t6f. ne bom ušel, samo za San- iu J"1 ^oram, da ga ujamem ^ okrmem! Pustita me! Pido Žlav„ a in sto rok se Po meni- jir SO me le spet imeli varno privezanega. \\ ^Sunkov in udarcev, brez vilj Prask seveda niso opra- Vsi , \ asoPli so si rdečikarji kosti in si drgnili ob-L'pr a mesta, jezni pa niso bilo J na mene, le neznan-V Se čudili, da sem jermen Uff —! Uff —! !fSsil 8e J'e — bi bizon ne raz-živ človek bi ne ver- alj 'Uien s° se čudili, ogledovali lili in mene, pa se iznova ? V i '4 t /a Ji' ^ j šele sem začutil bole-So d 6rmen mi Je prereza! ? kosti. Zapestji sta mi Razno iz Girarda vedno se nihče ni ge- !>>stojite V.8** Jih pa zijate v me-p" Jin nahrul. "Niste Se S' kaj" sem rekel?. San-Vi t 0 »kradel —! Brž na V lih, za njim!" če ni ubogal, J ih pet > i vPi[ k Pobesnel in kričal ,, V>kakor iz uma. m Jf: ... ^e^0 ,le pr^eI eden> ki je % .fa le pamatnejši in ra-'"bii p ko drugi. Eno pero Sil V eril se je skozi gnečo, ** je, meni in me vprašal, kaj Vadilo. ^ sem mu. \ 4 i s* u -i govoreči papir je to-o * pide?" je popraševal ''C/epotrebnem- ^bil J'e> seveda! Saj si Poleg, k0 mu ga je Tan-V*1'0^. Pa kaj poprašu-,\ a »Jim!" «(■ ' natančno, da je San-•Ub.; tisf ''s • \*Jdmi Je sam povedal!" \ d se ne vrne več?" tini papirjem pobeg- vX6namisel ne bo prišlo!" Moramo T a n g u o ^Ofri1' kaj se bo zgodilo. On le vprašajte ga! . °°tavlifl if o np oho- Ja •, A( -Se! Brž pojdi, brž!" jVjj ,Se Je obotavljal. Kar z , bl bil cepetal, da nisem Jih gledai • • \ SaK Je ^ermen Pri m0" 2 n> pobral, ga gledal, tJ^če3lav° in vprašal poleg «a bojevnika: &vljajte se, ne obo- "Tale jermen je raztrgal?" "Da." "Uff —! Uff —! Da, Shat' terhand je! In tak mož mora umreti —! Zakaj je beli človek — ? Zakaj ni rdeči bojevnik ' Zakaj ni Kiowa —?" Končno je le šel in vzel jer men s seboj. Vsi so šli za njim, le stražnika sta ostala. Napeto, v moreči nepotrpež-Ijivosti sem čakal, kedaj bodo odjezdili za tatom. Kaj še! Še zmenili se niso za njega. Vse se je pomirilo in življenje je šlo spet svojo vsakdanjo pot. Norel sem. Prosil sem stražnika, naj gresta poizvedovat. Pa odgovorila sta, da me ne smeta pustiti samega. "Pa vsaj koga vprašajta!" Poklicala sta bojevnika, ki je slučajno šel mimo. In od njega sem zvedel, da je Tangua zasledovanje prepovedal. Do tistega govorečega papirja da mu ni nič, Pida pa da ga tudi ne potrebuje, ker ga ne zna brati. Lahko si mislite, kaka jeza me je kuhala! Besnel sem. Škripal sem z zobmi, da sta stražnika skrbeče pogledovala po meni, trgal sem vezi in bi se bil skorajda spet odtrgal od drevesa vkljub bolečinam na zapestju. Stokal sem v onemogli jezi. Pa kaj mi je pomagalo vse moje razburjanje —? Nič, čisto nič! Vdati sem se moral. In vdal sem se. Premagal sem se, vsaj na zunaj sem bil miren. Pa eno sem trdno sklenil, — prvo priliko za beg bom porabil, ušel jim bom in pohitel za Santerjem, pa naj bi bile težkoče še tako velike. Kake tri ure so minile. In spet je oživela vas. Ženski glas je nekje kriknil. Že prej sem videl, da je Crno-laska stopila iz svojega šotora in nekam odšla. In kmalu nato je kriče priletela nazaj, izginila v šotoru, pa spet prihitela iz njega z očetom in oba sta kriče nekam letela. Vse je drlo za njima. Nekaj se je zgodilo —. Nekaj važnega —. Morebiti je bilo v zvezi s papirji —. In potem je skokoma pridir-jal Eno pero k meni in mi že od daleč kričal: "Old Shatterhand razume vse —. Ali je tudi zdravnik?" "Da!" sem odgovoril. Najbrž je kdo zbolel pa bi me peljali k njemu. Upal sem, da mi bodo sneli vezi vsaj na nogah. "Ali znaš bolezni ozdraviti?" "Znam." "In tudi mrtve obujati?" Hm —! Da znam, tega vendar nisem mogel reči. Ne pa tudi nisem smel reči, sam bi si bil uničil priložnost za beg. "Ali je kdo umrl?" sem vprašal. "Kdo?" "Moja hčerka." Prestrašil sem se. "Crnolaska —T' "Ne, njena sestra, žena mladega poglavarja Pide. Našli smo jo v njenem šotoru zvezana je bila, ne gane se. Medicin-man jo je preiskal in povedal, da jo je ubil Santer, ki je ukradel govoreči papir. , Ali bi šel z menoj in ji vrnil življenje?" "Peljite me k njej!" Odvezali so me od drevesa, pa mi spet zvezali roke spredaj in noge na široko, da sem lahko stopal, in me peljali k Pido-vemu šotoru. iDalje prihodnjič.! -o- —V Ju gos lav ji je 1843 rek. Od teh ima šest rek nad 100 km dolžine. Izpod sto km dolgih rek je 80, izpod 60 km 300, izpod 25 km pa 1356 rek. Kakor je krasna bujna zelena pomlad, tako je tudi jesen v svojih čarobnih barvah višek prirodne lepote. In ravno v tej krasni indijanski pomladi se naša cerkev St. Rose mogočno dviga proti nebu in ne bo dolgo, ko bo pod streho. Ta impozantna stavba bo v ponos vseh katoličanov kakor tudi mesta samega. Danes, 6. oktobra, smo imeli v naši naselbini naše drage goste iz Cle-velanda. Posetili so nas Mrs. Frances Rupert, gl. podpredsednica SŽZ in njen vedno vesel soprog Francelj, hčerka Vera in sin Edward. Naš fant od fare, Mr. Avgust Kollander, nam je prinesel 50 rezerviranih vstopnic za največjo prireditev Glasbene matice, ki se bo vršila v nedeljo 3. novembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v Clevelandu. Ker sem že zadnjič omenil, da bo Gospodinjski klub najel poseben bus za to prireditev, so članice na svoji zadnji seji sklenile, da se takoj vse uredi glede tega. V poseben odbor so bile izvoljene sledeče članice: predsednica Mrs. F. Zalokar in blagajničar-ka Mrs. A. Gabrovšek, da dobita zadostno število oseb za bus in Mrs. Katy Anžiček pa ima nalogo preskrbeti bus. Sedaj smo moški lahko veseli, ker se bomo prav komodno peljali, ker bodo vse delo izvr-1 šile članice brez nas. slovesen in zgodovinski dan za našo naselbino, ko bo ta dan položen vogelni kamen za našo novo cerkev. Ta slovesnost bi se imela vršiti že prej, ker pa so bile gotove zapreke, se bo ta slavnost vršila ta dan. Naš slovenski katoliški narod je vabljen, da se udeleži te slavnosti v največjem številu. To je za nas vse zgodovinski dogodek. Naša vrla dekleta od krožka se prav pridno vadijo za ta nastop in so bila že povabljena od našega župnika, da bodo zastopala svojo mogočno organizacijo Slovensko žensko zvezo. Mrs. Rupert mi je tudi obljubila, da se bo posvetovala z Mrs. Albino Novak, ako bo mogoče, da bo prišlo nekaj kadetk iz Cle-velanda na to slavnost. Tukaj bo zopet naš narod pokazal tujcem kako visoko je naš narod izobražen in da je upravičen, da se ga upošteva. Pozdrav vsem, John Dolčič --o- Sreča je muhasta . . . Bogati in revni, mladi in stari, lepi in grdi ljudje imajo srečne in nesrečne dneve. Pogostokrat pa je v enem dnevu združene mnogo sreče in nesreče. V nesreči se tolažimo, da za dežjem spet sončece sije, v sreči pa nič ne pomislimo, da se smo morda še bolj nesrečni ka- tudi naslednji primer: Pred štirimi leti sem se vozila v vlaku v družbi z mogočnim bogatašem. Peljal se je na po greb bližnje sorodnice. Drugače je bil ta mož ošaben, le malokdaj se je spuščal v pogovor. Tokrat pa je bil ves spremenjen. Priznal je, da gre s prav težkim srcem na pogreb. "Deset let že nisem bil na pokopališču, prav toliko časa ne v cerkvi," je pripovedoval. "To so pač sama neprijetna pota. Oboje človeka preveč spominja smrti. "Ah, da, če bi smrti ne bilo, potem bi prav ravnal, ker sem v življenju toliko spravil skupaj. Tako sem pa menda samo zaradi tega spravljal denar na kup, da bom potem še težje umrl. Denar človeku v življenju pomaga iz zadrege, iz največje zadrege in stiske, ob smrtni uri, pa mu ne pomaga. Zaman sem se trudil, zaman se pehal! Takele misli, vidite, človeka obhajajo, zato ker moram na pogreb!" "Toda saj imate otroke. Njim bo ostal denar, lahko vam bo umreti ob misli, da imate otroke preskrbljene!" "Denar ni osrečil mene, ne bo osrečil tudi mojih otrok. Tako je pač na svetu. Bogataši smo na videz srečni, ko se kopljemo v bogastvu, v srcu pa nam lahko skazi. In prav je, da se tako tolažimo in da tako mislimo, sicer bi nam bilo še težje. Na videz se največkrat sreča Zato se i in nesreča začenja in konča pri prav lepo zahvaljujem vsem denarju. Denar povzročajne- članicam za njih narodno zavednost in sem prepričan, da se bomo prav izvrstno zabavali v naši drugi Ljubljani. V torek 22. oktobra priredi tukajšnja podružnica Slovenske ženske zveze kartno partijo (card party). Vsi ste vabljeni, ker boste deležni tudi lepih nagrad. V nedeljo 10. novembra bo srečo tudi pri najidealnejših ljudeh. Taki ljudje pač ne cenijo predvsem denarja ter mislijo le na neminljiva dela. Denar — sveta vladar — pa jih zato neusmiljeno kaznuje. Pomanjkanje in revščina se naselita v njih domovih jih tlačita in morita do konca. Denar pa tudi bogatim ne prinaša vse sreče. O tem priča kor oni, ki hrepene po bogastvu. Sreča je pa muhasta, tako muhasta . . ." Sopotnik se je poslovil. Videla ga nisem nikoli več. Cez štirinajst dni nato pa sem brala v dnevnikih, da je umrl. Zadela ga je kap. Lažnjivi mamon ga ni popolnoma osrečil ne na tem, še manj pa na onem svetu . . . * * * Vojak je konec vojne dobil obvestilo, da je podedoval po svoji daljni sorodnici bajno premoženje. Nenadna vest ga je tako osupnila, da je bil par dni ,ygs ,2jme|£n. Kakor mesečen je taval okoli in ugibal, ka- Babe Ruth, bivši prvak v igranju žoge, je pred 2500 mladimi občudovalci žngometa v New Yorlcu zgrešil žogo, kar je bilo veliko izncnadenje za 12 letnega Stephen For mana, ki je stal za njim in v katerega rokavici je žoga ostala. —Sončni žarki morejo prodreti do 300 m globoko v morje. Človek bi bil mislil, da je ta parada brc : konca m kraja, kajti vršila se je 12 ur neprenehoma in sicer v Bostonu ob priliki konvencije American Legion. Računa se, da se je udeležilo parade do 60,000 ljudi in do 3,000,000 ljudi pa je gledalo parado. ko bo ravnal s svojim premoženjem. Svoji ubogi sestradani družnici je komaj utegnil sporočiti po dopisnici o nenadni sreči." Bil je tako prevzet od sreče, da je venomer spraševal druge, kako bi naj koristneje obrnil bogastvo. Nekaj dni se je vojak belil glavo, delal načrte noč in dan, da je bil od teh misli že ves utrujen. Revežu bi se morda zmešalo, če ne bi prišla pravočasno — inflacija. Ta mu je vzela vse premoženje, ki je bilo le v denarju in vrednostnih papirjih. Vojaka je inflacija zbudila kakor iz mučnih sanj. Šele potem je mirno zaspal, navajen je bil imeti le tisti denar, ki si ga je krvavo zaslužil. Ta vojak je bil — moj oče . . . * * * Mlada, šele leto dni poroče-, na žena se je na podeželski poslavljala od svojega moža, ki je odhajal v tujino. Pri srcu ji je bilo hudo, nenavadno hudo, zdelo se ji je, da se poslavlja od njega za zmerom. Ko se je vračala domov, ji je postajalo od težkih misli slabo. Doma se je še huje razburjala in čez nekaj ur je sledil prezgodnji porod — dvojčkov. Otroka sta bila slaba, zato so ju krstili takoj po rojstvu. Čez dobro uro je dušica enega otroka že odromala med nebeške krilat-ce. Sledil je pogreb. Tem razburljivim žalostnim dogodkom se je pridružilo še sporočilo, da se je ponesrečila mati nesrečne žene. Pa je minil tudi ta dan, minil drugi, počasi so prišli spet lepši dnevi. Mož se je vrnil, mati je ozdravela, otrok je rastel in ji delal veselje. Seveda pa žena nikoli ne bo pozabila dneva, v katerem je prestala hkrati bridko slovo, porod, smrt in pogreb. V življenju vsakogar se vrtijo in se bodo vrteli srečni dnevi za nesrečnimi, dokler bo za dežjem sonce sijalo. V življenju vsakogar bodo nevihte, včasih manjše, včasih hujše. Sprejmimo jih mirno, da dočakamo tudi — sonce. T.K. \i mmm skih dogodkih po radiu. Kolikor vemo, je radijsko obveščanje vojakov, ki so na fronti, uvedla že Nemčija. Ker se je tako poročanje izkazalo za zelo umestno in blagodejno, ker tvori hitro, tola-žilno in praktično vez med zaledjem in fronto, med domom in vojiakom so ga prevzeli tudi v našo armado. Kdor hoče svojcu na oddaljeni postojanki sporočiti radijsko vest, mora isto napisati in oddati županstvu. Novica se mora tikati važnega dogodka — rojstvo, smrt, kupčija — in mora biti čim krajša. Odobrena pisma pošlje županstvo na radijsko centralo "Eiar" v Rimu. Od tam jih potem vsak dan med 5 in 6 uro popoldne javljajo vojakom. —Kojsko v Brdih. Fašistična dobrodelna ustanova "Mati in deca" je opremila pri nas v pritličju občinskega doma dispenza-rij — prostore za zdravljenje obolelih mater in otrok. V nede-ijo 4. avgusta je bila ta hvalevredna novost slovesno otvorje-na. Navzoč je bil tudi goriški prefekt s številnimi odličniki. Lepo urejene prostore je blagoslovil domači gospod župnik. —Dva kvintala žita na osebo. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je določilo, da sme kmetovalec od svojega pridelka obdržati za lastno porabo po dva kvintala žita za vsakega člana svoje družine, odvišno množino pridelka mora oddati v skupno zalogo. Kmet sme ohraniti v lastni shrambi tudi po dva kvintala žita na vsak hektar svojega pclja za seme. Država upa, da bo s to odredbo najbolje poskrbljeno za prehrano kmeta, delavca in vse države. -o- MALI OGLASI Delo dobi dekle, ki bi pomagala v grocerij-ski trgovini. Izkušene v tem poslu imajo prednost. Oglasite se na 787 E. 185th St. (241) Išče se ženska za splošna hišna opravila pri družini brez otrok. Stalno delo. Lahko ostane čez noč. Vprašajte na 434 E. 157. St. (241) —Trst, avgusta 1940 — Poročali smo že kratko vest o nesreči, koja se je zgodila v Trstu in ki so jo prinesle tuje agencije. Sedaj povzemamo po pisanju tržaških litkov sledeče podrobnosti: Nesreča se je zgodila v tovarni strojev pri Sv. Andreju. V livarni kovin je nenadoma poči ventil, šest delavcev je bilo pri tem težko opečeno od litega železa. Detonacija je bila silovita. Pri tem se je razvil tudi majhen požar, ki pa je bil takoj pogašsn. Vseh šest .delavcev je bilo takoj prepeljano v bolnišnico, kjer jih je pet v kratkih piekdkih umrlo. Umrli so: Jo sip Forza 41 iet. Saivatore Pa-rasucco 43 let, Mihael Riecardi let. Ivan Manifreda 57 let in Peter Višnjevec star 33 let. Stanje šestega delavca, to je Franca Bizjaka, starega 30 let, ni vznemirjajoče in zdravniki upajo, da ga bodo rešili, žrtvam so napravili zelo lep pogreb, ki se ga je udeležilo ogromno število tržaškega ljudstva. —Iz idrijske občine. Za štiriletne 1940—1943 so bili kot ob-inski zastopniki posameznih podobčin idrijskega županstva imenovani sledeči gospodje: za Sp. Idrijo Fr. Sartori, za Vojsko Peter Vončina, za Dole inž. Anten Sedej_, za Ledine Julij Bogataj, za čekovnik Fr. Podobnik. —Poroka. V Kanalu v Soški dolini se je poročil tamošnji odvetniški pripravnik dr. Ludovik Nanut z gdč. Katico Stanič iz Kanala. Bilo srečno! —Družine lahko obveščajo svojce-vojake po radiu. Izšla je odredba, ki določa, da družine lahko pošiljajo svojim očetom in sinovom, ki služijo pri vojakih, kratka poročila o važnih družin- Naprodaj je beauty shop. Jako dober promet in na dobrem kraju. Se mora prodati, zato_ je cena nizka. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (241) V najem se da 4 sobe in kopališče. Stanovanje se nahaja na 736 E. 93rd St. Vpraša se na suite 4, ali pokličite ENdicott 1217. (240) Išče se ženska za hišna dela, v starosti od 40 do 30 let. ženitev ni izključena. Naslov se poizve v uradu tega lista. (239) Soba se išče med E. 40. in 55. cesto. Kdor Ima kaj, naj se zglasi na 4018 St. Clair Ave. ali pokliče HEn-derson 4249. (239) Pes se je izgubil Izgubil se je lovski pes, ki ima licenčno številko 4942, izdano v Pennsylvaniji. Kdor bi ga dobil, :aj ga pripelje nazaj na 1049 E. 135. St., kjer bo dobil nagrado. (239) East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Kraška kamnoseška obrt J 5425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NTICA NAGROBNIH SPOMENIKOV FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 % pivo. vino. žganje iti dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj vHlhyHHyHiHyHIHH^yHa^^ •^•aiiiiiiiiiiiicaiaiiiiMiiifraiiiiiiiiiiiiK3iiiiiMiitiicxnTiiiiiiiiicaitiiiifiiiiicaiiiiiHiiiiit3iMiiiiniiiC3iiiiiiiiiitiraiiiiiiiiniicaiiiiiiiiiiti«s> Sigrid Undset: KRISTINA LAVRANSOVA HČI II,—ŽENA ^iiHiiiiiiiicaiiiiHiiiincaiiifftiiifiicaiiiiiiinntcaiititiifiiiiraiiiiMiiiutcaHiuiiiiiucaitfiiiiuHicaMiiiiiiiiiirauuiiiiiiiieaiiiiiiiiiuit^Sr mo; imel je poledenel jopič in mokre lase. Kajti možje so pri vodnjaku drug drugemu polivali glave z ledeno mrzlo vodo, da bi se jim za službo božjo spet iztreznile. Če so se ženske zbog tega zgražale, so se smejali. Oče je vzel Kristinine mrzle ročice in si jih pritisnil ob čelo, ki je bilo še zmerom rdeče in vroče ko^t ogenj. To je bilo zunaj na dvorišču pod večer — mlada, bela mesečina je trepetala v vodeno zelenem zraku nad gorskim grebenom. Ko je Lavrans znova stopil z njo v sobo, je po neprevidnosti trčil z njeno glavo ob podboj, tako da je dobila na čelu velik'o bu-ško. Kesneje mu je sedela za mizo v naročju. Pritiskal ji je klino svojega bodala na buško, jo pital z dobrimi grižljaji in ji dajal piti .iz svojega kozarca. Tako se ni bala božičnih kozlov ki so pridrveli v hišo. Oče, oh oče —. Ljubi, dobri oče —! Kristina je glasno zaihtela in skrila obraz v dlani. O, če bi njen oče vedel, kako preživlja sveti večer! Ko se je vračala čez dvorišče, je videla, da se dznad kuhinjske strehe dvigajo iskre. Dekle so že začele pripravljati jedi za družino, ki je šla v cerkev. V veliki sobi je bilo mračno. Luči na mizi so že dogorele in ogenj na ognjišča je že skorajda ugasnil. Kristana je doloži-la drv in razpihala žejavico. Tedaj je opazila, da sedi na njenem stolu Orm. Vstal je, kakor hitro ga je mačeha opazila. "Otrok božji —!" je rekla Kristina. "Kaj nisi šel k maši z očetom in drugimi?" Orm je nekajkrat pogoltnil slino: "Pozabil me je zbuditi, mislim. Rekel mi 'je, naj malo ležem na posteljo ob južni steni. Da me bo poklical —." "To je pa hudo, Orm," je dejala Kristina. Deček ni odgovoril. Čez nekaj časa je rekel: "Mislil sem, da si vendar šla z njimi — zbudil sem se in sem bil čisto sam tu v sobi —." "Bila sem nekaj časa onkraj v cerkvi," je odgovorila Kisti-na. "Kaj se upaš v božični noči venkaj?" jo je vpašal fant. "Mar ne veš, da bi mogla priti peklenska lov in te vzeti s seboj —" "Nocoj gotovo ne gospodarijo same zle sile," ga je zavrnila. "V božični noči so pač vsi duhovi —" Poznala sem meniha, zdaj je že mrtev — mislim, da stoji pred obličjem božjim, saj ga je bila sama dobrota. Pravil mi je —. Ali si že kdaj slišal o živalih v hlevu, kako so se v božični noči pogovarjale? V tistih časih so znale latinski. Tedaj je zapel petelin: "Christus natus est!" Ne, zdaj ne vem več natanko. Druge živali so vpraševale, kje neki, koza pa je za-meketala: "Betlem, Betlem"— Ovca pa je rekla: "Eamus, ea-mus —" Orm se je porogljivo nasmehnil : "Ali me imaš za takega otroka, da misliš, potolažila ga ibom z Zgodbicami? Rajši bi me .vzela v naročje in mi dala sesati —." "Povedala sem zlasti zato, da bi samo sebe potolažila, Orm," je tiho odvrnila Kristina. "Tudi jaz bi bila šla rada k maši —'" Zdaj pa ni mogla več gledati grde mize. Šla je, pospravila Dokler ne boste kot leti, ne morete v dvore nebeškega kraljestva, ljubi bratje in sestre. To pa naj bo tolažba za vsakogar med vami, moškega ali žensko, ki objokuje smrt katerega izmed svojih otrok —. Tedaj pa je Kristina opazila, kako sta se oče in mati spogledala preko cekve, in povesila je oči, kajti spoznala je, da to ni bilo zanjo —. To se je bilo zgodilo lansko leto. Prvi božič po Ulvhildini smrti. Oh — moje dete pa ne! Jezus, Marija! Dajta, naj ohranim sina! Oče prošlo leto ni maral z drugimi jezditi v sprevodu na Štefanov dan — nazadnje pa so možje tako dolgo pritiskali nanj, da se je vendar pridružil. Jezdili so navadno z domačega cerkvenega hriba prav doli do izliva reke pri Loptsgaardu; tam so se jahači srečali z možmi iz Ottadala. Spomnila se je, kako je oče pridirjal mimo na svojem zlatobarvnem žrebcu — se vzravnal, da je stal pokonci v stremenih, legel konju na vrat, zakričal in spodbodel žrebca — za njim pa je prigr-mel ves sprevod. Preteklo leto pa je bil prišel zgodaj domov, in čisto trezen je bil. Sicer so se možje tega dne po navadi pozno vračali domov in bili neznansko pijani. Kajti morali so zajahati na vsako dvorišče in prazniti kupe, ki so jim jih prinašali iz hiš, v čast Kristusu in svetemu Štefanu, ki je bil prvi zagledal zvezdo na vzhodu, ko je gnal napajat žrebeta kralja Heroda v Jordan. Tudi konji so tega dne dobivali piva, da bi bili divji in razposajeni. Na Štefanov dan so se kmetje podili s konji vse do večene molitve — ta dan ni bilo moči pripraviti može do tega, da bi govorili ali mislili o čem drugem kot o konjskih rečeh. Nejasno se je še spominjala božiča, ko se je veliko pirova-nje vršilo na Jorundgaardu. Tedaj je bil obljubil oče nekemu duhovniku, ki je bil med gosti, rdeče žrebe, Guldsveinove-ga sina, ako se duhovniku posreči zavihteti se na neosedla-no žival, ko bo prosta dirjala po dvorišču. To se je bilo dogodilo že pred dolgim časom — še preden se je bila pripetila nesreča z Ulv-hildo. Mati je stala s sestrico v naročju pred hišnimi vrati, Kristina pa se jo je — malce plašna — držala za krilo. Duhovnik je skočil za konjem, ga zgrabil za povodec, tekel, da mu je dolga suknja pometala okoli nog, nato pa je razposajeno, vzpenjajočo se žival izpustil: "Fola, fola — hoja fola, hoja!" je kričal s pojočim glasom. Poskakoval in plesal je kot kozel. Oče in star kmet sta stala tamkaj in se objemala — obraza sta se jima od smeha in pijanosti kar razlezla. Duhovnik je menda konja dobil, ali pa mu je Lavrans žival na vsem lepem podaril, kajti Kristina se je spominjala, da je svečenik na žrebetu odjahal z Jorundgaarda. Tedaj so se kajpak vsi skupaj zopet streznili; Lavrans je spoštljivo držal duhovnemu gospodu streme, on pa je ob slovesu vse skupaj blagoslovil s tremi prsti. Očividno je to bil precej ugleden duhovni gospod —. Oh da. Doma je bilo o božiču pogostoma veselo življenje. Nato so prišle božične norčije. Oče je vzel Kristino štupora- vse ostanke v korito in ga postavila na tla pred psico. Nato je izvlekla izpod klopi šop sena in očistila mizno ploščo. "Ali pojdeš z menoj v zahodno kaščo, Orm, po kruh in so-ljeno meso, da bova mogla pogrniti mizo k svetemu jutru?" je vprašala Kristina. "Čemu ne ukažeš tega svojim deklam?" je pobaral deček. "Doma sta me oče in mati učila," je odgovorila mlada žena, "naj nihče o božiču koga drugega česa ne posi, temveč naj si vsakdo prizadeva, da čim največ sam opravi. Tisti je bil najbolj srečen, ki je med prazniki mogel drugim največ pomagati." "Mene pa vendarle prosiš," je rekel Orm. "To je nekaj drugega — saj si vendar domači sin tu na dvoru." Orm je vzel luč in šla sta skupaj čez dvorišče. V kašči je napolnila dvoje nečak z božičnimi jedrni. Vzela je tudi sveženj lojenic. Med tem opravkom ji je dejal fantič: "Tisto, o čemer si popej govorila, je gotovo kmetiška navada. Saj sem slišal praviti, da je ta Lavrans Bjorgulfsson navaden kmetavzar." "Koga si to slišal praviti?" ga je vprašala Kristina. "Mater," je rekel Orm. "Ko smo zadnjikrat živeli tu na Hu-sabyju, sem slišal, kako je pogosto pravila očetu, da mu še neznaten kmetič ne mara dati svoje hčere za ženo." "Lepo je bilo, kajne, takat na Husabyju," je kratko rekla Kristina. Deček ji ni dal odgovora. Okoli ust mu je zatrepetalo. Kristina in Orm sta odnesla polne nečke nazaj v veliko sobo in pogrnila mizo. Vendar je morala še enkrat po nekaj v kaščo. Orm je prijel za nečke in dejal nekam zmedeno: "Bom šel jaz namesto tebe, Kristina, na dvorišču tako drsi." Obstala je pred hišnimi vrati in čakala, dokler se ni vrnil. Nato sta sedla k ognjišču — ona v naslanjač, deček pa na leseno pručico blizu nje. Kmalu nato je Orm Erlendsson tiho rekel: "Povej mi no še kaj, mačeha, ko tako sediva!" "Da bi ti pripovedovala?" je prav tako vprašala Kristina. "No da — zgodbico ali kaj takega—kar bi se prilegalo božični noči," je v zadregi menil deček. Kristina se je naslonila na stolu nazaj in se s svojimi tenkimi rokami oprijela živalskih glav na ročajih: "Menih, ki sem ga omenila, je bil tudi v deželi Anglov. In ta je pravil, da je tamkaj kraj, kjer raste glogovo grmovje, ki se sleherni božič odeva z belimi cvetovi. Sveti Jožef iz Ari-mateje je na begu pred pogani stopil pri tem kraju na suho, in tamkaj je zapičil svojo palico v zemljo, iti pognala je korenine in vzcvetela—. Bil je prvi, ki je prinesel krščansko vero v deželo Bretov. Glaston-borg se kliče tisti kraj — zdaj se spominjam. Brat Edvin je bil na lastne oči videl tiste grme—. Tam v Glastonborgu so ga pokopali skupaj s kraljico, kralja Artura namreč, o katerem si gotovo slišal praviti— njega, ki je bil eden izmed sedmih najbolj zaslužnih borcev za krščanstvo —. V deželi Anglov trdijo, da je bil Kristusov križ narejen iz jelševega lesa, doma pa smo o božiču kurili jesenovino, kajti drva, s katerimi je bil sveti Jožef, Kristusov rednik, zakuril ogenj — za Devico Marijo in novorojenega sinu božjega, so bila jesenova. To je moj oče tudi slišal od brata Edvina —." "Tu na severni strani gora pa raste le malo jesena," je rekel deček. "V starih časih so ga uporabljali za kopjišča, veš. Na vsem husabyjskem ozemlju vem za en sam jesen, tisti, ki stoji na vzhodni strani ob dvoriščni ograji, in tega oče ne more posekati, kajti pod njim stanuje prakmet —. (ki je na tem kraju prvi krčil gozd in ustanovil dvor.) Ti, Kristina, saj imajo v Romabogu sveti križ, tedaj vendar lahko ugotovijo, če je res, da je napravljen iz jel-ševine —." "Kajpada," je menila Kristina. "Ne vem, če je res. Saj veš, ljudje so vendar tudi pra- vili, da je križ narejen iz poganjka drevesa življenja, ki ga je smel Set vzeti iz rajskih vrtov in ga prinesti Adamu pred njegovo smrtjo na dom —." "Vem," je rekel Orm. "Pa le pripoveduj —." Čez nekaj časa se je Kristina okrenila k otroku: "Ali ne bi zdaj malo legel, sorodnik, in zaspal. Dolgo bo Je glavni osveževalci še trajalo, preden se lju^e nejo od maše." Orm je vstal: , . : "Nisva se še pozdravil« sorodnika, Katarina LaV va." Šel je in vzel z ^ napil mačehi in ji izroči' (Dalje prihodnji) odpirajte slovenskeJ^ NAZNANILO V soboto 12. oktobra 1940 je Kolumbov dan in postavni praznik CLEARING HOUSE BANKE NE BODO ODPRTE ZA POSLOVANJE NA TA DAN The Cleveland Clearing House Association V celrfek samo en dan od 9:30 zjutraj do 6 zvečer THE MAY CO. skladišče RAZPRODAJA NA HIŠNIH POTREBŠČINAH V MAY CO. SKLADIŠČU, PAYNE AWE. IN 41. CESTA Tukaj je samo del liste lepih prilik, našli jih boste mnogo več Naročil se ne vzame po pošti, telefonu ali "Will Call" . . . nobene izmenjave; nobene povrnitve; vse blago se proda kot je Zastonj parkanje poleg skladišča, vogal 41. cesta in Payne Ave Zastonj vožnja z busom od May Co. do skladišča in nazaj. ( Bargains in Refrigerators 1—G. E. Monitor Top Refrigerator, model 651 K, 6.2 cu. ft...............................64 50 1—G. E. Monitor Top Refrigerator, model H229, 7.3 cu. ft.................................64-50 1—Frigidaire Refrigerator, model H185, 4 cu. ft. size ........................................64 50 1—Norge Refrigerator, model 607K, 4.2 cu. ft. size ................................................6450 90-Day Service Guarantee with privilige of returning any time within 90 days fof full purchase price on any new refrigerator. Bargains in Washers & Ironers 1—Easy Washer, model 1S4, regularly 109.95, reduced to .......................................7995 1—Maytag Rebuilt Washer, model 80, regularly 109.95 ............................................39-95 1—Norge Washer, model 42, regular 54.95 value at ............................................3995 1—Apex Folding Ironer, model 00, priced to clear at ........................................2995 1—Apex Ironer, model 395, very specially priced at ........................................29 95 Bargains in Pianos 1 Hazetlon Grand Piano (used) parlor size ...........................................................$85 1 Spinet Piano, slightly used, good condition ..........................................................$159 4 One-of-a-Kind Spinet Pianos, floor samples ..........................$189 to $209 Bargains in Electric Sewing Machines 1—Western Electric Portable, used ................$17 1—-White Rotary Electric Portable, used ......$25 2—Small Desk Electrics ......................................$27 4—Walnut Finish White Console Electrics ... $37 1—Westinghouse Electric (rebuilt) ................$35 1—National Nite Table Model, used ................$35 1 New Home Rotary Electric, used ................$39 1—Singer Built-in Motor, Walnut Finish, used .........................................................................$45 3—$147 White Rotary De Luxe (demonstrators) ..............................................$117 2—$160 White Rotary De Luxe Floor Models ................................................................$129 Bargains in China & Glass 25—One-of-a-Kind Dinner Sets of Imported China..........................$695 to $25 100 Pieces Nationally Known Weller Pottery; reduced to .....................................y. Price 150 Pieces Chinese Porcelain Figures; dogs, urns, etc...............................................Price 80 Pieces Assorted of Discontinued Bowls; various sizes........................15^ to 39^ 50—2-Piece Pottery Child Sets; small bovl and plate ....................................................39^* Odds and Ends of Fine Dlnnerware; all pieces ..........................................................Vi Price pijača—znana pijača, ki štiri generacije v izkustvu- • osveži milijone. Cisti, ^ J 1 okus daje zadovoljiv občutek P ' vega osveženja. , rjr_ J H 'CLEVELAND-COCA-COLA BOTTLIN® CL PRospect 0333 M®—'-*' ' ^ar« h,083£3«3S3eSSS«36X3SSS383S3S383WS3a^^ Plug in anywhere and play! • MORE TUBES FOR THE MONEY. • 8 ELECTRIC PUSH- BUTTONS. • HANDSOME WAl- NUT CABINET. Druge radios 9.95 naprej ^ Mi Vam damo veliko popusta za Vaš stan Lahka mesečna odplačila. Anton Dolga** čas je tukaj, da mošt. Pričeli smo ^ vam bomo postregli' ^ zadovoljni z moštom* cv onHi" So tnnln T>riDOr°C.fe|D ' sodi. Se toplo prip°- ^ rim in novim odjer*18' obila naročila. ANTON KOBOj? 6629 St. Clair A . S f! V* rtTtii'^mmilTHtiiimmmimmfl